Page 1

mladinska uliÄ?na vzgoja Letnik XVII december 2014

2


vsebina

glasilo Skala | december 2014 | stran 2


vsebina UVODNE BESEDE ŠEFINJE . . . . . . . . 4 Smisel življenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4 SKALIN MOZAIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 MINIBUS VESELJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Januarsko dogajanje . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Minibus veselja v marcu . . . . . . . . . . . . . . 5 Nagradni izleti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Razne akcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Preizkušena recepta . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 MLADINSKI CENTER SKALA . . . . . . . . . . 8 Pester mesec januar . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 Pomlad 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Marec 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Tropska dekleta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Bezgov sirup . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 NOGOMET . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12 3. pokalni turnir sv. Dominika Savia . . . . 12 Zaključek Salezijanske športne lige . . . . 12 FILM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Premiera Filmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 KREATIVNA SKUPINA FUSKABO . . . . . 14 Ognjeni nastop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Emonski konec tedna . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Nagradni izlet skupine FUSKABO . . . . . 15 Mednarodna turneja Fuskabo . . . . . . . . 15 Gostovanje na OŠ Vide Pregarc . . . . . . . 16 Plesna skupina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Zavod Cirius . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 Bodi Fuskabo tudi ti . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 ZIMSKI TABOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Ledena dogodivščina na Brinjevi Gori . . . 18 EKSKLUZIVNO . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Usposabljanje trenerjev . . . . . . . . . . . . . 19 Pustovanje je lepa ... . . . . . . . . . . . . . . . .20 Natečaj Vsaka hiša ima svojo zgodbo . . . 21 Misli in spomini na šol. l. 2013 /14 . . . . . . 21 SKALA ŠTUDIRA . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Izobraževalno družabni konec tedna . . . 24 Skala študira . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 MLADI ZA MLADE . . . . . . . . . . . . . . . 26 Vrstniški animatorji - restavratorstvo . . . 26 Risbe mladostnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

GLASILO SKALA, letnik XVII, Številka 2, december 2014. Urednik: Rudi Tisel. Fotografije: arhiv Skale. Prelom in priprava za tisk: Salve d.o.o. Ljubljana (Patricija Belak). Lektoriranje: Stanislav Duh. SKALA – mladinska ulična vzgoja, Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana, TRR: SI 56 0205 8005 1334 379. Glasilo Skala je vez med sodelavci, animatorji, prostovoljci Skale, njihovimi prijatelji, podporniki in sodelujočimi organizacijami. Deli se brezplačno, hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri oblikovanju in razmnoževanju glasila.

ZA STARŠE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Dan staršev 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Kako raste mama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 IZREDNE DEJAVNOSTI . . . . . . . . . . 30 Festival prostovoljstva . . . . . . . . . . . . . . . 30 12. Fešta na Fužinah . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Otroški kotiček je odprt za vse . . . . . . . . 32 Utrinki Fešte na Fužinah . . . . . . . . . . . 34 DOTIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Gremo na počitnice . . . . . . . . . . . . . 36 BILO JE IN BO . . . . . . . . . . . . . . . .37 DOBROTNIKI IN SPONZORJI . . . 38

glasilo Skala | december 2014 | stran 3


besede šefinje

SMISEL ŽIVLJENJA Prihaja poletje in z njim počitnice ter dopusti, le kdo se ne veseli tega?

To je najbolj živahno in sproščeno obdobje v letu ter predvsem čas, da si naberemo novih moči za

jesen. Zame bo ta čas prelomnica, ko se bom po osmih letih poslovila od Skale in začela pisati novo življenjsko zgodbo, ker se selim daleč iz Ljubljane. Rada imam Ljubljano, saj sem Ljubljančanka. Zelo so se mi prikupile zame pred desetletjem dokaj nepoznane Fužine. Tam sem preživela veliko časa, še posebej pa imam rada mladino in moj smisel življenja je zagotovo vzgoja mladine. To je delo, ki me osrečuje in izpopolnjuje. Trenutno bom to poslanstvo živela ob svojih dveh hčerkicah, a upam, da bo vzgoja otrok v prihodnje zopet moja zaposlitev tudi zunaj doma. Predvsem si želim dela z otroki na šoli. V veselje mi je misel, da so v kraju, kamor se selim s svojo družinico, salezijanci, ki jih cenim in bom na kak posreden način še lahko v stiku z dogajanjem na Skali. Prav gotovo vsak kdaj razmišlja o smislu življenja in vsak si ga predstavlja po svoje. Če si ga predstavljamo nesebično, dobrohotno in prepojeno z ljubeznijo, vam zagotavljam, da ga dosežete. VSEM ŽELIM VELIKO ZADOVOLJSTVA IN USPEHA. Janja Omahen

glasilo skala | december 2012 | stran 4


skalin mozaik

MINIBUS VESELJA Mladi o prihajanju na Minibus veselja … zakaj prihajam … Ela: »Ker rada igram ročni nogomet in ta pravi nogomet. Dobre so mi tudi skupne igre, tiste, ki se jih gremo na koncu«. Aco: »Ker hodim že zelo dolgo, od svojega 3. leta. Tukaj igram nogomet, hokej, košarko in se družim.« Đemal: » Najraje imam nogomet in tukaj je super, doma mi je dolgčas.« Ajša: »Ker se igram, je zabavno, se igram z drugimi, barvam, rišem, kaj izdelujem.« Džejla: »Tukaj se igra, imam prijateljice, izdelujemo uhančke, rišemo.« Alisa: » Pridem pogledat, čeprav nimam več toliko časa, ker se učim za šolo. Najboljše so kuharske ali pa če kaj zanimivega in uporabnega izdelujemo.« Liana: »Pridemo gledat fante na nogomet, hahaha.« Maša: »Najboljše so kuharske delavnice, ko sami kaj skuhamo in potem pojemo. Najboljša je bila čokoladna torta.« Spraševala: Aleksandra Volk

Minibus veselja v septembru Mesec september je bil v znamenju začetka šole in z mnogimi smo se končno znova srečali po poletnih počitnicah. Skupaj smo ustvarjali in športali že v zadnjem tednu avgusta, septembra pa smo zaštartali na polno. September je bil na Minibusu veselja v znamenju druženja, skupnih iger, ustvarjalnih delavnic in predvsem veliko športa. Velike igre, ki so prevladovale, so bile predvsem med dvema ognjema, roverček, hokej, bejzboj, kraja zastavic in zbijanje flaše. Ustvarili smo tudi veliko zanimivih izdelkov, npr. unikatne uhane, zapestnice, košarico iz papirja, rože iz papirja, delali avione iz papirja, krasili smo stekleničke z različnimi materiali in še kaj. Ob petkih imamo še vedno, sedaj že tradicionalno kuharsko delavnico. Septembra smo se tako sladkali s kokosovimi kroglicami, s francosko solato in hrenovkami ter naredili testenine s sirom in paradižnikom. Slikice povedo še kaj! Aleksandra Volk

glasilo skala | december 2012 | stran 5


skalin mozaik

Oktober na Minibusu veselja Oktober je minil v veselem in pestrem ozračju. Veliko je bilo športanja, raznovrstnih delavnic in kuhanja. Manjkale niso niti družabne igre, hokej, košarka in še kaj. V mesecu oktobru so bile tudi jesenske počitnice in kostanjev piknik. Na Minibusu veselja smo izdelovali male vetrnice, delali smo vrtavke, uhane, viseče papirnate ribe, papirnate ladjice, uporabili smo servetno tehniko … Ob petkih smo se ta mesec predvsem sladkali s torto in čokoladnim fondijem ter naredili tudi testenine s paradižnikom in sirom. Od velikih iger smo se šli med dvema ognjema, krajo zastavic, roverčka, muhce, zbijanje flaše in turnir v hokeju. Aleksandra Volk

Kuharsko razvajanje na Minibusu veselja in nekaj receptov PALČKOVA TORTA Sestavine: 1 kg jabolk 2 vrečki čokoladnega pudinga 0,5 l sladke smetane 1 vaniljev sladkor sladkor, cimet Albert keksi Postopek: Olupimo jabolka, jih narežemo in skuhamo. Nato jih odcedimo, posladkamo, posujemo s cimetom in jih zmeljemo s paličnim mešalnikom. Vodo prihranimo! V pekač položimo Albert kekse. Čez polijemo čežano in položimo še eno plast Albert keksov. Z vodo, v kateri se je prej kuhala čežana, naredimo puding po navodilih na vrečki, samo da mleko zamenjamo z vodo (ni nujno, lahko uporabimo tudi mleko). Ko je kuhan, ga polijemo po Albert keksih. Počakamo, da se vse skupaj ohladi. Nato stepemo sladko smetano in vaniljev sladkor ter razmažemo po vrhu. ČOKOLADNA SKUTINA TORTA BREZ PEKE Sestavine • 10 dag bele čokolade • 30 dag jedilne čokolade • 2 dl sladke smetane • 25 dag ovsenih kosmičev • 10 dag lešnikov • 2 dag margarine Rama glasilo Skala | december 2014 | stran 6


skalin mozaik • 25 dag skute • 2 dl jogurta • 5 dag sladkorja v prahu • 2 vrečki vaniljevega sladkorja • 1 dag želatine • 0,8 dl hladne vode • olje • sladkor v prahu Priprava Stopimo 10 dag bele čokolade. Segrejemo 2 dl sladke smetane in polovico primešamo k vroči čokoladi. Enako naredimo tudi z 10 dag jedilne čokolade. Obe kremi damo čez noč v hladilnik. Popražimo 25 dag ovsenih kosmičev in 10 dag lešnikov. Stopimo 2 dag margarine in ji dodamo lešnike ter ovsene kosmiče. Maso damo v namaščen in s sladkorjem v prahu posut model za torte (premera 22 cm) in jo postavimo v hladilnik. Spenimo 25 dag skute, 2 dl jogurta, 5 dag sladkorja v prahu in 2 vrečki vaniljevega sladkorja; 1 dag želatine namočimo v 0,8 dl hladne vode, mešanico segrejemo in jo dolijemo k skutini masi; spenimo hladni čokoladni kremi. Enemu delu skutine kreme primešamo peno z belo čokolado, drugemu delu skute pa peno s temno čokolado. Dve vrsti kreme nalagamo izmenično na testo, da se ne pomeša, na koncu pa maso poravnamo. Torto damo v hladilnik. Ko se krema strdi, odstranimo model. Torto narežemo na rezine in jo okrasimo s čokoladnimi mrvicami. Pa dober tek! Aleksandra Volk

Novembrsko dogajanje na Minibusu veselja ta mesec je bil kar hladen in moker, vendar mi smo se imeli super. Dogajalo se je povsod, tako na igriščih kot v notranjosti Minibusa. Na igriščih smo športali na polno, na Minibusu veselja pa smo ustvarjali predvsem darila za tržnico Velikanček in za novoletno zabavo, ki se hitro bliža. Naredili smo veliko škatlic za darilca, kaj bomo pa dali noter, naj ostane skrivnost! Veliko je bilo tudi različnih družabnih iger, kvizov, ugank in nasploh smeha ter hecanja. Izmed kuharskih delavnic nam je najbolj ostala v spominu palčkova torta in seveda slastne palačinke. Aleksandra Volk

glasilo Skala | december 2014 | stran 7


skalin mozaik

MLADINSKI A L A K S R E T N CE Mladinski center Skala Polni energije smo zopet začeli novo šolsko leto. September nas je razveselil z novimi obrazi pa seveda tudi s tistimi, ki jim je popoldan v mladinskem centru že ustaljena praksa. Poletje je bilo dolgo, sicer ne tako vroče, ampak je vseeno bilo veliko doživetij, ki smo si jih morali podeliti. Nekateri so se ta mesec postarali, pripravili smo kar dve torti in se seveda z veseljem posladkali. Nekaj kosov torte smo odnesli tudi knjižničarkam knjižnice Fužine. Brez njih tudi mi ne bi imeli prostora, kjer se lahko družimo, učimo, kuhamo in ustvarjamo vsako popoldne od ponedeljka do petka. Na paintballu smo preizkušali svoj pogum, taktiko in hitrost. Ob koncu smo sklenili, da sledi obvezna ponovitev. Vsako sredo punce in tudi kakšen fant vztrajno vadijo in se učijo novih plesnih korakov. Komaj čakamo njihov nastop. Mesec oktober je bil namenjen skupnemu nagradnemu izletu na paintball (sledila je namreč obvezna ponovitev) in kuharskim delavnicam, kjer smo se preizkusili v kuhanju marmelade in sokov, pečenju peciva … Kuhamo zelo radi in te dobrote z največjim veseljem pojemo. Kakšen košček pa dobijo tudi knjižničarke. Vonj kuharskih delavnic se vedno širi tudi do njih. Ob lepih dneh smo se zunaj podili za žogo in nabirali kostanj za kostanjev piknik, na katerem smo tudi sodelovali. Ob tako lepem vremenu se je zbralo lepo število udeležencev. Plesna skupina je svoje znanje pridno nadgrajevala vsako sredo. Ob koncu meseca pa smo se skupaj odpravili na ogled tekmovanja v Plesni šoli Urška, ki nam je ogled omogočila brezplačno. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo plesni učiteljici Špeli in plesni šoli Urška. Na začetku novembra smo praznovali kar nekaj rojstnih dni, na svoj račun so prišli Bojan, Eldin in Robert. Zanje smo pripravili rolado in jim zapeli. Teden kasneje pa je bil slavljenec Elvis, ki si je prislužil prav posebno palčkovo torto. Odpravili smo se iskat tudi skriti zaklad, ki je bil tako dobro skrit, da bi nas že skoraj ujela tema. A smo ga kljub slabši svetlobi našli. Zadnji teden v mesecu pa smo se že ozirali v december in tržnico Velikanček, za katero vsako leto pripravimo izdelke. Izdelali smo nekaj vrečk iz blaga, pri delu nam je pomagala naša prostovoljka Sonja. Šivanje je njen osnovni poklic, hkrati pa ji glasilo Skala | december 2014 | stran 8


skalin mozaik je v veselje in užitek. Pod budnim očesom mojstrice so tako izpod mladih rok nastale čudovite vrečke. Skuhali smo tudi božično marmelado, ki bo na voljo na tržnici. Seveda pa ne smemo pozabiti, da vsak dan posvetimo veliko časa tudi šoli, učenju, delanju domačih nalog. In vedno več je tistih, ki v mladinski center radi zahajajo, saj je to naš prostor, kjer se družimo, smejimo, zabavamo, delamo trebušnjake, si povemo kakšen vic in še veliko drobnih stvari, zaradi katerih je dan kljub šolskim obveznostim prijetnejši. Polona

NOGOMET Mednarodni nogometni turnir ob 200-letnici rojstva don Boska (Žepče, BIH) V petek in soboto (21. do 22. novembra 2014) se je starejša nogometna ekipa Skala udeležila mednarodnega turnirja, ob 200-letnici rojstva don Boska, ki je potekal v salezijanskem katoliškem centru Žepče. Turnirja se je udeležilo pet ekip, in sicer po dve iz Ljubljane in Žepča ter ekipa iz Rijeke. Kljub temu da so naši mladostniki bili med najmlajšimi, so med samim turnirjem pokazali pravo požrtvovalnost, dobro tehniko in veselje do igre. Po končnem izidu smo dosegli 3. mesto. Udeležba na omenjenem turnirju, ki je bila najdaljša destinacija naše nogometne ekipe, je še bolj povezala skupino. Med potjo ni manjkalo pozitivnega ozračja, ki je vodilo do toplega in prijaznega sprejema domačinov v salezijanskem centru Žepče. Zef B.

Odprtje igrišč v SMC Maribor V nedeljo, 30. 11. 2014, smo s skupino nogometašev odšli na odprtje igrišč v Maribor. Kljub poškodbam naših igralcev nam je uspelo zbrati ekipo, ki se je udeležila turnirja. V Maribor smo prišli zgodaj, saj je bil pred turnirjem blagoslov igrišč. Pred blagoslovom je dogajanje popestrila skupina Fuskabo. Bilo je mrzlo, malo je škropilo, a vse to ni zmotilo organizatorjev in tudi nas ne. Na prvem turnirju na novem igrišču nam je uspelo premagati vse tri ekipe in osvojili smo prvo mesto. Pred odhoglasilo Skala | december 2014 | stran 9


skalin mozaik dom smo se posladkali s torto in piškoti ter prejeli priznanje za prvo mesto. Domov smo odšli zadovoljni in veseli. Sandra R.

Prijateljska tekma v Zagrebu V nedeljo, 28. 9. 2014, smo šli v Zagreb. Ob 12.30 uri smo se zbrali in začeli naše potovanje. V avtih smo se celo pot šalili, slikali, se pogovarjali in tako hitro prišli do Zagreba. Takoj ob prihodu smo se začeli pripravljati za tekmo na travi. Igrali smo izenačeno, čeprav smo povedli z 2:0. Na koncu je bilo 3:3. Po tekmi smo se še malo družili z našimi nasprotniki, kasneje pa šli v mesto. Sprehajali smo se, si kupovali spominke in ogledovali glavno mesto Hrvaške. Videli smo veliko dobrih avtomobilov. Kasneje nas je čakalo še kosilo, nato pa odhod domov. Kljub izenačenemu rezultatu smo bili vsi zadovoljni. Siniša R.

Zbiranje sredstev za udeležbo na PGSi V šolskem letu 2014/2015 smo kot vsako leto začeli z nogometno skupino. No, letos je malce drugače, saj imamo kar dve nogometni ekipi. Ekipa, ki se pripravlja na mednarodno srečanje in turnir PGSi, ki bo v Turinu, pridno trenira ob četrtkih, ob sedmi uri zjutraj. Novonastala ekipa pa svoje znanje in talent kaže ob sredah, ob sedmi uri zjutraj. Obe ekipi letos tekmujeta v Salezijanski športni ligi, želimo pa jim veliko uspeha in čim manj poškodb. *Če ste pripravljeni podpreti našo nogometno skupino in biti del tistih, ki jim bodo omogočili odhod v Turin, nas pokličite na spodaj navedeno številko, denar nakažite na naš TRR - SI56 0205 8005 1334 379 (s pripisom za nogomet.

glasilo Skala | december 2014 | stran 10


skalin mozaik

FUSKABO IN PLESNA SKUPINA Žongliranje - zdrav način življenja Živimo v času, kjer je navzočnost tehnologije vidna na vsakem koraku. Na podlagi izkušenj dela z mladimi dobivam občutek, da večina v današnjem času živi pasivno življenje. Iz pasivne hiše (odvisnost od TV ali interneta) pride k pasivni šolski mizi. Prav tako Skala s svojimi vzgojnimi dejavnostmi poskuša ponudi otrokom in mladostnikom alternativo taki vrsti življenja. Ena od teh dejavnosti je tudi Fuskabo. Razlog zakaj bom Fuskabo ob tej priložnosti predstavil na drugačen način, je poudarek na prednosti žongliranja kot enem od zdravih načinov življenja. Kdo bo takoj pomislil, češ, promoviram svoje vzgojno področje dela (kar je seveda res), vendar želim predvsem razložiti, kakšne pozitivne posledice prinaša otrokom in mladostnikom. Žongliranje je povezava med umom in telesom, ki ima naslednje značilnosti: razvija možgane, zmanjšuje stres, vpliva na večjo pozornost in koncentracijo, povečuje koordinacijo, razvija šolsko uspešnost in vedenje, telesno pripravljenost itn. Neka raziskava je pokazala, da osebe, ki žonglirajo, »trenirajo« možgane in vplivajo na povezave in rast možganov od 3 do 4 odstotkov, lahko pa žongliranje prepreči Alzheimerjevo bolezen. Lahko rečemo, da postaneš pametnejši. Prav tako med aktivnostjo ni mogoče razmišljati o čem drugem, kaj pomeni, da ni prostora za stres. Um je v teh trenutkih edino koncentriran na manipulacijo objektov zaradi večjega nivoja fokusiranja in koncentracije, ker zahteva pozornost na gibalni osnovi med rokami in očmi. Treniranje povečuje telesno in fizično pripravljenost, kjer lahko zgubimo do 300 kalorij v eni uri. To je bolj učinkovito kot ena ura hoje. Določene fakultete so začele učiti svoje študente žongliranja, ker so prišle do sklepa, da izboljša koordinacijo in vedenje na akademskem področju. Namreč, študenti so po dejavnosti bili uspešni v pisanju, branju, matematiki itn. Kar je najbolj pomembno, je, da žongliranje pomeni proces vseživljenjskega učenja. Ko obvladaš motorične spretnosti, boš vedno to znal in ti nihče tega ne more vzeti. Če naredim sklep, zakaj je dejavnost še posebno koristna za naše otroke in mladostnike, lahko izpostavim nekaj značilglasilo Skala | december 2014 | stran 11


skalin mozaik nosti, in sicer: da je zabavna; dobra za možgane; izboljša vedenje in stimulira učenje novih procesov; ponuja osebno rast; razvija kreativnost in timsko delo; dviguje samozavest, in kar je zanimivo, ni prostorne omejitve. Dragi starši, če želite, da vaš otrok živi zdrav način življenja, predlagam, da ga usmerite v Skaline programe oziroma Fuskabo. Z našimi vzgojnimi programi se bomo potrudili vzgajati vašega otroka v zdravem in aktivnem okolju z poudarkom na njegovi osebni rasti, prijateljski podpori in strokovni pomoči. Zef Berišaj

Utrinki zadnjih dejavnosti kreativne skupine Fuskabo Cirkuška delavnica in nastop v Srbiji (Vojvodina, 20. -22. junij, 2014) Kot del mednarodne turneje Ulične kreativnosti smo nazadnje obiskali tudi salezijanski mladinski center v Mužlji (Vojvodina). Za njihove otroke in mladostnike smo pripravili cirkuške delavnice, ki so jih prav tako vodili naši mladostniki. Na koncu smo dogodek popestrili z našim nastopom. Sodelovalo je okoli 300 otrok. Med potjo nazaj smo se zaustavili še za turistični ogled glavnega mesta Srbije Beograda. Cirkuška animacija na Debelem rtiču (Ankaran, 27. - 29. junij 2014) V mladinskem letovišču smo bili ves konec tedna odgovorni za cirkuško animacijo. Omenjenega programa se je udeležilo okoli 250 otrok, ki smo jih animirali z različnimi cirkuškimi pripomočki (ravnotežje, žongliranje itn.). V petek zvečer smo imeli samostojen nastop in animacijo, v soboto pa smo naredili skupni nastop s tistimi, ki so sodelovali na naših delavnicah. Vmes smo se malo kopali in uživali. Ozračje je bilo res enkratno in na Debeli rtič se še želimo vrniti. Nastop v Šentrupertu (7. 9. 2014) V Šentrupertu smo imeli kreativni nastop za udeležence nedeljske nove maše. Bilo je kar lepo število ljudi, ki so bili presenečeni nad našim znanjem. Jaka (župnik) nas je potem peljal še na kosilo, po kosilu pa smo šli na kratek obisk k naši nekdanji strokovni vodji Janji. Dan prijateljstva - otroški festival (Kongresni trg, 27. 9. 2014) Dan prijateljstva je prireditev, ki jo organizira Zavod enostavno prijatelji. Z njimi smo to leto začeli sodelovati, ker izvajajo projekte za otroke tako kot mi. Za 3 ure smo prevzeli cirkuško delavnico, kjer smo druge mimoidoče učili raznih cirkuških spretnosti. Imeli pa smo tudi kratek nastop. Bil je res lep dan in imeli smo se fantastično. glasilo Skala | december 2014 | stran 12


skalin mozaik Fuskabo na 8. mednarodnem športnem dogodku Igraj se z mano (Stadion Ilirija, 6. 10. 2014) Tokrat smo se odpravili na izvedbo cirkuške delavnice na omenjenem festivalu Igraj se z mano. Na cirkuškem otočku so naši mladostniki udeležence festivala učili različnih spretnosti, kot so: žongliranje z žogicami in keglji, hoja po vrvi in kitajski krožnik. Ni manjkalo smeha, zabave in cirkuških vragolij. Izobraževalno-družabni cirkuški konec tedna Fuskaba in DBC Podgorica (Želimlje, 23-26. 10. 2014) Z DBC Podgorica imamo že dobre stike, tako smo se odločili da pripravimo skupno izobraževanje, na katerem bomo nadgrajevali naše spretnosti. Učili smo se žongliranja z ognjem, imeli smo bitko talentov in zanimive generalke. Poleg tega pa zelo dobro delavnico o odrskem nastopanju, ki sta jo pripravila Jernej in Simona iz Čupakabre. V nedeljo pa smo šli še na kratek ogled naše lepe Ljubljane. Lepo, kreativno in kratko. Zef in Andrej

SVA

Skalini vrstniški animatorji Z uvodnim srečanjem smo se spomnili, kje smo prejšnje leto sodelovali kot animatorji. Tema dveh naslednjih srečanj je bil prosti čas, kako ga preživljamo, ali je koristno preživet ali ga porabimo za tiste stvari, ki nam ne koristijo najbolj. Na zadnjem srečanju v mesecu smo se že začeli pripravljati na Kostanjev piknik, spoprijeli smo se z lesom, žagami in pirografi. Na srečanjih nam ni manjkalo iger, pri katerih smo urili timski duh, kondicijo in spretnost. Oktober je bil namenjen pripravi Kostanjevega piknika in pomoči pri sami izvedbi. Poskrbeli smo za uvodne igre, kjer so se udeleženci lahko preizkusili v metanju kostanja v veveričina usta, ciljanju lončkov, žaganju lesa in sestavljanki. V novembru smo iz lesa izdelovali igre, se pogovarjali o tem kako se vživeti v druge osebe in se družili z starejšimi v Domu v Dravljah. Polona

Druženje v domu starejših občanov V četrtek 27. 11 smo Svajevci odšli v Dravlje, da popestrimo deževen popoldan starejšim občanom, ki so v domu. Na sreglasilo Skala | december 2014 | stran 13


skalin mozaik čanjih smo se že prej pripravljali na obisk in izdelali lesene družabne igre, ki smo jih vzeli s sabo v dom. Izdelali smo tri v vrsto, mlin. Stanovalci so nas bili zelo veseli in sprva čakali, da jim bomo uprizorili predstavo. Vsi smo se nasmejali hecni situaciji! Predstavili smo skupino SVA in povedali namen našega obiska, ki je bil predvsem druženje ob igrah. Razdelili smo se v skupine in začeli naše igre. Vmes smo jih zamenjali tudi z nekaterimi njihovimi in naredili smo si zanimiv, pester, drugačen popoldan. Na koncu je Andrej pokazal še nekatere žonglerske spretnosti, oni pa so nas presenetili z odličnim jabolčnim zavitkom. Druženje se je končalo in obljubili smo si, da se znova snidemo. Aleksandra Volk

Sva na Škatlarjih V četrtek 4. 12. 2014 smo se Svajevci odpravili v Kolosej. Sprva smo si želeli ogledati slovenski mladinski film Vloga za Emo, in ker je bila ura za ogled tega filma za nekatere malo prezgodnja, smo se odločno in zadnji trenutek strinjali, da si ogledamo animirano komično pustolovščino Škatlarje. Pred začetkom nismo pričakovali, da nas bo risanka navdušila. Gotovo je v vsakem ob koncu pustila neko sporočilo, vodilo, kako se je treba v življenju boriti, se ne skrivati in kako pomembna je resnica. Nekaj komentarjev ob koncu pustolovščine: Nejc: »Ful je bil dober, hecen, zanimiv.« Alisa: »Začetek je bil dolgočasen in sem že mislila, da bo cela risanka taka. Potem pa je postala zanimiva, zelo zanimiva.« Lidija: »Boljše, kot sem pričakovala! Sem si mislila, da bo beda pa je bilo kar ok. Raje bi gledala Drakulo ali kaj grozljivega, ampak ok...« Urban: » Kake face hahaha, dober!« Spraševala in zapisala: Aleksandra Volk

glasilo Skala | december 2014 | stran 14


ekskluzivno

PROSTOVOLJCI SE PREDSTAVIJ

O

Tina Krašna • Prostovoljno delo mi pomeni osebno zadovoljstvo, in sicer da lahko svoj prosti čas koristno namenim in naredim kaj dobrega za soljudi. Zdi se mi pomembno, da smo ljudje solidarni in tako pomagamo drug drugemu. Prostovoljstvo mi omogoča tudi osebno rast. Poleg vsega pa mi nudi obilico lepih trenutkov in smeha. Na Skali sem sicer kratek čas, vendar mi je všeč, da lahko aktivno preživljam čas z otroki in družinami, se z njimi zabavam, ustvarjam, klepetam  ter  da se tako lahko drug od drugega kaj naučimo. Sašo Klun • »Prostovoljstvo. To je nekaj, kar me v življenju osrečuje, me navdihuje ... Saj ni lepšega kot hvaležen nasmešek, iskren pogled in preprosta beseda, izrečena iz srca: „Hvala!“ To, da imaš možnost, da lahko pomagaš sočloveku, je tako rekoč čudež. Če takole premišljujem, kako bi bilo lepo, če bi drug drugemu pomagali in bili drug za drugega hvaležni prav vsak dan posebej ... prepričan sem, da bi lahko prav vsi živeli zelo kvalitetno življenje (lažje bi izživeli svoje sanje). Ker pa svet ni tako preprost oz. je zelo preprost ... samo problem je, da smo si ga zakomplicirali sami. Še vedno pa je nekaj ljudi, ki „stremijo“ k spremembi sveta in k tej spremembi na bolje bi prispeval tudi sam. Ravno zato sem se odločil, da bom gradil ta mozaik in bom prostovoljec.« Katja Klemenčič • »Letošnje študijsko leto ima kar nekaj prostega časa, ki ga želim koristno in poučno zapolniti. Odločila sem se, da postanem prostovoljka pri zavodu Skala, ker si želim delati z mladimi in jim pomagati usvajati veščine discipline, odgovornosti in samostojnosti, hkrati pa ob njih vzdržujem svojo otroško živahnost, radovednost in sproščenost.«

Nina Zorko • »Rada preživljam čas z otroki, rada imam njihovo igrivost in iskrenost. Vredno se mi zdi delati z njimi, ker imajo veliko potenciala in še celo življenje pred sabo. Ko se družim z njimi, jim želim dati pozitivno izkušnjo in spodbujati njihove potenciale. Želim jim dati občutek sprejetosti, vrednosti in da zmorejo premagati vse izzive.«

glasilo Skala | december 2014 | stran 15


ekskluzivno Špela Loboda • »Prostovoljstvo je delovanje, s katerim lahko obe strani ogromno pridobita. Stik z mladostniki mi je izziv, energijo mi vlije otroška igrivost, na katero odrasli vse prevečkrat pozabljamo. Menim, da je pravica vsakega otroka imeti, kar se da zdrav razvoj, da lahko razvije svoje potenciale, kar je po mojem mnenju odgovornost družbe kot celote. Nekaj najlepšega je videti otroke, ki so brezskrbni, razigrani, polni optimizma in idej. Svoj prispevek v Društvu vidim v spodbujanju, motiviranju, poslušanju in pomoči. Od sebe pričakujem, da bom mladostnikom, s katerimi bom v stiku, dala vsaj toliko, kolikor bodo oni podarili meni. Na mladih svet stoji!« Urša Snoj • »Na Skalo sem prišla opravljat prakso v okviru študija socialnega dela. Biti prostovoljec je nekaj posebnega, lepega in pomembnega. Ljudem pomagaš po svojih najboljših močeh, vzpostaviš z njimi odnos, spoznavaš različne življenjske poti in okoliščine. Prav poseben občutek je, ko vidiš hvaležen pogled za malo truda in nasmeh na obrazih ljudi. Biti prostovoljec na Skali pa ne pomeni le pomoč, temveč tudi druženje, spoznavanje različnih ljudi in njihovih izkušenj, ki ti pokažejo kaj novega, zanimivega in edinstvenega.« Kaja Zoran • Všeč mi je, kadar lahko pomagam ljudem, ki potrebujejo pomoč ali so v stiski, saj je njihova hvaležnost neprecenljiva. Čar prostovoljstva je tudi to, da lahko postane prostovoljec vsak, saj edino znanje, ki ga najbolj potrebuje, so njegove izkušnje.

Vrlino. Ivan Žgavec

Lea Kocijan • Prostovoljno delo na Skali mi pomeni veliko odgovornost do otrok, dela, obenem pa mi prinaša zadovoljstvo, osebno rast, veselje do dela z otroki in mladimi. Žiga Šajtegel • Prostovoljstvo je zame pomembno poslanstvo, ki ga lahko opravljam v svojem življenju. Je dobro delo, s katerim zadovoljujem in osrečujem sebe ter ljudi okoli sebe. Prostovoljstvo je dobro za razvoj lastne osebnosti in osebnosti ljudi, s katerimi preživljam čas na praksi. Skozi prostovoljstvo lahko močno čustveno zrasteš in postaneš še boljši človek. Če te pomoč, ki jo daješ sočloveku, osrečuje, pa je to še bolj vidnega pomena. Lepo je pomagati drugim, če jih le lahko in s tem opraviti dobro družbeno delo.

glasilo Skala | december 2014 | stran 16


ekskluzivno

POSLANICA OB DNEVU PROSTOVOLJSTVA Ali ste vedeli, da je peti december svetovni dan prostovoljstva? V tem letu so kot vsako leto do sedaj prostovoljci kot zunanji sodelavci obogatili tudi naš kolektiv na Skali. Zbralo se jih je kar štirinajst in za vsakega smo še posebej hvaležni, saj pomeni dodatno oporo in človeka, ki mu je mar za vsakega mladostnika, ki obišče Skalo. Sama imam kot prostovoljka bogato izkušnjo opravljanja prostovoljnega dela. Zato zelo dobro poznam njihov mladostniški entuziazem na prehodu iz študentskih klopi k opravljanju njihovega poslanstva v poklicnem delu pa tudi dileme in stiske, ko vedno ni vse tako, kot smo si predstavljali. Danes je status prostovoljca v nevladnih organizacijah bolj urejen, kot je to bilo še pred 15-20 leti, ko sem tudi sama bila prostovoljka. Mladi imajo knjižico Nefiks, kamor je vpisano, kje in koliko časa so opravljali prostovoljno delo, država pa je nedavno uredila status tudi z zakonodajo. Tako imajo sedaj v primeru brezposelnosti lahko višji dodatek, kolikor imajo podpisano pogodbo o prostovoljnem delu s kakšno organizacijo. Imajo pa fakultete s humanističnim programom veliko večje zahteve glede opravljanja prostovoljnega dela, kot je bilo to še pred eno ali dvema letoma. Sama sem prostovoljno delo začela takoj ob začetku, v 1. le-

tniku študija na Pedagoški fakulteti. Že takrat sem vedela, da si želim opravljati delo socialne ali pa svetovalne delavke, in z materino pomočjo sem navezala stik s Centrom za socialno delo v Žalcu in Celju. Tam so bili vsakega prostovoljca zelo veseli! Takoj me je pritegnilo področje postpenale oz. svetovanja mladoletnim prestopnikom v zaporih Celje in Dob. Sliši se strašljivo, a je bila zelo pozitivna izkušnja. Laično svetovanje zapornikom me je tako veselilo, da sem kar osem let obiskovala zapornike v omenjenih zaporih, zadnji dve leti pa sem bila aktivna v Društvu Utrinek, ki smo ga ustanovili prostovoljci. Izpeljali smo tudi odmevno izobraževanje, na katerega smo povabili priznanega strokovnjaka iz Inštituta za kriminalistiko, dr. Dragana Petrovca, ki je med drugim tudi predavatelj na Fakulteti za socialno delo. Druga področja, v katera sem bila vključena, pa je bilo delo v Dnevnem centru za otroke in mladostnike, kjer smo počeli podobne stvari, kot danes v Mladinskem centru počnemo skalovci: izvajali učno pomoč otrokom in mladostnikom ter se z njimi na koristen način družili ob kreativnih delavnicah. CSD mi je omogočil, da sem opravila tedensko izobraževanje za voditelja Mladinskih delavnic, ki ga nikoli ne bom pozabila! Ker pa me je vedno pritegnilo delo z marginalnimi, izključenimi

glasilo Skala | december 2014 | stran 17

skupinami, pa sem se kasneje kot prostovoljka vključila še v pomoč osebam s težavami odvisnosti s pridruženimi težavami v duševnem zdravju; področje t. i. dvojnih diagnoz, o katerem pred 15 leti še ni bilo toliko govora in razvitih programov, kot obstajajo danes. S posamezniki sem se družila individualno, ob pogovorih in družabnih igrah, spremljala pa sem jih tudi v institucije, kot je npr. psihiatrična ustanova. Počasi sem si v pestrem mozaiku mogočih področij v socialnem varstvu izoblikovala lastna interesna področja, v katerih sem delala kasneje kot strokovna delavka. Prostovoljna dejavnost mi je dala občutek, da delam nekaj dobrega za posameznika in družbo nasploh, občutek koristnosti, predvsem pa odgovornosti. Ko so drugi študentje ob koncu tedna načrtovali, v kateri lokal bodo odšli na zabavo, sem sama z veseljem odhitela naproti svojim prostovoljnim odgovornostim in si tako krepila odgovornost do dela, ki mi je kasneje še kako prav prišla pri opravljanju svojih poklicnih nalog. Ob prostovoljstvu sem lažje spoznala sebe ter si izoblikovala svoje interese. Pogostokrat pa sem predvsem pri odhodu iz zaporov pomislila, kako mi sploh ne gre slabo in kako težko je, ko ostaneš brez pravice do svobode, ki je zame ena najosnovnejših človekovih pravic!


ekskluzivno Na mentorje, ki so me spremljali takrat skozi moje prostovoljstvo, pa se tudi danes, ko sama opravljam neke vrste mentorsko delo, rada spomnim in upam, da se mi čim bolje uspe približati poslanstvu, ki so mi ga zaupali in ga z veseljem opravljam! Naj še omenim, da so mi izkušnje opravljanja prostovoljnega

dela zelo prav prišle tudi pri opravljanju strokovnega izpita, saj sem si na podlagi prostovoljnih izkušenj močno skrajšala dobo pripravništva in tako kmalu pristopila k zadnji formalni preizkušnji na poti k opravljanju strokovnega dela socialne delavke – strokovnemu izpitu. Vsem prostovoljcem torej voščim vse najboljše ob njihovem

prazniku ter jim želim obilico uspehov in mladostniškega entuziazma pri opravljanju njihovega neprecenljivega dela! Že vnaprej se jim v imenu vseh sodelavcev Skale zahvaljujem za obogatitev našega tima v upanju, da bomo tudi v prihodnje čim bolje sodelovali!

glasilo Skala | december 2014 | stran 18

Klementina


mladi za mlade

Kralj Intervju s Špelo ardnih in latinoameriških plesov

v na področju stand trinajst naslovov državnih prvako

mor sva hodila skupaj z bratom. Učiteljica plesa naju je pohvalila staršem in predlagala, da bi naju vpisali v plesno šolo, ker da sva nadarjena za gibanje. Pa so naju res vpisali. Dejstvo, da so učili standardne in latino plese in ne hip hop, jazz ali podobno, pa je bilo po mojem bolj naključje. Najprej smo plesali v šolski učilnici z manjšo skupino začetnikov 1x na teden, nato smo se vozili v Polje in Zadobrovo 2x na teden, ob prestopu v večji klub z najboljšimi tekmovalnimi pari športnih plesov pa smo imeli treninge vsak dan, kar je hitro postala rutina.

Špela Kralj je znana slovenski javnosti kot uspešna plesalka, ki je skupaj s svojim bratom dosegla izredne uspehe ne samo v domačem, ampak tudi v mednarodnem okolju. Lansko leto je prevzela vodenje Skaline plesne skupine, za katerega smo zelo hvaležni in ponosni. Več o Špeli si lahko preberete v nadaljevanju. Špela, kako bi opisala sebe v nekaj stavkih? Sem komunikativna oseba, kljub resnemu videzu. Od malih nog vpeta v šport, ki mi je bil izziv v življenju tudi na drugih področjih zaradi organizacije, uspeha, odnosa … Trmasta optimistka, vzorno vzgojena, spoštljiva in vselej radovedna glede življenja in njegovih podob. Na področju standardnih in latinskoameriških plesov si zelo uspešna. Od kod navdih za tovrstno vrsto plesa? Pravzaprav, kako se je vse začelo? Vse se je začelo v vrtcu z otroškimi ples,i kaglasilo Skala | december 2014 | stran 19

Mi lahko predstaviš svoje plesne dosežke in kateri so ti najbolj ostali v spominu? Z bratom sva dosegala zelo lepe rezultate. Najina skupna tekmovalna kariera je trajala dolgo, kolikor je le lahko, kolikor nama je finančno še uspelo plačevati obveznosti. Dosegla sva trinajst naslovov državnih prvakov v standardni in latino zvrsti ter kombinaciji obeh. Največ mi pomenijo doseženo 4. mesto na svetovnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov, 7. v latino plesih pa 4. mesto v kategoriji mladincev v Blackpoolu, nekaj finalnih uvrstitev na svetovnih pokalih v kategoriji članov in nekatere druge. Veliko jih je. Mogoče mi je v spominu najbolj najina prva skupna tekma v tujini. Milano. Kamor sva se prvič odpravila brez staršev. Nisva točno vedela, kaj naju čaka, in starše je najbolj skrbelo, če se bova znala urediti za tekmovanje; ker pa sva si tekme tako močno želela, mi je frizuro naredil kar Matej. In to super frizuro! Na koncu sva na prvem tujem tekmovanju celo zmagala. Mislim, da je bilo to spodbudna usoda za nadaljevanje. Kakšna je bila pot, ki je vodila k takšnemu uspehu? Definitivno je pot vsakega, ki želi uspeti na svojem področju, težka. Težka, vendar poplačana z uspehom, veseljem, zadovoljstvom, izpopolnjenostjo. Vsakodnevni treningi, po srednji šoli dvakrat dnevno in vsak konec tedna tekmovanje v Sloveniji ali tujini, intenzivne priprave med počitnicami in druge obveznosti popolnoma zapolnijo urnik posameznika, zato je organizacija in stoodstotna predanost tistemu, kar delaš, nujna. Vztrajnost, premagati slabe dni, padce, se znova po-


mladi za mlade svet s spoštovanjem samega sebe in drugih, občutka samozavesti ob uspelem nastopu in veselja ob pravilni izvedbi korakov. Ples je življenjska šola, ki ob dovolj dolgem vztrajanju oblikuje čudovite osebnosti.

brati, nadaljevati delo in garati za uspehe je ključnega pomena. Sama nikoli nisem ‚‘metala puške v koruzo‘‘, vse izzive moram premagati in to me vodi skozi življenje, zato je trma v mejah sprejemljivega dobra lastnost. Kako vidiš vzgojno delo Skale in svojo vlogo v plesni skupini? Delo, ki ga opravljajo Skalini učitelji, je navdušujoče. To, da se ukvarjate z vzgojo in pomagate mladostnikom odraščati, je nekaj najboljšega, kar jim lahko ponudite; z različnimi programi pa popestrite vsakdan. Mislim, da bi bilo takšno delo lahko številčno bolj obiskano in razširjeno po več krajih, saj bi bil delček mozaika vsakega posameznika. Moja vloga je sicer nekoliko manjša, saj imam na plesnih vajah manjše število plesalcev, vendar jih poskušam vpeti v plesni

Imaš kakšne načrte v prihodnosti za Skalino plesno skupino? Načrti se bodo izrisovali sproti. Imam idejo, da bi ustvarili plesno skupino mlajših in starejših, kjer bi bila težavnost prilagojena skupini. Zaradi lažje organizacije in delovanja bomo v plesno skupino vpisovali na začetku šolskega leta. Želela bi si številnejšega obiska, še bolj pa bi se veselila, če bi pari nogic uspeli nastopiti tudi na tekmovalnem parketu. Bi dala poseben nasvet oziroma sporočilo našim mladostnikom kako slediti svojim sanjam? Slediti sanjam je pomembno, vendar pa moramo hkrati ostati zelo realni, da si pot do ciljev najprej utrdimo in potem lahko po njej hodimo. Brez truda ni rezultatov. Brez rezultatov ni veselja. Brez veselja ni življenja. Zahvaljujem se Špeli za intervju in delu na Skali. Še posebej bi se zahvalil Plesni šoli Urška, ki je omogočila izvajanje plesne dejavnosti na Skali in finančno pomoč z njihove strani. Dragi otroci in mladostniki, če vas ta vrsta plesa zanima, se oglasite na spodaj navedeno tel. številko. Udeležba na Skalini plesni dejavnosti je brezplačna. Zef Berišaj

Hiter intervju z Acom V. Razred: 4 Družina: babica, oče, mama in sestra Najljubši predmet: žoga V šoli: matematika Najboljši prijatelj: Srečko Česa se bojiš: kač Najljubša hrana: palačinke Kaj treniraš: taekwondo Številka noge: 40-41 Česa ne maraš: sladke smetane Glasba: Gazda Rad: potujem, igram nogomet, ročni nogomet, sem s prijatelji Zakaj prihajaš na Minibus veselja: druženje, nogomet, hokej, igre, kuhanje, vse je dobro

Koliko časa že poznaš Skalo: od 3. razreda Kaj ti je najboljše na Skali: Minibus veselja in Fešta na Fužinah Želim si postati: specialec Med koncem tedna: gledam tv, grem ven in ne spim dolgo Intervju in zapis: Aleksandra Volk

glasiloglasilo Skala Skala | december | junij 2014 2013 | stran 20


ekskluzivno za starše

Skalin intervju: ATMIRA ZEKOROVSKA Danes delamo intervju z ga. Atmiro Zekirovsko, mamico treh otrok, ki svoje male nadobudneže pogostokrat pripelje na Skalin Minibus veselja. Boste malo več povedali kako to, da ste se odločili iz Makedonije priti v Slovenijo? Moj mož je delal v Sloveniji, sedaj je tukaj zaposlen že šestnajst let, jaz pa sem prišla v Slovenijo pred osmimi leti. Preden sva se poročila, sva štiri leta živela narazen. Kako pogosto je kaj prihajal domov, dokler ste vi bili še v Makedoniji? Enkrat na šest tednov. Takrat sva imela že Đemala. Bil je star 1 leto, ko smo potem vsi skupaj zaživeli v Sloveniji. Kako vam je všeč v Sloveniji? V redu je, všeč mi je, tukaj je lepo. Ali pogrešate kaj Makedonijo? Kako pogosto vam uspe iti v rodno domovino? V Makedonijo gremo na obisk enkrat na leto, takrat smo tam dva tedna skupaj. po otroke in od treh naprej sem ves Ste se navadili Slovenije? Kakšne dan z njimi. se vam zdijo življenjske razmere v Kako je z možem? Se kaj vidite? Sloveniji? Mož gre v službo ob 6. uri, poSlovenije sem se navadila in tem pa se vrne domov zvečer, ob tukaj imamo boljše življenjske raz- šestih, pol sedmih. mere. Imate še kakšno drugo pomoč pri Kako poteka vaš vsakdanjik? vzgoji, gospodinjskih opravilih? Zjutraj se zbudim, mož gre v Ne, za vse sem sama. službo, jaz pa peljem otroke v vrtec in v šolo. Ko pridem domov, Na kakšen način vzdržujete stik s sorodniki v Makedoniji? pospravljam, kuham. Potem grem glasilo Skala | junij december 2013 2014 | stran| stran 21 21

Po telefonu, internetu, skypu ipd. Ste našli dovolj prijateljev na Fužinah? Ja, dovolj jih imam. Koliko časa ste potrebovali, da ste se naučili jezika? Ne vem, ali že sploh znam dobro. Največ eno leto, gledala sem televizijo in sem se tako naučila. Se vam zdita slovenščina in makedonščina kaj podobni?


za starše Nekaj malega, ampak ne preveč.

otroci kaj odnesejo od tega tukaj? Ja, odnesejo.

Se je bilo težko naučiti slovenščine? Ni tako težko, težja je izgovarjava.

Vam je kaj še posebej všeč pri Minibusu? Všeč mi je, ker se veliko družite z njimi. Sin igra nogomet, punčka pa goji ples, tam ji je zelo všeč.

Kakšna se vam zdi na splošno vzgoja otrok? Se vam zdi težka? Ja, je težka. S punčkami ni tako, s fanti pa bolj. Koliko otrok vas je bilo v družini? Tudi trije. En fant in dve sestri. Enako kot pri meni sedaj. Otroke kar pogosto pripeljete na Skalo. Kako pogosto pridete sem z njimi? Trikrat (smeh). Vse dni torej, ko je Minibus veselja tukaj? Ja. Kako ste izvedeli za Skalo? Izvedela sem že pred 3-4 leti. Kdo vam je pa povedal? Sama sem opazila, da se tukaj nekaj dogaja, in sem z otrok prišla sem. Kaj se vam zdi, da Skala lahko da pri vzgoji otrok? Se vam zdi, da

Kaj pa otroci sami povedo o Skali? Sprašujejo za Minibus tudi takrat, ko ga ni. Vsak dan bi želeli, da bi bil Minibus tukaj (smeh). Pa sicer? Ste zaposleni? Bila sem, a pet mesecev že nisem. Imate kakšne hobije? Vas kaj veseli? Najbolj pomembno mi je, da sem z otroki, sicer pa nimam časa. Kaj bi počeli, če bi lahko, če bi vam čas dopuščal? O tem pa nisem še nikoli razmišljala. Službo bi si želela. Smem vprašati, kaj ste delali? V Merkatorju sem bila čistilka. Vam služba prinaša občutek koristnosti, samostojnosti? Seveda, ampak če nimaš varstva za otroke, potem pa ne moreš.

Kakšne načrte imate za prihodnost? Da bi mož dobil državljanstvo, želeli bi si kupiti stanovanje, ker smo sedaj najemniki. Da imajo otroci potem tudi kaj svojega. Katero šolo pa obiskuje vaš najstarejši sin Đemal? Nove Fužine. Ste zadovoljni s šolo in s tem, kar vam nudi? Ja, smo. Kaj bi spremenili v Sloveniji, če bi lahko? Plačo, da bi mož imel večjo plačo. Dela cele dni, po 12 ur, je v gradbeništvu, je s. p. Potem nameravate najbrž ostati v Sloveniji? Ja, želimo si ostati. Ob koncu bi se vam najlepše zahvalila za pogovor z vami ter vas povabila, da otroke pripeljete na Velikančkovo tržnico naslednji teden ter na našo novoletno zabavo, ki bo 19. decembra v prostorih Skale. Klementina

Družina in starševstvo v sodobnem času Sodobna družina se v sodobnem času sooča s številnimi preizkušnjami in ovirami; družinski člani se lahko odtujijo zaradi pomanjkanja časa-partnerja drug za drugega in skupnega preživljanja časa z otroki. To družinske člane lahko odtujuje drug od drugega, starši pa zgrešijo morda pomembne znake, ki kažejo

na to, da se z odraščajočim mladostnikom nekaj dogaja. Jutro; oče se zbudi že okrog šeste, se uredi in kmalu zatem odpravi na delo, s katerega se vrne šele pozno zvečer. Mama zbudi še otroke in jih še na pol speče poskuša urediti za šolo. Zajtrka sploh ne utegnejo pojesti, ali pa na hitro popijejo čaj

ali kakav, rogljiček ali štručko pa pojedo kar na poti. Otroci so nato dopoldne in dober del popoldneva v šoli, domov, predvsem tisti, ki so v višjih razredih, pridejo šele okrog tretje ure popoldne ali kasneje. Mati, če je doma, gre po nakupih za živež, uredi prostore, skuha kosilo; skratka delo, ki je samo po sebi

glasilo Skala | december 2014 | stran 22


za starše umevno in ga nihče ne vidi ter ga je potrebno vsak dan znova postoriti, a ni kaj dosti pokazati. Popoldne je nato otroke treba pospremiti k številnim dejavnostim: športnim, glasbenim in drugim hobijem. Če ima družina srečo, se do takrat z dela vrne že oče in se tako vključi v pomoč materi pri vzgoji. A vedno ni tako; očetje se utrujeni in nervozni pogostokrat vrnejo domov šele proti večeru, medtem ko je mati sama za vse. Včasih pa je na delu v tujini in se družina vidi le nekajkrat mesečno. Mlade družine se po pomoč obračajo k svojim staršem, ali pa živijo skupaj z njimi v t. i. razširjeni družini. Stari starši pogosto pomagajo staršem, še posebno pa materam pri njihovih opravilih: skuhajo skupno kosilo, jim zlikajo, operejo, počistijo po stanovanju ali pa gredo po vnuke v vrtec ali šolo in

jih nato odpeljejo k popoldanskim dejavnostim. Teden je mimo, kot bi mignil, in najpogosteje se otroci in starši vidijo samo zjutraj in zvečer, ko jih dajo starši spat. Zakonca pa, če imata srečo, se vidita vsak dan, a si je ob vseh obveznostih težko vzeti čas za kvaliteten pogovor ali skupno preživljanje časa kot nekoč: v kinu, na gledališki predstavi, plesu, druženju s prijatelji. Pomanjkanje skupnega preživljanja časa ju odtuji, zaradi rutinskega vsakdana pa se prepogosto začneta zatekati na družabne portale ter spoznavati nove osebe, kar lahko deluje razdiralno na njun odnos, namesto da bi se v prostih trenutkih posvečala drug drugemu. Čeprav ima večina staršev službene obveznosti tudi čez konec tedna, pa ima družina vseeno nekaj več prostega časa. Sprehode v hribe in kam drugam v

naravo so v novodobnem času zamenjali izleti v velike trgovske centre, kamor mlade družine z otroki pogosto zahajajo. Starši gredo po nakupih ali na kavico, medtem ko otroci preživljajo čas v igralnicah teh trgovskih centrov skupaj z otroškimi animatorji. In ponovno družina ne preživlja časa skupaj na način, da bi se družinski člani med seboj povezali. Ko pridejo domov, pa prižgejo vsak svoj računalnik in se po medmrežnih portalih povezujejo z drugimi osebami; znanci, namesto med sabo. Sodobni družini ob vseh dražljajih, ki jih nudi sodobna družba, sploh ni lahko. Zato je še kako pomembno, da si starši vzamejo čas za skupno preživljanje časa; zakonca drug z drugim, predvsem pa z otroki. Klementina Sambolić

»Vsi smejo, zakaj mi ti ne dovoliš?« Martin Lisec, Šola za starše v letu 2014 Vzgoja mladostnikov ni bila nikoli lahka naloga. Že stari Aristotel je zapisal, da so mladi »pokvarjeni, nespoštljivi, brezbrižni, živijo v svojem svetu«. Ne bi ga jemal dobesedno, toda njegov stavek pove nekaj, kar odrasli očitno od vedno občutimo: da je mlade (pogosto) težko razumeti, ker so vedno korak pred nami. In prav je tako. Aristotel v zgornjem stavku ne govori samo o mladostnikih, ampak tudi o odraslih in naši nenehni negotovosti, ali je korak mladih usmerjen v pravo smer. Mladi stopajo proti obzorjem, ki so nam odraslim poglasilo Skala | december 2014 | stran 23


za starše gosto neznana in vzbujajo strah. Vzgoja – v družini, na Skali, v šoli … – je torej dinamičen proces, ki se razvija med življenjsko izkušnjo in vrednotami odraslih na eni ter odkrivanjem lastne življenjske poti mladostnikov na drugi strani. Skala se že od svojega začetka svojega delovanja zaveda, da je delo za otroke in mladostnike lahko kakovostno le, če je vzgoja celostna. Celostna vzgoja pomeni dvoje: prvič, v vzgojni proces vključuje vsa področja otrokovega razvoja (telesno, duševno in duhovno dimenzijo) in drugič, povezuje in si prizadeva za dobro sodelovanje z vsemi, ki spremljajo otroke na poti njihovega odraščanja: s šolo, lokalnim okoljem, družino, skupinami, ki jim pripada mladostnik … V prvi vrsti je pomembno zlasti sodelovanje vzgojiteljev in staršev. S tem namenom je v iztekajočem se letu Skala organizirala šest srečanj za starše otrok in mladostnikov, s katerimi se srečuje pri svojem delu. S starši je Skala tudi sicer povezana pri vsakodnevnih dejavnostih, kajti mnogi starši na tak ali drugačen način sodelujejo pri dejavnostih Skale v Fužinah. S srečanji, na katerih smo razmišlja-

li o vzgojnih vprašanjih, je želela Skala ozavestiti pomembnost nekaterih ključnih vidikov sodobne vzgoje in okrepiti skupni razmislek o vzgojnem delovanju. Skala je k sodelovanju povabila Inštitut Stopinje (www.stopinje.si). Teme srečanj so bile premišljeno izbrane. V maju smo razmišljali, kaj pravzaprav pomeni biti otrokom in mladostnikom starš. Poleg varnosti v najširšem pomenu besede, ki naj bi jo oče in mati dajala otroku, so otroci za starše tudi izziv in spodbuda za njihovo osebnostno rast. V juniju pred počitnicami smo se ustavili ob vlogi vrstnikov v otrokovem življenju. Prav v družbi vrstnikov se otrok oblikuje, potrjuje, socializira in razvija svojo identiteto. Konec avgusta, pred začetkom novega šolskega leta torej, smo razmišljali o motivaciji otrok za delo in ugotovili, da je pomembno pomagati otrokom, da ponotranjijo, vzamejo za svoje naloge in odgovornosti, tudi tiste v zvezi s šolo. Na ta način se otroci postopoma učijo odgovornosti, po drugi strani pa jih prav notranja zavezanost k doseganju določenih ciljev, tudi na področju šole, motivira za delo. Oktobrsko

srečanje je imelo naslov Na pomoč, najstnika imamo. Izmenjali smo si nekatere izkušnje, kako se soočati s situacijami, ki jih v družini sprožajo konflikti z odraščajočimi otroki. Temo smo nadaljevali v novembrskem srečanju, ko smo razmišljali o postavljanju mej. Meje so potrebne, če želimo, da so učinkovito sredstvo v vzgoji otrok in mladostnikov. Od staršev in vzgojiteljev zahtevajo doslednost: odrasli moramo prvi spoštovati pravilo, ki smo ga vzpostavili, če želimo pri mladostnikih doseči vzgojni uspeh. Na decembrskem srečanju smo končali niz šestih srečanj letošnje šole za starše z razmislekom o starševskih vzgojnih veščinah. Skozi srečanja se je vseskozi kristaliziralo spoznanje, kako imajo starši in vzgojitelji Skale skupen, pravzaprav identičen cilj: spremljati otroke pri njihovi celostni rasti in razvoju v odgovorne, svobodne in pokončne osebe ter vsak na svoj način, vsak v svoji vlogi dati otrokom kar se da dragoceno popotnico za njihovo pot življenja. Pozitivna izkušnja letošnjih srečanj kliče k razmisleku, kako tudi v prihodnje nadaljevati vzgojni dialog s starši.

glasilo Skala | december 2014 | stran 24


skala študira ekskluzivno

OB EVROPSKEM LETU USKLAJEVANJA POKLICNEGA IN DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA V tem letu sem imela čast, da sem se v novembru udeležila tradicionalnih dni Socialne zbornice Slovenije, ki so letos potekali v Portorožu. Ob tej priložnosti je tudi program Skale Mladinska ulična vzgoja prejel verifikacijsko listino, s katero smo postali uradni socialnovarstveni program na področju dela z mladimi, kar je zavidljiv uspeh in potrdilo, da smo na pravi poti! Program Posveta je bil že po vabilu in predstavitvi dnevnega reda zelo pester, predvsem sem se kot psihoterapevtka s področja zakonske in družinske terapije razveselila predavanja priznanega psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića. Pritegnil pa me je tudi že sam naslov: Evropsko leto usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Tema se mi je zdela zelo zanimiva, saj je v sodobnem času pogosto težko usklajevati poklicno življenje z družinskim, predvsem tistim materam, ki bi rade bile uspešne in prišle daleč na svoji strokovni poti, hkrati pa ne želijo izostati iz vzgoje svojih otrok. V uvodnem nagovoru nas je pozdravila dr. Valerija Bužan, predsednica Socialne zbornice Slovenije, nato pa je sledilo predavanje dobro poznane varuhinje človekovih pravic, sicer pravnice Vlaste Nussdorfer, in sicer je predstavila letno poročilo varuha človekovih pravic za področje socialne varnosti. Opozorila je na to, na katerih področjih v Uradu varuha človekovih pravic prejemajo največ pritožb, seveda pa na vse pogostejšo revščino, ki jo v uradu opažajo tudi sami. Predstavila je tudi novosti, ki so jih v Uradu uvedli; med njimi mi je še posebej ostala v spominu njihova humana poteza, da so na prakso vzeli deklico z Dawnovim sindromom. Povedala je, koliko drugačnosti in neposrednosti je dekle vneslo v njihov kolektiv in da se bodo tudi v prihodnje odločili, da dajo možnost opravljanja prakse kateremu od otrok s posebnimi potrebami. Naslednji je predaval že omenjeni psihoterapevt dr. Zoran Milivojević, ki se je pred leti v Slovenijo priselil iz Srbije. V predavanju Osebnost med javnim in zasebnim je predstavil različglasilo Skala | december 2014 | stran 25

ne vloge, ki jih opravljamo v poklicnem in zasebnem življenju. Zanimiv mi je bil njegov poudarek opravljanja poklicne vloge; pri tem je opozoril, kako pomembne so razmejitve na delovnem mestu, kako pomembno je postaviti meje, ko kdo vstopi v naš osebni prostor, in kako se ljudje obnašamo, kadar se ob kom počutimo domače. Pri tem je uporabil zanimive ter hudomušne neposredne primerjave, ob katerih smo se mnogi muzali, saj v slovenskem prostoru nismo vajeni tovrstnega neposrednega govora. Naslednje je bilo predavanje doktorja ekonomije Aleksandra Kešeljevića z naslovom Ekonomska kriza in socialna država - prikaz osnovnih parametrov, v katerem je predavatelj predstavil predvsem statistične podatke, kako je nastala finančna kriza v svetu in Sloveniji in izhod iz nje. Kot slednja pa je nastopila nekdanja dekanica Fakultete za socialno delo, dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, in sicer s predavanjem Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Prav tako s humornimi in hudomušnimi prispodobami je opisala vrsto svojih življenjskih izkušenj, kako je bilo graditi kariero na področju socialnega varstva, ko je veliko bila odsotna od doma, ter hkrati biti mati in žena. Opozorila je tudi na delo z uporabniki, obravnavo na socialno delavski način in upoštevanje njihovih pravic. Sama imam trenutno zgolj primarno družino, ki je v Savinjski regiji, a mi že usklajevanje mojega poklicnega življenja s hobiji in z drugim strokovnim delom, ki ga opravljam v prostem času, in obiski svojih dveh nadobudnih nečakov, pogostokrat povzroča preglavice. Kako težko je tistim ženam in materam, ki si želijo biti uspešne in pustiti pečat v svojem strokovnem delu, hkrati pa si želijo biti uspešne v opravljanju svoje materinske vloge in vloge žene, pa si lahko samo predstavljam. A kot je iz mnogih zgledov zglednih uspešnih poslovnih žensk in dobrih mater razvidno, se ob pomoči partnerjev ali razširjenih družina da tudi to! Klementina


izredne dejavnosti

SKLEPNA PRIREDITE V Nogometno prvenstvo nas je prevzelo s tekmovalnim duhom, zato smo se z veseljem vožnji v formuli. Skoraj nihče pred začetkom ni verjel, da bomo imeli veliko formulo, kjer lahko sedi odrasel človek in jo vozi. Pa se nismo hecali. Formula je prispela k Minibusu veselja. Andrej je pobral prijavnice z ekipami in tekma se je začela. Ta formula je resda velika in se jo lahko vozi, je pa tudi brez pogona. To je motilo predvsem tiste člane ekip, ki niso bili šoferji. A nič zato. Nekaj staršev in mladcev se je zelo ogrelo, razgrelo in potiskalo svoje malčke v njej v upanju na najhitrejšo uvrstitev. S po večini fantovsko ekipo se je pomerila tudi dekliška skupina, ki so ji po kaki minuti boja pojenjale moči. Seveda nisem ravnodušno stala, ampak sem jim pomagala. Ena izmed fantovskih skupin je bila tako zelo zagreta, da so podirali stožce in kar z njimi dirjali naprej. Zmagovalci so bili kmalu znani in razglašeni. Alisa in Janja sta nas dobesedno na vse grlo želeli pozdraviti in nagovoriti. Veliko truda sta vlagali v glasnost, saj nam je kmalu odpovedala tehnika ozvočenja. Smo pa zato toliko bolj našpičili ušesa in se prepustili napovedani Medini z Rudijem. Skupaj sta zaigrala Sivo pot. Navdušeni smo bili nad Medininim znanjem, zato si je na koncu prislužila velik aplavz. Za spremembo smo nastopile Skalce, ekipa zaposlenih s tapkanjem. Nismo tapkali z nogometnimi kartami, ampak z lončki na spevno delo Pitch Perfect. Če smo vas navdušili ali ne, nam še morate povedati ;). Sledila je plesna skupina Fuskaba s čačačajem. Dekleta in Sandi so nas popeljali v svet tiste glasbe, ki za fužinske konce ni prav vsakdanja. Prav prikupni ste! Hvala, da ste se opogumili in se nam predstavili! Sledila je podelitev priznanj vsem tistim, ki ste se čez leto tako ali drugače izkazali. Na programih s svojim trudom ali znanjem, pomočjo in dobro voljo. Poslovili smo se tudi od Julije, ki je po treh meglasilo Skala | december 2014 | stran 26


za staršedejavnosti izredne secih končala naše sodelovanje. Mladi in Skalce smo ji predhodno pripravili misli ter zahvale v Album, pridali nekaj fotografij in jo s tem ganili do solz. Za popotnico je dobila knjigo, ki je temelj naše-

ga dela Vzgajajmo z Don Boskovim srcem. Sledil je bolj slasten del, ki nas vedno znova poveže v klepetu in prijetnem druženju. Josipu se zahvaljujemo za peko pleskavic.

Konec je šolskega leta, konec skrbi, zato se prepustimo poletnim dogodivščinam v okviru Skale in zunaj nje. Hvala, ker ste bili del nas.

M A R G O R P I K Š I N T POLETNI POČI Komaj smo dočakali počitnice ter vse radosti in norosti, ki pridejo skupaj z njimi. Nekateri mladi so že takoj po šoli zbežali na morje, nekateri k sorodnikom, drugi pa so se nam pridružili na počitniškem programu na prostem, na igriščih in tik ob njih poleg OŠ Nove Fužine. Natanko 30. junija se je namreč začel Skalin čudovit, razgiban, pester, počitniško ustvarjalen program, ki je trajal vse do 11. julija. Mladi so ga že nestrpno čakali, saj so vedeli, da bo znova nekaj posebnega. Namen in cilj vseh naših programov je, da vse delamo skupaj in se vmes zabavamo, se učimo spretnosti in praktičnosti, uživamo in se imamo radi. Pa še tole: vsi so vedno dobrodošli pri nas. Letošnja tema počitniškega programa je bila Robin Hood in skoraj vse naše dejavnosti so bile vezane na tega pustolovskega junaka in njegove prigode. Vsako jutro nas je prišel tudi pozdravit, nam povedal zanimivosti iz svojega življenja in nam postavil tudi uganko. Naš poletni počitniški program smo začeli vsak dan ob 11h in končali ob 16h. Začeli smo z uvodno igro in nato skupno himno. Igra, ki je bila vsakič aktivna in ki nam je takoj pognala kri po celem telesu, je vse zbudila in pripravljeni smo bili, da se poženemo v dejavnosti. Po uvodni igri je vsakič sledila ustvarjalna delavnica. Že takoj na začetku smo sami naredili dve leseni gugalnici, ki smo ju z vrvmi močno privezali na bližnje veje. To je bilo veselje in guganje in nekateri mladi so le stežka dali prostor drugemu. Mladi so zagnano ustvarjali in izdelali različne zanimive in predvsem uporabne izdelke. Tako smo izdelali Johnovo kačo, naravne kremice iz sivke, čebeljega voska in kokosovega masla, sivkine vrečke in Robin glasilo Skala | december 2014 | stran 27


izredne dejavnosti Hoodove klobučke. Ne smemo pozabiti niti na izdelavo lesenih skrinj, mošnjička ter izdelavo in barvanje cekinov. Izdelali smo tudi loke, tarčo, popotne stekleničke in vaze iz plastenk. Vsak izdelek je bil poseben in otroci so bili ponosni na izdelano. Posebni so bili tudi trenutki v skupnem kuhanju kosila. Skupaj z mladimi smo tako v teh počitniških dveh tednih pripravili npr. krompirjevo juho, testenine, kruhove cmoke, krompirjevo solato, njoke, popečen kruh, francosko solato in ribje palčke. Vsakič je bila poleg tudi domača zelena solata. Vmes med kuhanjem in izdelovanjem pa je bila tu kopica drobnih in velikih družabnih iger, kot so npr. enka, jungle speed, engel&bengel ter še in še. Zadnja debela ura pa je bila vedno rezervirana za skupne igre. Nismo izpustili vodnih iger, poligona, igre med dvema ognjema in skritega zaklada. Petke in ponedeljke smo imeli rezervirane za izlete. Tako smo se odpravili tudi na bazen, odšli igrat minigolf in zadnji dan Skalinega počitniškega programa končali z lovom na skriti zaklad na Golovcu. Bilo je res posebno, zabavno, družabno, poučno in prehitro je minilo. Aleksandra Volk

POLETNI TABOR Poletni tabor smo že drugo leto zapored preživeli ob reki Kolpi. Letos je bilo v Gribljah 16 otrok in 8 animatorjev. Tabor se ni začel preveč obetavno, saj nas je že prvi dan zalil dež. Vreme se je počasi izboljšalo, reka pa le ogrela toliko, da smo se lahko kopali. Letošnji tabor je trajal kar pet dni in prepričani smo, da bi si marsikdo želel, da bi še ostali. Prvi dan smo si ogledali film Skrivnostni varuhi gozda, ki je bil rdeča nit tabora. Skupaj z mladimi smo kuhali, imeli delavnice, lovili ribe, streljali z lokom itn. Na obisku smo imeli kačo in pa še kakšnega mimoidočega, ki je zgrešil hišo. Pri nočnih igrah so se opogumili tudi tisti najbolj prestrašeni, preživeli pa smo tudi večer ob ognju, kjer smo si pekli hrenovke, krompir, banane in sladkorne penice. Kako dober je bil tabor, si lahko preberete v izjavah nekaterih otrok. Sandra R.

glasilo Skala | december 2014 | stran 28


izredne dejavnosti Hana - Všeč mi je bilo, saj sem prvič na taboru. Najbolj všeč mi je bila vožnja s kanujem, rafting in večer ob ognju. Sara - Na taboru sem prvič. Lepo mi je bilo, ker sem se kopala, ker je bila voda topla, ker smo kuhali. Pogrešala sem mamico in očija. Sandra mi je rekla, da moram biti pogumna do zadnjega dne. Lepo mi je bilo, ko smo izdelovali srčke. Lidija - Všeč mi je bilo druženje, kuhanje, skakanje, kopanje, zastonj sladoled, petje na avtobusu. Imeli smo se lepo. Ni mi bilo, da je bila mrzla voda. Sandi - Dobro mi je bilo kopanje in pesmi v avtobusu. Užival sem v vožnji s kanujem, večeru ob ognju. Dobro je bilo tudi spanje in hrana. Adi, Leon, Siniša, Sanel in Anes - Najboljša lokacija do zdaj. Najzanimivejša je bila odbojka, še posebno zadnji dan. Všeč nam je bilo še raftanje, kopanje, skakanje s tarzanke in vožnja s kanuji.

KOSTANJEV PIKNIK Po obilici slabega vremena je na vrsto prišel sončen in topel jesenski dan, ki je bil idealen za Skalin kostanjev piknik. Letos smo se zbrali na čisto novi lokaciji, in sicer na travniku blizu Fužinskega mostu, tako da so obiskovalci lahko prišli kar peš. Zbralo se nas je res veliko, blizu sto.

glasilo skala Skala | november december 2014 2010 | stran 29

Za uvodno animacijo so poskrbeli naši vrstniški animatorji, ki so pripravili štiri zanimive naloge, primerne za vsakega izmed nas. V vrče smo metali žogice, žagali, sestavljali in ciljali v kartonasto veverico. Pri vsaki nalogi so dobili podpis in si s tem prislužili spominek, ki so si ga sami izdelali. Sledile so tekmo-


izredne dejavnosti valne skupine po otočkih, starši pa so imeli sproščen pogovor ob kavi. Zef in Andrej sta v kuhinji pridno pekla čevape in kostanj, saj smo vsi komaj čakali na ta trenutek. Za konec je sledila skupna igra roverček in pospravljanje, pri katerem so sodelovali vsi, od najmanjšega do največjega. Pospravljeno je bilo v hipu in počasi smo se vsi zadovoljni odpravili domov. Hvala g. Vinku, ker je dovolil uporabo travnika, in vsem staršem, ki so s seboj prinesli dobrote. Sandra R.

I K IŠ N IT Č O P I K S N E S JE IN L A K S PROGRAM Na Fužinah je od 27. 10. do 30. 10. pri Minibusu veselja potekal jesenski počitniški program, ki je bil obarvan z Jurijem in pogumnimi vitezi. Marsikdo si je ta film o Juriju in pogumnih vitezih ogledal v kinu, na Skali pa smo viteza kar povabili medse in družbo nam je delal kar štiri dni. Rdeča nit skoraj celotnega dogajanja je bila obarvana z liki, dogodki, ugankami, igrami iz tega risanega filma o Juriju in pogumnih vitezih. Vsak dan smo se zbrali na igrišču, kjer smo začeli skupno igro in himno. Naj samo naštejem nekatere uvodne igre: zbijanje flaše, sestavljanje premetanke, igra z žogo in obroči. Za lep začetek dneva nas je vsako jutro pozdravil tudi Jurij v svoji viteški uniformi in nam povedal zgodbo o sebi, o svojem življenju, dogodivščinah, ljubezenskih pripetljajih, svoji poti do viteštva in še kaj. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali, glasilo Skala | december 2014 | stran 30


izredne dejavnosti saj je s svojim globokim glasom vzbujal pozornost, zanimanje in ponosno je vihtel svoj meč med svojim pripovedovanjem. Med mladimi je požel val navdušenja, zanimanja in pozornosti. Na delavnicah smo izdelovali viteze, barvali smo glavne junake filma, imeli smo poligon … Vmes ni manjkal niti nogomet, badminton, družabne igre, male pobarvanke in nasploh je bilo veliko smeha in dobre volje. Skupne igre so bile dinamične. En dan smo iskali skriti zaklad, imeli smo poligon in se igrali igro roverček. Ne smemo pozabiti niti na okusna kosila, ki smo jih vsak dan sami pripravili. Zadnji, četrti dan smo se skupaj z mladimi odpravili na Zbiljsko jezero. Že zjutraj nas je zbudilo sonce in bil je popoln sončen dan za izlet v naravo. Na Zbiljskem jezeru so nas pričakale račke in labodi. Malo smo posedeli in se nastavljali sončku, nekateri so si privoščili sladoled in druge dobrote, ki so jih prinesli s sabo. Dogodivščina nas je popeljala naprej v iskanje skritega zaklada, ki je bil kar dobro skrit na veliki zelenici poleg jezera. Jurij ni pozabil na zgodbo in uganko, ki so jo skoraj vsi mladi na koncu uspešno rešili. Zaklad je bil najden in nadaljevali smo skupno igro z imenom roverček. Mladi so uživali, tekli, se borili in ozračje je bilo res super. Na koncu smo se ustavili še na igralih, mladi so pozdravili še račke in labode, jim stresli še zadnje ostanke svojih dobrot in jim pomahali do naslednjič. Bil je res lep, domač, prijeten, ustvarjalen, športen, dinamičen jesenski počitniški program. Aleksandra Volk

glasilo Skala | december 2014 | stran 31


dotik

HVALEŽEN SEM Tu pred seboj imam čisto navaden list papirja. Ob koncu leta poskušam zapisati, za kaj vse sem hvaležen. Imam pa poleg tega še en prazen list papirja – ta je pa za vse vas. Naj vam bo izziv in poskušajte sami zapisati v mislih ali pa tudi konkretno na papir, za kaj vse pa ste vi hvaležni v letu, ki se izteka. Seveda pogosto vzamemo v roke kakšen list papirja in si delamo seznam, kaj vse nam manjka. Tudi sedaj bi rad zapisal, kaj vse nimam. In v veliki skušnjavi sem, da bi se takoj zavrtel okrog zdravja in okrog denarja. V skušnjavi, da bi pozabil na to, kar je zares pomembno v našem življenju, in to, kar zares šteje. To so naša čutenja. Naša zmožnost, da sploh lahko imamo radi. Naša zmožnost, da čutimo, naša zmožnost, da izkažemo sočutje, da izkažemo ljubezen. To je tisto, kar šteje! In v veliki skušnjavi smo, da na to pozabimo. Vemo pa, da če gremo na raven dobrin, bomo razmišljali samo o tem, kaj imamo in kaj bi radi imeli; in tu ljudje ‚pogrnemo‘ čisto na celi črti. Ni treba iti daleč. Ljudje na področju materialnih dobrin preprosto ne znamo reči: dovolj imam. Zato tudi imamo razne pregovore s to temo: »Več kot imaš – več bi rad imel«, »Sreča in bogastvo sta dva različna škornja«, »Kdor izbira med srečo in bogastvom, običajno izbere bogastvo, kajti biti srečen je veliko težje«. In še bi lahko našteli podobne pregovore. Lahko pomislimo na različne zgodovinske osebnosti, kot npr. na Aleksandra velikega. Bil je vojskovodja,

ki je osvojil ves tedanji znani svet. In ko je osvojil zadnjo deželo, tako pripovedujejo, ko je zmagal, se je potem zgrudil na tla in se razjokal. Zakaj? Povedali so mu: »Gospod vojskovodja, nobene dežele več ni, ki bi jo še lahko imel.« Na ravni dobrin ni konca. Samo na ravni srca bomo lahko naredili kak napredek. Na ravni SRCA je to, kjer lahko začutimo, kjer lahko stvari delimo z drugimi. In v življenju, na srečo, dobivamo UČNE URE. Je bolezen, je izguba, je ločitev, so razočaranja, so solze … Dobivamo lekcije, da bi se naučili zopet čutiti. Da bi se naučili to, kar smo nekoč že znali. Te najbolj preproste stvari. Da bi spet IMELI RADI. Zato dobivamo take lekcije. Težava je seveda v tem, da smo slabi učenci, ker tako radi pozabljamo nanje. In ostanemo samo tako na površini, ne gremo pa v vsebino. To bom lažje povedal z zgodbo: Neka gospa, pravi zgodba, je bila pravi tiran – tako za svojo družino, kakor za tiste ljudi, s katerimi je sodelovala. Po njenem nihče ni bil dober. In nič ni bilo dobro. Potem so k tej hiši dobili ta-mlado, snaho. Polno upanja, polno pričakovanj, z zvezdicami v očeh. Seveda je tašča znala poskrbeti za to, da so te zvezdice ugašale. Druga za drugo. Toda nekega dne je prišla novica – tašča je bolna, hudo bolna. Ima raka. In ta-mlada se je odločila: začela je, ne glede na vse slabe stvari, ki jih je doživela, ne glede na vsa polena pod noge, skrbeti za taščo. Bila je ob njej. Kuhala je zanjo. Hranila jo je, po žlički, ko je bilo to potrebno. glasilo Skala | december 2014 | stran 32


dotik Prej ni bilo nič dobro, kar je ta-mlada naredila. Zdaj so bile to najboljše stvari. In ob tej izkušnji se je tašča začela spreminjati. Nič več ni bilo samo to, kaj bomo imeli, da bomo čim več imeli. Začela je tudi čutiti. Postajala je bolj prijazna. Postajala je bolj dobra, bolj čuteča, rekli bi bolj človeška. Dokler ni ozdravela. Hvala Bogu, da je ozdravela. Toda z zdravjem se je vrnilo vse prejšnje. Prejšnji značaj, prejšnja hudobija. Pozabila je lekcijo. Pozabila je, da je dobila še eno priložnost. Pozabila je tudi na to, da je nekdo bil ob njej, ko je njej bilo hudo. Pozabila je, da ji je nekdo izkazal sočutje. Pozabila! Jaz pa sem na ta ‚LIST‘ napisal nekaj stvari, ZAHVALO, da ne bi pozabil! Najprej, kako dobre sodelavce imam v svojem projektu – na Skali, kjer delam! In za to sem iskreno hvaležen. Veliko dobrega nam je tudi v tem letu uspelo narediti. Skupaj. Ker samemu tega ne bi uspelo narediti. Včasih se kar bojim, da ni morda preveč dela in se ‚PRAZEN LIST‘

glasilo Skala | december 2014 | stran 33

ob vsem delu ne bi znali posvetiti mladostniku, vsakomur posebej. Da bi morda težave, ki jih kdo ima, ‚ušle‘ in jih ne bi opazili. Potem sem si na list zapisal besedo ‚starši mladostnikov‘. Hvaležen sem za lepo sodelovanje. Zavedam se, da bi si pri vzgoji mladostnikov težko predstavljal uspeh, če ne bi bilo lepega sodelovanja. Tudi osebno nas lahko bogati, če imamo lep medsebojni odnos. Seveda sem si zapisal imena mladostnikov, vsakega posebej. Upam, da sem si zapisal vse. In še je prostora na listu. Kot je še veliko mladih, ki bi jih rad spoznal tudi v prihajajočem letu. Še je kakšna zahvala napisana: za zdravje sem se zahvalil, četudi ni najboljše. Pa za razne darove, ki sem jih prejel … Tu je še tale ‚PRAZEN LIST‘ - vi veste, kaj ste vi zapisali. Pišem le, da ob koncu leta ne bi pozabili, da se zahvalite. Vem, da ne boste pozabili!


dobrotniki

Hvala Finančno nas podpirajo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Salezijanski zavod Kodeljevo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport - Urad RS za mladino Zavod Movit na mladina Mestna občina Ljubljana: UPZ - Urad za preprečevanje zasvojenosti OPVI – Odsek za predšolsko vzgojo in izobraževanje

Dobrotniki in sponzorji: V PRILOGI!!!!!! - Nisem jih našla Zahvaljujemo se vsem dobrotnikom, ki nas s svojimi darovi podpirajo mesečno, trimesečno ali enkrat letno. Ker nimamo svojih prostorov, nam drugi odstopi svoje: MKL - Knjižnica Fužine nam dovoli, da v njihovih prostorih poteka program Mladinskega centra Skala. Za posamezne projekte iščemo sponzorje, ki nas podpirajo z materialom, storitvami pa tudi v denarju. Iskreno smo jim hvaležni. Vsak najmanjši znesek marsikdaj omogoča, da lahko socialno šibkejšim udeležencem nudimo subvencionirano ali brezplačno udeležbo. Če se želite vpisati med podpornike ali dobrotnike, vas bomo veseli. O našem delu vas bomo redno obveščali, več pa si lahko preberete na spletni strani: skala.donbosko.si. Prepričali se boste, da ravnamo racionalno, smiselno in preudarno. Svoj dar lahko nakažete na TRR: SI56 0205 8005 1334 379. Hvala tudi vsem sodelavcem, animatorjem, prostovoljcem in praktikantom, ki mladim podarjajo svoj čas. Hvala salezijanski družbi, ki nam zagotavlja redno delovanje, nas podpira in nam izkazuje zaupanje v naše delo.

SKALA, OB LJUBLJANICI 36, 1000 LJUBLJANA

glasilo Skala | december 2014 | stran 34


bilo je in bo

Bilo Je… 30. junij do 11. julija, 2014 Poletni Ulični počitniški program 14. do 18. julij, 2014 Poletni Tabor ob Kolpi 25. avgust. 2014 začetek programa Minibus veselja september, 2014 začetek vseh ostalih dejavnosti 10. oktober, 2014 Kostanjev piknik 23. – 26. oktober, 2014

vikend cirkuške pedagogike za Fuskabo in DBC Podgorica (Črna gora) v Želimljem

27. – 30. oktober, 2014 Jesenski počitniški program 21. – 22. november, 2014 mednarodni turnir v Žepčah (BiH) 11. december, 2014 Tržnica velikanček

Bo… 19. december, 2014 Novoletna zabava 30. maj. 2015 Praznovanje don Boska 23. do 26. februar, 2015 Zimski tabor 27. marec, 2015 Dan staršev 29. april – 3. maj, 2015 Salezijanska športna olimpijada v Torinu 17. maj, 2015 Zaključek Salezijanske športne lige 23. maj, 2015 Fešta na Fužinah 5. junij, 2015 Zaključni piknik za starše in otroke 19. junij, 2015 Zaključna prireditev

glasilo Skala | december 2014 | stran 35


Zavod Salesianum, OE Skala Ob Ljubljanici 36 1000 Ljubljana

www.skala.je

Kor skala glasilo december 2014  
Kor skala glasilo december 2014  
Advertisement