Issuu on Google+

Siga’čan 22

Številka 22, leto V

S polno paro naprej ... www.sigacan.net

1


Siga’čan 22

Čas teče in zopet je uvodnik na mojih plečih (katerega pišoč varno skrit pred besnimi izbruhi koleričnosti Tirolskega Jodlarja, ki ne prenese dejstva, da bi uvodnik lahko pisal tudi kdo drug). Kaj se je od prejšnjega dvomesečja pripetilo takega, ki bi si v tem uvodniku zaslužilo zalo si besedo? Seveda nov pajčevinasti naslov vaše najljubše in najbolj obiskane strani! Končno smo se odselili od Geocities-a, ki je bil naš sicer prijazni a premalo zadovoljivi gostitelj in se preselili na čisto samosvoj plac na svetovni pajčevini. Naš novi naslov se sedaj glasi www.sigacan.net . No, ne morem iz svoje kože, zato bom še enkrat poudaril, za splošno razgledanost, da je končnica .NET, ne pa .com ali .org ali .si (hoteli smo dobiti .SIK (Sigadska Kraljevina) ampak je le ta še v plenicah in čaka na odobritev Gospodarja, vseeno upamo, da bo čez nekaj let v našem dosegu. Do takrat smo se pač zadovoljili z manjvrednim a vseeno ličnim in prijaznim naslovom, ki ga boste sedaj še z večjim veseljem obiskovali. No, da pa ne boste mislili, da je to vse, po dolgih obljubah (za katere zamudo imamo popolnoma opravičljive izgovore, ki jih boste mogoče kdaj celo izvedeli) bodo končno dodane prav vse cifre Siga’čana, vključno z ničto cifro, vse te bodo tudi rahlo prenovljene in dodelane za Vaš bralni in kakalni užitek (za slednje je predpogoj poprejšni iztis na papir, recikliran deluje bolje). Prav tako bodo dodane in izboljšane rubrike, ki so poprej žalostno samevale in končno še največja vsekakor sline vredna novost, Forum (po naše in edino pravilno Debatnk) na katerem boste imeli svojstveno možnost izražanja svojih misli, idej, prošenj, debat ter seveda neskončne hvale naših nadvse hvale vrednih umov ter Siga’čana (kar je seveda verjetno tako ali tako glavni namen vašega obiska našega Debatnka) za vse to bo poskrbljeno in ko boste to brali boste vse to lahko Wadgawuorn, tehničn, žleht urednik(-ca), panucna za stike z jawnostje – trenutnu Debela Deklica – Ta zalita čeča; Newadgawuorn, na pišuka pihaun urednik – Tirolski Jodlar; Zmieri bel plišast, m pa siu urednik, ka se je ne prou douga nazaj zgubu u dewji mej – @cool@ da Sivi; Zmieri mejn paduobn člawiku, pa čest newadgauorn urednik – Debeu na Mažganih; Kulinarična, zmieri libi, pa zmieri bel zmatrana urednika, ta prawa »gurmana«, al kaku bi se že djalu – Šrauf & Padplat. Urednica za lpata, pa usega kar paše zrawn - Zvita Šnita; Majstrca za pregajnajne akn n pa drugih kuožnih pajawaw Prjatlca Mzelcau: Izdelawa grba – Šrauf; Izdelawa strani na pajčen – weč al mejn @cool@ da Sivi (lih an ma tud Tirolski Jodlar); Komisije za cenzura – Usi prod anmu, adn prod usem; Komisije za likwidacije – tejst, ka ta zadn wastane; Lektorierajne: Kia ej ut?; Naslou: Siga’čan d.o.o., Sigade. Cajtnh je tiskan na 110% nereciklieranmu papierju, za ta cajtnh se utai 0% DDV, še zmiera prspiwama h uničewajnu mej pa ekosistemau, tud če sma tažba zgubil. (Siiikaj siiikaj smriiikca!!! Drek u rike!!! Wabcuodene alge u murje!!! Z nafta nad tjulne!!!); Zahwala: kolektiu Siga’čana se iz dna srca, pa še gluobi zahwaluje za pamuč pr tisku cajtnga Janezu Kobalu.

2

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

tudi že udejanjali. Želimo si vašega čim večjega navala in udejstvovanja na naših pajčevinastih straneh, kjer bo naš trud tako kot na papirnati izdaji prinašati vam na usta nasmešek in škropljenje monitorja z ustnimi izločki ob neartikuliranih napadih krohotanja. Zdaj pa je čas da zaključim, opažam bližanje Tirolskega Jodlarja in kapljanje sline ter steklen pogled na njegovem obrazu mi pravita, da nadaljnje pisanje oziroma zadrževanje v tem kraju lahko konča z negativnimi posledicami, še zadnji a izredno razodevalni detajl je skrivanje rok za hrbtom. Ker bližnjega srečanja z le tem kar skriva nočem doživeti (vsaj dokler nisem tudi sam opremljen z podobnim artiklom) se nekompromisno poslavljam, uživajte in berite Siga’čanaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa …

Suortnu je use skop to pr nam ... www.sigacan.net

3


Siga’čan 22

Uspavanka za Cerkno. V pomoč vsem prebivalcem, ki imajo zadnje čase težave s spancem, so se pri fontani razširjali mični uspavalni toni, ki so delovali neverjetno otožno in uspavalno, resnično prava stvar za sredino poletja! Neskončno smo jim hvaležni za pomoč, ki jo znamo še premalo ceniti in upamo, da nas kmalu spet obiščejo, kajti spanca ni nikoli preveč! O.P.R.A.V.I.Č.I.L.O. Avtorstvo članka »Odprto pismo urada za razvoj Kraljevine Sigade« smo v prejšnji številki neupravičeno pripisali Šraufu. Resnični avtor, Padplat, ki je pri tem utrpel nepopisne duševne bolečine, nas je na to opozoril in mi smo se, po daljšem posvetovanju odločili, da bomo storili nekaj, kar nismo storili še nikoli v vsej slavni in veličastni zgodovini našega cajtnga: Opravičili se bomo! … Tri, štiri, zdaj: Oprosti, Padplat! (No … uff … saj niti ni bilo tako težko, ampak tega ne bomo prepogosto ponavljali!) Niki čudnga. A se je wam že kdaj nardilu ki tuk čudnga, de patl še en cajt nist čes uriedu widl pr čem ste? No, anmu izmed Siga’čanov se je nardilu lih tu. An dan ka je wan z dvema sajma prjatlama štopaw dal na Želinu, jem je ustajla ana žejnska, ka j imi avto z italjajnskim tablcam, pa je gawarila pa našu, s b reklu. No tu itak ni še neč. Še bel čudnu je, ka j dja de j dama čest ga u anmu drujmu kancu te kure – ga u Slowenskih Konicah. Ka j tu dja, j men že začjelu rajit not pa glaj, kaku ima lahka na žejnska s Slowenkih Konic awto z italjajnska tablca. Pa j pa dja, de imama prow srejče, ka žwima to u teh krajih (se tega se zawidama), m pa de se j wana prow čest zalubila u te griče, wadie pa narawa, tak de j par lit nazaj ga u Nawakih kupila swit, kamr si gre kdaj pa kdaj pačuhat glawa. Men patl pa prow neč ni blu weč jasnu. Žejnska s Slowenskih Konic z italjajnskim tablcam, ka ima swit ga u Nawakih! Ne me prašat, kaku j ti muožnu. Cerkljansko Poletje. Tisti, ki ste imeli tako (ne)srečo (upam, da vas ni bilo mnogo), da ste celo poletje preživeli v Cerknem, ste prav gotovo bili priča zaspanosti in omrtvelosti našega preljubkega mesteca. Mogoče je svoje naredila tudi vročina ali pa nepripravljenost (ne)odgovorno vpletenih, da bi cerkljansko poletje naredili malce bolj nepozabno, kot je bilo. 4

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

Tudi prireditev Poletje v Cerknem ni bila ravno tisto, kar bi človek rad doživel, vendar se v podrobnosti raje ne bomo spuščali. Hehe, ko nekaj kritiziramo, to počnemo z največjim užitkom! Veseli naskok. Zadnje čase, se vam je mogoče zgodilo, da ste naš preljubi cajtnh našli tudi v kakih bolj odročnih in eksotičnih krajih, brez razloga za paniko, niso divje skupine Siga’čana željnih domorodcev ropala naša skladišča ampak smo jim jih v želji po njih razvoju in razsvetljenju tja dostavili sami, zatorej veselo v naskok in padla bo še poslednja vas! Mački se pa še kar guonje. To na Sigadah se že sprašujema, če je ki naruobe z mački, ka sa skuz cilu lita glih nucni, pa se dereje, de ldje še spat na mrje.

o prelepem bobru Debeu na Mažganih Nekje na tem svetu, kjer so reke in gozdovi še obvarovani, naravi grozečih ljudi in njihovih strupenih odpadkov, so ob majhni reki oz. njenem jezu živeli bobri. Živeli so v miru in blaginji, težave, ki so se pojavljale pa so prebrodili skupaj, tako da se jim le-te niso zdele preveč hude. Vse je bilo lepo in prav, dokler niso naredili usodne napake – priredili so lepotno tekmovanje, na katerem so ocenjevali lepoto kožuhov tekmovalcev in tekmovalk, tako le za zabavo in za nič drugega. Kot je bilo pričakovati, sta zmagala dva mlada bobra, ki sta predstavljala vsak svoj spol. Vsi so jima laskali, kar jima je kajpak ugajalo. Počasi sta se tega navadila, tako da sta kmalu pozabila, zakaj jima sploh laskajo. V možgane se jima je priplazila mračna misel – misel o tem, da jima laskajo zato, ker sta pač pomembnejša in vrednejša od drugih. To se je poznalo tudi pri njunem obnašanju do drugih. Bila sta pač ošabna in kadar je kdo rabil njuno pomoč, se zanj nista zmenila. To je med prebivalci tistega jezu (njunimi sovaščani) sprožilo val nezadovoljstva. Na sestanku so se enoglasno odločili, da ju pošljejo v izgnanstvo, saj je njuno obnašanje postalo nesprejemljivo in ga ni več moč www.sigacan.net

5


Siga’čan 22

tolerirati. Če pa se poboljšata, pa seveda lahko ostaneta. Ko so jima to odločitev predstavili se je Miss kožuha, kot so poimenovali bobrovko z najlepšim kožuhom, končno »streznila«, tako, da se je odločila, da se bo poboljšala. To pa ni veljalo za Mistra kožuha, kajti ta se je, spričo odločitve someščanov in someščank, hudo razjezil. Pobral je šila in kopita ter odšel proč v njemu neznani, širni svet. Še pred tem je obljubil, da se ne vrne nikoli več. Tako je jezen hodil dneve in noči. Ni mu bilo mar, kaj počne niti kod hodi. To pa zato, ker mu je jeza popolnoma zameglila razum. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj strašnega. Ulovila sta ga dva lovca. V ujetništvu se je bober začel kesati in obžalovati svojo odločitev, da ni hotel spremeniti svojega obnašanja in da je zapustil dom. Lovca sta ga nekaj časa ogledovala in se spraševala, kako se je ta bober znašel tam, saj je za reko, oddaljeno 30 km od njunega tabora, veljalo, da tam že dolgo ne živi noben bober, ker so jih ljudje iztrebili. Sklenila sta, da bosta šla pogledat k reki, saj mogoče res naletita še na kakšen jez, poln bobrov. Še prej pa odrla bobra (ki je bil še pri zavesti!), saj sta menila, da jima bo njegov kožuh prinesel denarce. Nato sta se odpravila k reki, da ulovita še kakšnega bobra. Iskala sta in iskala, a nista našla ničesar, razen podrtega jezu, ki je bil vsekakor delo bobrov. Razočarana sta se vrnila proti njunemu taboru, na poti pa sta se še spraševala, le od kje je prišel tisti bober. Ko sta lovca odšla, so se bobri pokazali iz svojih skrivališč, nedaleč stran v gozdu. Oddahnili so si, ker jih lovca nista dobila, nato pa so se lotili na novo graditi jez, ki so ga sami podrli. To pa so storili zato, ker jih je bobrov oče, ki je šel za svojim sinom, da bi ga prepričal, naj se vrne in je videl kako sta ga lovca ujela ter se nato odpravila proti reki, posvaril pred človeško nevarnostjo.

NAUK: Tudi lepota lahko prinese gorje.

Še dabru, de sma medruj tak lpi. 6

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

Še an mešauc za zid »Prpeleu je ta prowa mašina piska. Jah, cementa bo dast, pa majm. Mešauc je nau, sam niki nagaje, ka se je jermen ma znucau, pa bo triba najga dabit, sam imaje blezu naračenga, tak de se boda mogla dila lih an ma prestajt. Fršuolnga je narjena, sam a bo dast wesaka? Gruble je not … ma bel debielu … wadtoki za wada sa. Ki sma pazabil?« je mislu Jošt, ka je ana wlika mašina piska, pa Egidij s čikam u guobcu, pa z raka naslajnena ga na šip, ta druga na walanu, ka ni jemu prou benga wabčutka, prbezla pa tist uozk makadamsk stoz, de se je skara wasuknu dal pa gri u grapa. »Ej, Jušt, kam nej kipnem tu gruble, ka ni benga placa?« se je drou Egidij, ka je wos rdejč u fris, ka se je na demu wad tabaka tuk zagiftau, pa mu je čik won mejeu, ka je skuz na an čudežn način useglih bi wabstau prpopan ga na ta spoudn kanc guobca, tud če je bi waprt bel kot sa waprte uha wad ta bel balkuonske babe, ka lih ta nawe falauze uliče. Z guobca pa sa se mu šliwe walile dal pa newabritmu frisu, pa padle Joštu na glawa, lih tist cajt, ka je waprou guobc, pa teu pawidat kam nej rsuje pisk. Tak, de je Egidiju spet ratalu pisk rsut lih čie, kuodr je bi ta mejn panucn, pa je bi pa spet Jošt kriu, ka mu ni da cajta pawidau, ka se je utapleu u negow slin. Jošt stuop da Egidija, pa mu praj: »Pa a s ti sigurn, de ni tu use ukop lih ma prewliku?« »Ma, a wiš ki. Če bi blu pa tajm, se sploh na bi splačalu usega tega som ulejčt, ka bi lahk use ukop z anma dwema karjuolama zafileu. Če že dilaš niki, nared tu uriedu, kot se spaduob, pa de boda ldje widl, de znaš tud ki nardit, ne sam guobc sukat!!!« se je zdrou Egidij. »Ma ja, se jest sm teu sam ma anga mičkenga wrta si uštimat to pred bajta …« je šwahcenu prpounu Jošt, ka mu skuoč u besida Egidij: »Ma, kešn wrt, če že dilaš nared niwa, ne pa wrt. Za an dwi salat sploh nima pamina kapat. Če si dic imaš niwa, babe imaje wrt, de ma pliweje ga na nemu, pa ret wzgujeje.« Jošt, pa milu reče: »Se sploh nimam traktorje, de bi zwarau …« »Ma, ki … ti bom pršu jest z majm traktorjem s klima zwarat, pa boš kešn soud prdau za tu zrawn, pa malca, pa kešna kišta piera pa bo …« je prpounu Egidij. »Ja, ja, www.sigacan.net

7


Siga’čan 22

se imaš prou …« se je pahliwnu strinjau Jošt. »Grema se latit, pa na stuj to kot kešn lipau buh, pa mi prnes som ana kišta takoj, pa de bo u sinc pa ne predeleč … pa ukaž saj bab, de ma nariže, sm se ma zlačnu, ka sm kipau ta pisk to, ka na znaš pawidat či ga češ. No, zmigaj se, jest bom tam u sinc …« se je zjasnu Egidij. Dila se je začielu, pa je kar lpu šlu use skop, usaj s stališča Egidija. »Jušt, či je betuon, kuk si dau šubl cementa, zasigurnu prema, ka šparaš. Preweč wade, ka le teče tu use skop. Lej ka ti teče dal wad karjuole, če bi blu ta prawu, na bi smilu neč nkamr tečt … se dilawa škarpa, ne pa zaliwawa plata. Orkodijo!!!« »Paješ mi špahtln, prpel še ana karjuola, pier je ma deleč, a na mešauc neč na wahtaš, al ki … prnes ma za pazabat, pa še an pier zrawn, pa de bo mrzu zej, ne marn. Lih ma se pažwin, ka tu bo že use trdu, ka boš ti karjuola som prpeleu. Dej pakrompaj me ma pa hrobtu. Lih ma niži, pa ma bel disnu … Pa ki se wabieraš zej, pejt dilat, ne pa gliedat … a še nis prpeleu …« Še an cajt je šlu use skop prou lpu. Egidij bel ka je bi wečier blizu, bel je bi sitn. »Če bi se ti lih ma bel padwizau, bi bla že ana ura prej kamplila, zej naj bo še toma ulawila … Dej zmišaj hit še tist ta zadn mešauc …« Pa se pa nardi, kar se je že ciu dan napawedwalu. Mešauc i jemu dast, sploh pa jermen, ka je sam pr seb mislu: »Drek je use skop!« Pa je šou sahseb. Jošt je bi ratau kar zelen u glawa, pa se ni bi upau takoj pawidat. »Pa ki je zej tu … či je karjuola, jest imam pačas dast tega, de sam jest dilam to waku!!! Ki je, zmigaj se …« je praju Egidij. Jošt pa prou patihu pa nalahn: »Jermen je šou …« »Kešn jermen, ki jamraš, u karjuola dej use skop pa zmišaj!!! Tu ni za nkamr, ka sm bi jest mlad, sma use na račie mišal, pa je šlu use skop hitrejš kot ti zej to, ka zmešaucam mišaš!!!« Ta zadna karjuola je bla prpelana, pa je bla pa škarpa kamplena … Egidij kumi srejčn reče: »Neč, grewa zej not u bajta, pa reč bab nej nariže še ma tistga pršuta, ka sm ti djau, de ga učieri kup.« Pride nuč, Egidij kar nejče jet. Pa le gre, sam se hmal pa tistm, ka gre, nardi dan ... pa spet pride. Zuliče Jošta won z bajte, pa se luotta … Jošt se 8

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

luot, Egidij pa kamandiera, de bo use tak kot je triba. Se an cajt zglida lpu, ka se naajnkat čest gar na wrh pakaže ana zla mičkena razpuoka. Jošt če use skop zakrit, sam wastrina Egidijga wačiesa je taka, de brž zamierka še taka mičkena falena rič. Ka tu wid, se zwaniga kot tri dni stara šabesa: »Pa ki je zej tu, ki s pa ti dilau, a nis wahtau, ka si wadfršuolau … jah, pa nis neč wahtau, se sm ti djau, de si cement šparau, zej pa imaš, ka bo triba kitat!!! Se se že na deleč wid, de si čest mistn, pa de nis neč wad dica. Nejčem, de boda ldje to mimu hadil, pa gliedal, de sm ti jest tu nariedu … še dwa dniewa bom to, de bom zakreu škart, ka si ga ti nariedu, pa če ti je prou al pa ne!!! Pridem jutre zjutre, wab wasmih, de s mi pakanc! Pa še ma pršuta pejt kupit danc papoudne, se wiš kierga imam rad!!!Pa še tiste taje babe kuhat nauč!!! SE WIDMA JUTRE!!!«

Džu – boks GLASBENI KOTIČEK JODLARJA TIROLSKEGA Piše: Eh … Sem ljubitelj vsakršne glasbe ter zvokov vseh vrst in sem, kar se tiče tega, precej neizbirčen (recimo, ritmični zvok, ki nastane pri enakomernem pometanju z metlo, mi je neznansko všeč). Zato sem se odločil, da bom od www.sigacan.net

9


Siga’čan 22

sedaj najprej imel svoj kotiček v cajtngu v zvezi s glasbo, pa če vam je všeč ali ne. Sicer se ta »džu-boks«, kot sem ga poimenoval (ni se mi dalo spomniti boljšega imena), ne bo pojavljal redno, v vsaki številki, v vsaki drugi ga boste pa mogoče le našli. Izbira je vaša, lahko ga izpustite ali preberete, če ste pa malce trčeni, se ga lahko naučite na pamet in ga zrecitirate na Glavnem placu pred množico ljudi. Dovolj o tem. Prvič bi vam rad predstavil tole: Elio – »Alpe Adria Mix« Čudak z imenom Elio (Ali je to vzdevek ali ime, ne bomo razpravljali) je pri založbi Margarina izdal precej uspešen album s pomenljivim naslovom »Mix Alpe Adria«. Čeprav je ta album izšel že pradavnega leta 1993, sem odločil, da bom desetletnico izida počastil s to recenzijo. Ne vem kaj me je pičilo, izbira je bila popolno naključje, mogoče me je navdušila naslovnica, ne vem. Torej to je album, ki združuje kancone alp in Jadrana v čudovito zmes, nam poslušalcem ljubo in nadvse poslušanja vredno. Gre za 26 »zlatih« pesmi oz. za nekakšen miks teh pesmi. O sami glasbi bi lahko rekli samo to, da gre za izjemno preprost, a dodelan in prefinjen izdelek. Zvok (cenenega) Casio »sintisajzerja« se zelo spretno prepleta z udarci ritem mašine, ki so včasih počasnejši, včasih pa kar precej hitri (speeeed!). Klaviaturistu, ki je odigral vragolije na »sintisajzerju« bi bilo 10

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

treba takoj dati nagrado za življenjsko delo ali pa Nobelovo nagrado za mir, kajti, to je takšna glasba, ki bi lahko prinesla srečo, ljubezen in mir med ljudi. Melodije so tako prirejene, da gredo hitro v uho in si jih lahko požvižgavaš. In ta poskočnost! Pravi balzam za srce in dušo, po poslušanju takih depresivnežev, kot so Si Mona Bajs, Borivoj Koritar, Karmina Stolec in Jani Plastelinjak. Malce bolj od blizu si poglejmo 10 najbolj odmevnih iz albuma: ROZI ROZANA Ko sem zaslišal uvodno pesem z udarnim refrenom »Rozi rozana, zakaj si sama, ne bodi taka, ljubezen čaka«, me je prijelo, da bi glasno zavriskal »jihaaaaa!«, naložil Rozi Rozano in sebe na konja, ali pa na kakšnega ščetinarja in odjahal v sončni zahod, veselim dogodivščinam nasproti! Potencialen poletni hit, ki mu sicer ne bi škodil kakšen, ne preoster kitarski rif, ki bi se odlično prepeletal z zvenom »sintisajzerja«. HUDIČEK MOJ »pridi z menoj, hudiček moj, pridi z menoj in se ne boj…« gre besedilo. No s to skladbo je Elio najverjetneje, zaradi satanistične vsebine, ciljal na blekmetalsko publiko (modni trend?) … no, sicer dvomim, da ga bodo ti vzeli za svojega, je pa peklenšček nedvomno vesel, da mu je Elio posvetil pesmico in mu že pospešeno pripravlja udoben kotiček, nekje v sobanah svoje rezidence. BODI POZDRAVLJENA DEŽELA VSA Besedilo omenja »morje« in »gore« (ali pa »more« in »gorje«, mogoče sem zamešal, ne vem) in človeku postane kar prijetno pri srcu, ker je prebivalec neke znamenite dežele med alpami (Alpe-) in morjem (Adria) … Obritobučneži bi bili navdušeni nad to patriotsko-nacionalistično vižo. SLOVENKA MOJA »minili dnevi so kot v snu, noči prelepe na Triglavu« … Da. Se mi zdi, da sem nekje bral o tem. Elio je postavil rekord s tem, da je cela dva meseca preživel na samem vrhu Triglava, navkljub vsem nevihtam, strelam, snegu, vetru (niti v Aljažev stolp ni stopil), igral na harmoniko in se strastno ljubil z vsako žensko, ki je vsaj pokukala gor na vrh, in teh niti ni bilo tako malo, kajti zavedajte se, da ima precej oboževalk … Ne morem se pa spomniti, kje točno sem to bral. Najbolje bo, da malce pobrskam po mojem osebnem arhivu našega in tujega rumenega tiska … MI SMO FANTJE VESELI MUZIKANTJE Elio se je tule malce www.sigacan.net

11


Siga’čan 22

odločil, da bo opeval uživaško življenje in omenjene so take pomenljive besede, kot so »gostilna«, »čaša«, »kelnarca«, »vino«. Opevanje je tako doživeto, da bi ob poslušanju najraje rekel »k vragu z vsem!« šel v gostilno, naročil čašo (kozarec!) vina in ga spil, natočil še enega, spil in naročil še enega, vse skupaj ponovil še vsaj kake desetkrat, nato težil kelnarci in jo hotel malce »pošlatati«, ona bi seveda znorela in poklicala šefa, ki bi nato prišel, me kot velo cunjo prijel za ovratnik in me brezobzirno vrgel ven. Jaz bi se nato poskusil odpraviti domov, a bi opazil, da ne gre in bi si zato poiskal ležišče v bližnjem grmovju … mmmmm uživaško … NEIMENOVANA (ni omenjena na seznamu, a imam občutek, da vem zakaj!) »Ko mi bo dovolj bom šel in pustil vse te lepe žeeeene (res je učinkovito, kako zategne »žeeeene«, kar srh te spreleti), kaj mi bodo lepe žeeeene, sem utrujen, bodo že brez meeeene!« Ne obupaj, Elio! Prvi neuspeh (gre za prav določen neuspeh, če veste kaj mislim; Če slučajno ne veste: Gre za neuspeh, ki se ga boji vsak moški in ki prej ali slej tudi pride in zna precej potreti moškega duha.) še ne pomeni, da je s tabo konec. Ti kar lepo pojdi v gostilno, se napij in potem bo bolje, boš videl. Ko se boš odpočil, bo spet vse lepo in prav in »lepe žeeeene« bodo spet čakale v vrsti za … MINILO BO STO DOLGIH LET ... in minilo jih bo še dodatnih dvesto, preden bom lahko zopet, brez izbruha emocij, poslušal vrstice »Minilo bo sto dolgih let, da bom odšel v širni svet«, kajti spominjajo me na čase, ko sem se klatil po tujini, garal po deponijah, rudnikih in kamnolomih, spal v jarkih in jaških ter kdaj pa kdaj tudi v kanalizacijskih odtokih, ko so me policisti, redarji, kriminalisti, lovci na glave ter davčna služba, zasledovali in preganjali kot garjavega psa, ko sem po smeteh iskal koščice, ki so jih napol obrane, odvrgli presiti bogataši … in iz njih izdeloval uhane in jih prodajal ženam teh presitih bogatašev, pod pretvezo, da so iz slonove kosti, ter na ta način obogatel in se vrnil domov, na rodne Sigade … eh spomini, spomini … ŽENE SO NEZVESTE VSE »Žene so nezveste, samo moja mama ne. Žene so lažnivke vse, samo moja mama ne« Čista sinovska hvaležnost mami, kaj naj rečem in prepričan sem, da Elio iskreno misli. Pa vendar vse skupaj malce preveč spominja na na otroške prepire v stilu »maje mama je pa bel mačna wad taje« in »maje mama lahka tujga fotra premlat če če, sam ga na bo, ka nima cajta, ka j šla golcat«. … nakazana je nekakšna čustvena vez 12

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

med Eliom in materjo in ob poslušanju sem dobil občutek, da se Eliu nikoli ni uspelo (popolnoma) odtrgati od materinega krila. Vedno, ko se objokan in razočaran (se posebej nad ženskami) vrne k njej, bi mu ta praviloma morala prisoliti klofuto ali dve in ga postaviti pred dejstvo, da je sam že dovolj odrasel, da sprejme odgovornost za svoja dejanja. Tukaj dobi Elio svoj prvi minus. Konec besedi. DEKLETA PA TAKA »dekleta pa taka, prav vsa ste enaka, našminkana s fejst frizuro, pod njo pa skrivate pokvarjeno naturo«. Ta skladba se rahlo navezuje na prejšnjo in tokrat se je Elio odločil za agresiven, do ženskega spola izrazito odklonilen pristop. Pri refrenu »Ajajaj, prepozno boš to spoznala, da s šminko, frizuro in nežno roko ti mene ne boš golfala«. Malce zbode tisti »golfala« na koncu, ki se seveda lepo rima s »spoznala«, a vse skupaj izpade precej čudno in malodane amatersko. A ker tekstopisec pri sebi verjetno ni imel primernega slovarja, bomo malce pogledali skozi prste in zaradi tega ne bomo preveč zniževali ocene, ki sledi na koncu. O vsebini bi lahko rekli še besedo ali dve, a se ne bi spuščal v to, zakaj so se »lepe žeeeene« Eliu tako zamerile, vendar vseeno menim, da je Elio te pesmi nikoli ne bi smel posneti. Tistega, ki mu je napisal ta tekst (če ga ni sam), bi moral nagnati, odpustiti in za njim zalučati poleno ali dve, če ga pa je sam, potem je to znak, da je šlo eksperimentiranje s tabletami in norimi gobami malce predaleč in da je čas, da preneha! INSEGNIAMIA’D AMARE Ni se mi ljubilo pogledat v slovar, kaj to pomeni po naše, pa vendar sem se stokaje opotekel do police s knjigami. Ko pa sem na slovarju zagledal debelo plast prahu, sem se premislil. Karkoli že to pomeni, ni vredno dvigati prahu zaradi tega. Nad to veseljaško kancono, bi bili navdušeni predvsem picožerci, lazanjoljubci, špagetojedci in nasploh ljubitelji testenin vseh vrst in oblik, pa tudi žab, lastovk in mačk, ki pa se (upamo) ne znajdejo prepogosto na jedilnikih v restavracijah takšne vrste. Izjemno jo bodo veseli tudi mafijski »don« botri, ki jih vodenje in upravljanje poslov »famiglie« utruja in obremenjuje. Naj se zavrtijo ob zvokih te pesmice in že se jim bodo zdela opravila, kot so pranje denarja, preprodaja drog, trgovina z belim blagom, izsiljevanje ter podkupovanje, sila lahka in preprosta. Z optimizmom bodo zrli v svetlo prihodnost! Da povzamemo na kratko: Besedila se torej dotikajo vseh možnih področij www.sigacan.net

13


Siga’čan 22

življenja preprostega (slovenskega) človeka (predvsem moškega): Uživaštvo, skakanje čez plot, alkoholizem, impotenca, ojdipov kompleks, predvsem pa dvojno veličino ženskega spola, ki lahko iz moškega naredijo najbolj srečnega človeka na svetu, ali pa ga popolnoma uničijo in iz njega naredijo pijanca in propadleža. Kriterij ocenjevanja: Ocenjuje se od 1 do 10. Upošteval sem, glasbo, besedila, produkcijo in splošen vtis. Glede na to, da je bil začetek odličen, vendar je proti koncu kvaliteta nekako padla, je ocena, ki jo dobrohotno dajem naslednja:

7,1 Sicer bi najverjetneje dal malce nižjo oceno, a glede na to, da je glavni in odgovorni urednik pri izdaji albuma sam dr.Vušić (poznate ga pod umetniškim imenom Brandy), je to avtomatsko pomenilo višjo oceno … No ja res, je nekaj … Priznam, da sem tega gospoda imel čast srečati v zaodrju na prireditvi »Melodije cvetočega morja in škodljive ultravijolične žarke pošiljajočega sonca«, kjer mi je zašepetal: »Daj napiši kaj lepega o moji založbi in mojih varovancih v vašem cajtngu«, previdno pogledal okoli sebe in mi v žep potisnil debelo modro kuverto. Ni kaj dobro vino se samo hvali, če mu pa malce pomagamo, pa tudi ne škodi.

Zapaj mi pism, ti ka paješ use dni, zapaj mi niki, ka me zjutre wabudi. Zapaj libi, kot zapaje wrabc, ka bi najrajš ga ulawu u skabc. Zapaj mi zjutre, de bom lahk ustau, Pis de se bom lahk že na use zguda wasrau. ma r Jah, zapaj mi pism, ti ka paješ use dni, zapaj mi niki, ka me zjutre wabudi. 14

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

Chemistry don’t work

www.sigacan.net

15


Siga’čan 22

16

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

Ljubezni iskanja Pred Žaperdolijem se je kot ponavadi kar trlo ljudi, predvsem mladih v najrazličnejših barvnih odtenkih, ki so dajale vtis, da je tu žalosten konec storila kaka mavrica, katere koščke so si nato le-ti ljudje poljubno razdelili, in se z njimi taktično okitili. Lasje so se svetili v želatinasto roza/modrih/ www.sigacan.net

17


Siga’čan 22

zelenih barvah, telesca so bila povečini oblečena v čudne koščke kožuhov, ki so premalo pokrivali za uspešno gretje njih nosilca in premalo razkrivali, da bi uspešno greli osebe nasprotnega spola. Spet drugi so imeli oblečene oprijete sintetične hlače in jope, ki za ta letni čas nikakor niso bile primerne, so pa v svojih živih barvah očitno dosegle, da je jesenski mraz nad njimi obupal in šel raje mrazit dva zaljubljenca v sosednjo ulico, ki sta se vsaj trudila ogreti. Ko je Helga prispela med njih, se je naenkrat začela počutiti tujko, njen stil oblačenja definitivno ni spadal med tole množico, še posebno ne tole kar je oblekla danes, preproste kavbojke brez našitkov, za katere se ji je zdelo, da lepo poudarijo njene noge, črne čevlje z ne prevelikimi petami, ki jih je dobila za smešno majhno ceno, kar je pod 15.000 SIT, belo oprijeto majčko z ne prevelikim dekoltejem, ki ni preveč razkrivala, dala pa je precej dober namig ter črno bluzo. Tudi njena ličila niso ustrezala tukajšnjim normam, kajti nosila je rdečo šminko, ki je tukajšnje ženske očitno niso več poznale, namesto tega so se bohotile najrazličnejše barve, ki so ponavadi ustrezale barvi las, od modrih do zelenih in roza, viola in drugih. Sama si je oči le poudarila in taktično povečala trepalnice, tele tukaj pa so po količini senčila izgledale, kakor da so šle dve rundi z profesionalnim boksarjem, neuspešno. Na njihovih obrazih in trebuhih je 18

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

bilo tudi zaslediti velike količine kovin, katere je sama rezervirala samo in le za ušesa in še te bolj žlahtne, tele tukaj pa ne bi prišle na nobeno letalo na kolikor toliko spodobnem letališču, čez lužo pa bi že uporabili srednje težko strelivo. Na njeno srečo oziroma nesrečo je v tem momentu zagledala Dano in ona njo, ob Daninem vzkliku pa so se vse oči, ki so prejle obtožujoče visele na Helgi preselile na veliko bolj prijazen način na Dano. »Iiiiiiii ... Helga ojoj, juhu, iiiiii!!!« ob tem bojnem klicu se Dana zažene proti Helgi z nekakšnim racajočim tekom, ki je vseboval veliko tresenja ter široko odprtimi usti razpotegnjenimi v topi nasmeh. Helga z zadoščenjem opazi, da Dana resnično nosi roza očala, njena oprava pa je bila precej podobna ostalim z mogoče malce več blišča in taktičnega okusa, ki je šel bolj na račun cene oblek, kot pa kaj drugega. Dana se vrže Helgi v objem, jo močno objame in rahlo poskakuje, da navdušenje dobi svoj pravi izraz teatraličnosti. Nato si Helgo Dana strokovno ogleda, njen pogled so sicer zakrivale očala, a je Helga brž opazila, da jo ne gleda ravno preveč z odobravanjem, tudi njen nasmešek je bil čudno zamrznjen. » N … oooo ni slabo, mislim ni ravno in, a veš, ampak ti pristoji, čeprav ni in štekaš, malce staromodno in preresno, toda na tebi lepo ... malček out ne dovolj in … no greva notri no!!!« Helga je ob tej Danini ocenitvi sicer uspešno držala prijazen obraz, za njim pa so vrele misli, vedela je, da moškim ni dovoljeno tepsti žensk, kar je vse lepo in prav, zdaj pa jo je zanimalo, kako je z obrnjenim stanjem, oh vedela je, da moške smeš tepsti, vsaj dokler lahko še grgrajo in trzajo, toda kako je z žensko. »Recimo, da se bom zaenkrat vzdržala nasilnih dejanj, toda Dana, skačeš po trhlem mostu.« Gre po glavi Helgi, ko jo Dana odvleče do vratarja, kateremu se prislinjeno nasmehne in pomiga z boki. Helga mu nameni čisto neprisiljen pogled, in ko ji ga le ta odvrne vidi v tem pogledu rahlo sočutje in vse muke in ponižanja, ki jih tukaj mora prenašati. »Smešno, da je zaenkrat tale ostareli vratar še najbolj normalna oseba tukaj,« je Danina druga misel. Sam Žaperdoli je bil znotraj podobno kičast kot njegovi gostje, glasna elektronska glasba je odmevala od sten v ponavljajočem ritmu, kateri ti da čez čas občutek, da ti bodo možgani spolzeli skozi ušesa mehko kuhani. Dana končno najde prostorček, ki je bil dovolj na očem vsem, pri tem je seveda ignorirala cel kup popolnoma zadovoljivih praznih miz. »Ooooaaah, kako lepo, OH, koliko luštnih tipecov je tam na plesišču, AH!« je Danin www.sigacan.net

19


Siga’čan 22

prvi stavek, ko se posedeta za mizo, Helgo zvije od muk. »Ah kaj je Helga srčica no?!« jo z lažno skrbnostjo vpraša Dana, hkrati pa še vedno pogleduje proti plesišču. Helga ne bi prenašala od nikogar razen svoje mame, da jo kliče srčica, vendar je njen ubijalski pogled Dana zgrešila, ker je ravno gledala proti plesišču, je pa zato slika, ki je čisto po nedolžnem visela za Dano, prejela polni zadetek, naslednji dan jo je lastnik snel, ker so barve sumljivo zbledele. Helga se hitro spravi k sebi in reče: »Ah nič, sem že dobro, dajva raje naročit pijačo.« Pri tem jo Dana sploh ne pogleda, samo zamrma nek: »Aha, bom sokm,« nazaj. Tako se Helga odpravi k šanku in ko uspe dobiti pozornost natakarja, naroči: »En sok in …. Ah koliko je voda?« natakar enozložno odvrne: »550.« Helga ga začudeno pogleda in reče »Čakaj, govoriva midva tukaj o isti stvari? Zanima me voda, H2O, najdeš jo v velikih količinah v rekah, jezerih, zastonj.« Natakar očitno vajen takšnih vprašanj mirno odgovori: »Mogoče je tam zunaj zastonj, tukaj je 550.« Helga ogorčena nad grobim odgovorom, ponovno vpraša: »Prav, koliko pa je sok.« »650,« odvrne natakar. »Kaj, pol litra?« »Ne dva deci.« »Ti nisi normalen.« Ob tem natakar Helgo pogleda z obtožujočim pogledom in reče: »Ne, vse ostalo tu ni normalno, jaz samo delam tukaj, misliš, da so te cene moja ideja? Cel večer mi ta mularija tukaj mori in ti si samo še ena več, ali naroči ali pa mi prosim daj mir.« Ob tem je Helgi postalo nerodno in je naročila sok ter vodo in odšla nazaj. Komaj prisede, že Dana poskoči navzgor in zakriči »Ahhh, kako huda pesem, ooo gremo rejvat … pridi Helga!!!« in že odskaklja proti plesišču, Helga pa začudeno gleda naokoli, saj ni slišala nobene spremembe v glasbi, ki ji je zvenela isto kot prejšnja. Raje odpre svojo flaško vode in pusti Dano, da se zvija in simulira trebušne krče na plesišču. Vodo prične namenoma počasi srebati, da od nje za to ceno iztrži kar največ. »Hm, ali sem resnično tako stara in staromodna, ali mi vse to resnično ni všeč.« Nato pa opazi, da Dana vleče proti mizi dva osebka, ki jima z veliko merico optimizma, milosti in grožnje dvajsetih udarcev z bičem lahko rečemo moška. Ko prideta k mizi, Helga hitro ošvrkne tistega, ki naj bi se usedel na njeno stran s kritičnem pogledom in spregovori: »Nisi že malce prestar za tole dudo, ali te mami ne bi pustila ven, če je ne bi vzel za sabo?« Odličen začetek. Nadaljevanje prihodnjič* 20

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

Sierkauc Sierkauc i bi jemu zej lih an ma paluomlenu srcie, ka se ga je bla una dekle unkat tuk waplašila, de je ni blu blizu prou nkul weč blizu. Se mu ni bla weč tuk lipa sam je bi pa še zmieri ma pagrišau tiste wabčutke, ka ih je za an cajt wabudila u nemu. Kar naajnket je bi pršu damo, pa saj mam pawidau, de se mu zdi, de je zadn cajt, de gre ma pa switu, de se bo nauči ki najga. Ka to dama se nima prou neč weč za naučit. In ki je ti mama wad nega nardit, kot sam tu, de mu je rekla: »Srejčnu!« Pridn je bi šou, se je bi še ma parazgliedau ga pa padstrišij, če bo dabiu kešna pametna nariedwa, ka bi bla wakul pa switu za ki panucna. Pa ni bi najdu neč ki drujga, ko le ane strgane žekuone, pa briše, ka ih je še wad www.sigacan.net

21


Siga’čan 22

negojga wačeta wače jemu. Ja, pa še ana rič je bla, ka bi na nuo hmal pazabu, pa je pazabu wamnit … ble sa tu ane wuorglce, ka sa se dabile ajnkat wad nejč. Sierkauc si je mislu, de škuodwat na mrje, če ih uzame za s saba. Pawiezau je cula, se na ta prejmu wabrujnku še ta zadnkrat wazrou na damačije, pamahau, pa šou. Na glawa si je pa pawieznu an tak fajn šerak klabuk, de ga na bi doš preweč waprau, če bi se slučajnu upralu. Pa je šou, wakawane šulne na naj, strgane briše na ret, bila srajca čez wamp, ljempa wade za pasam pa klabuk na glaj. Prou smišn je bi widet … Sunce se hmal uziglnu ga čez griče, pa začielu prpikat Sierkaucu direkt u glawa. Sam wan se mu ni pustu, smejeu se mu je pa je brisau naprej, direkt za nusam, kukr je bi slišau wad anga pametnga maža, že takat, ka je bi še čest mičken pa naumn, zej je pa sam še naumn. Pa pride da ta prowe wasi, ka sa bli u ne se lih naprawlel za imit žwinsk somn. Ja, blu je žwali takih n drgačnih, wad kraw pa bokau, da slanau pa anih takih šekastih tic, ka ih sierkauc še nkul ni bi widu. Ble sa pa zla zgawarne. Tam wakul teh tic je blu tud narweč ldi, ka sa si ih wagledwal, pa ih til kupit. Ane sa ble bel rdejče, ane bel rmene, pa sa imile tače kruone ga na glaj. Ana je bla pa usače farbe pa an ma, pa tista je bla tud ta bel gawarila, pa se kriga. Sierkauc je gliedau use skop tu, pa jemu waprta usta, de se mu je cedilu iz neh prou dal da tli. Stau je tam pa gluiedau, ka se je naajnkat waglasila tista ta libi tica, pa prajla: »Pojdi proč ti nemarnež!« Oh, kuk je lpu gawarila, čest drgač kot je bi wan gawuru. Se ne, de je ni zastapu, je, sam prou libi je blu slišat. Wadlaču se je, de je bo dabiu, pa nej kašta kukr če, de bosta ukop pa switu rajža, pa de bo jemu pa puot ki za dilat, ka se člawk naweliča, če le sam huod wakul, pa nima benga pr seb, de bi se z nem ki pagawaru. Pa praše, kuk je, pa zwi, de an kop anih soudau, ka ih ni jemu s saba. Pa je bi wos slabe wuole, ka ni mogu kupit. In se zmisle: »Klabuk imam, wuorglce imam … lahk bi ma zašpileu, nastaju klabuk, ldje mi boda plačal in jest si bom lahk kupu tista tica, de je bom s saba nasu!!!« Tak lpu kot se je pa takat zasmejeu, se ni pa še nkul. Pastaju se je če sred ldi, uzieu wuorglce u račie, se ne, de ih je že kdaj prit 22

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

držeu, sam tu sploh ni wažnu, dau na tla klabuk, pa zaguodu. Zej, na wim, če se bi tismu lahk lih godba reklu, ka je začielu tak tejnku piskat, še bel tejnku piskat, kot je bi Sierkauc kdajkul da zdej piskau. Ldje sa bli kar letil, adn čez drujga, kot de se je ki užgalu kuot sa letil preč. Žwali sa se začiele drit, kot de bo hmal kešn potres … Wan je pa jegrau na wse wiže, kukr mu je sapa da. Ka mu je lih ma sape zmajnkalu, sa bli brž trgowci tam pr nemu, pa ga prasil, če bi jejneu piskat, ka jem bo use žwali splašiu, pa kupce tud. Wan pa ni teu neč ki slišat, pa je špileu naprej ,se je widu, de je klabuk še zmieri prazn. Ka mu je ta drugič sape zmajnkalu, sa bli trgowci spet pr nemu, pa ga prasil nej kampli, pa ni teu neč slišat, ka je bi klabuk še zmieri prazn. Ta trejtič sa bli pa že ma sitn, pa sa ga prašal, zaki špile in jem je pawidau, pa zaguodu še ana. Ta cajt, ka je bi guodu, pa sa se trgowci med saba zmenil ,de drgač mu na boda pršla da žijga, kot tak de mu usak da an soud not u klabuk, de bo lahk kupu tista rič, ka je če, de bo dau gmah. Usi sa bli za, ka jem kajt drujga ni wastalu, kot de žrtwujeje usak an soud, če čeje danc na somnu sploh še ki predat. Pa sa šli čie h nemu, prou pačas, pa z zamašenm uham, pa je dau usak an soud. Ka je bi Sierkauc nahau špilet, pa widu, de ima pouhn klabuk, se je sladku zasmejeu pa skaču, če da unga dica, ka je bi jemu tiste tice, ka sa ble zej že wse iz sebe, ka ih je Sierkauc prpraju da tega, de sa se spile kot že douga ne. Uzieu je ta libi, se zahwalu, si je dau na rame, pa sta šla. Še prej pa je ana za slawu zašpileu na saje wuorglce, ka sa mu ble prnesle tuk wesele, kot že douga ne …

www.sigacan.net

23


Siga’čan 22

Urad za razvoj Kraljevine Sigade No, najprej an lip duobr dan usem ka ste si uziel cajt pa se latil brat teh npar wrstic, ka sma jih namalal za ta cifra našga welecejnenga cajtnga. Pa de nama tratl teh mpar vrstic, ka nam jih je danu u tel ta nau cifr najbulš, de se kr luotma, pa pavima, ki si mislma. Kot sma že zadnč pawidal mpa wam razlažil wad teh naših tanawih projektih, ka se jih latujema, sma si zdej zamisln še anga, ka se čest dopounuje z anm izmed ta prejšnih projektau Urada za razvoj KS, imenuje pa se točnu tak kot se mre, pa prou neč drgač »Waguon pred usaka bajta.« No, predusem se gre zatu ka, boje ejnkrat tračnce patignene wn gar da Kraljevine Sigade, na bo mbenga problema weč patiegnt še a par strajnskih tierau ane! Štos je pa u temu, de wagun ka je ajnkat gar na tračncah, mpa če sa te tračne pastaulene na tak fajn rawnin, ka je je u Kraljewin Sigade na wastajajne, je idealn u prmieru narawne wagraženast u teh naših kancih, sej usi wima, de patresi pa razni plazowi, nenadni izbruhi wulkanau ... No, ma sma zašli, kar sma wam til pawidat je de je »WAGUON« idealna rešitu za naše probleme, sej bi se u prmieru, no, rečma najhujšmu muožnmu, de se WAM padre bajta, lahka u mieru pa brez kukršne koli panike preselite u »WAGUON«, zatu ka ta se wam sigurnu na bo padrou tak kot bajta, pač se bo sam ma paguncau gar na sajih tračncah, ka sa u bistwu same pa seb neke wrste blažilci za teke suorte premikau. No, pa de na bi use sam s ta slabe strani gliedal, sam pamislte kuk je tu fajn, če čete jet na dopust, ja pa tu sam use pred bajta znuoste pa not u wagun naložte pa pačakate na ta prej ulak u tista smier, ka čete jet, pa je problem rešen. Benih problemau z zastoji na cist, pustije was pa lahka tud na najbel zapošenmu strajnskmu tieru, tak de was sigurnu mbedn nabo najdu, če si ris čete nma pačitka. Kot widte use gawari u dabru tega projekta in zatu blu najbel e bi se še wi usi stinjel z tem in pačas začiel nabawlet tračne, mpa patl pačas za tem še waguone. No, pa de nama sam wad wagunau, wam sam še pawim de u naslejdn cifr,ka zej nam že ma wrstic zmajnkuje, wapisal kaku sma se latil na centru 24

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

na Sigadah zidat tanartabel mačna trdnawa, kar jih je blu kdaj narjenih to u naših kancih, sej ze je že zdej taprwi zid wesak čez piet metrau. No, če rabte pa še ki weč informacij jih pa dabite na www.UZRKS.si(gade), al pa lah napišete anu emejliranu pisma na KraljevinaSigade@gunca.si(gade). Pa s polno paro naprej!

Mojemu sočloveku je padel IQ Čiča Linda Mojemu sočloveku je padel IQ. Kako gromko zadonelo je na dnu brezna, kamor padel je: “IQ, IQ, IQ..” Strmo, strmo padal je navzdol, upal sem, da zatakne se na kol, ki štrlel iz peska je na pol. A ne. Padec se je nadaljeval dosti ščavja štrlelo je iz tal in bi ga ustavilo, če bi dal, a se je ta še bolj pognal. Neustavljiv IQ mislil ni nič več. Predal se svoji nesreči, štrleč iz drugih IQ, ki so doživeli isto reč. Moj sočlovek ni več človek.

www.sigacan.net

25


Siga’čan 22

Grem

D

ouga cajta sm to zrawn, že wad usega začietka. Na bom dja, de je blu

sam lpu, ka nkul ni sam lpu … Blu je pa tak, de se spounem sam ta lipih rči, kar je blu bel tak, je pazablenu, kar je tud prou. Weč al mejn sma se bli pa fajn imil. Začietki sa bli smišni in kot use ta bel pametne rči se je tud ta cajtng začieu na skrietu, ka je ajnkat Tirolskga Juodlarje uriedu predristalu, se je zmislu, de bi blu dabru, de bi na Sigadah imil kešna rič, de bi u nuo lahk ldje saju mnejne pawidal. Pa se je začielu … imie sm se pa jest zmislna Siga’čan. Ma se mrm pahwalit. Se ni wažnu kadu je zaki zaslužn, wažnu je, de sma wabstal, pa kukr se wad ldi sliš, sa še kar zadawuoln z namdrujm. Se zawidama se, de bi bli lahk buli, pa se tud matrama bit zmieri buli, sam zmieri pa na rata use, tak kot je triba. No, zaki sm se sploh latila danc tega pisajne, ka se sliš tak dolgocajtnu, kot ta dali čiwa wad prasca … Zatu, de wam pawim wesiela nawica, usaj za ane, ka sa me tak z weselem šiumfal, pa prajl, kuk na znam neč nardit … se wim, de imam dwi lij rac, sam za marskierga, ka zna sam jesk sukat, bi se pa lahk reklu, de ima in dwi lij rac in dwi lij naj … pa žalastna za tiste, ka ste me wabažwal, pa se mi pad naije metal, ka sm se walila pa Cierknam, de grem. Grem ukrej wad cajtnga, na wim za kuk cajt. Mrbit za zmieri, mrbit le za an cajt. Pawim wamdrujm, ka tu berete, pa cilmu kolektiwu, ka tega še na wi, pa bo zwidu šele takat kot wedruj, ka boda prebral use tu, ka bo natisnenu na papierji. Ukrej grem pa zatu, ka sm pagrunta, de sm se lih an ma spi, pa se začie ma panawlet, pa sam jamrat, pa težit, pa še marski drujga. Ne mislt, de grem ukrej zatu, ka sa me ani šiumfal, tu me tud ma na briga … ukrej grem zatu, ka mrm prit ma h seb. Se sm že kar douga cajta ta glawna urednica, pa sm se ma nasitla tega. Pa cajt je, de tud ta mladi ki u zameje u saje račie, de se boda naučil dilat pa sajm, ne tak, de se že wad usega začietka nad nemi 26

bok@sigacan.net


Siga’čan 22

znaša ana nezadawuolna pa sitna, pa še zalita čeča. Cajt je, de grema naprej … s pouhna para, kot piše na začietku … naprej, ka zej sma blezu že skara pa cil Slowenij paznan, kar nam niti ni ta glawn cilj. Naša želje je bla wad zmieri, de nasmejima ma ta lukne z našm naumnastm, ka ih klatma to nuot … se mi zdi, de gawarim u imienu useh, ka sma to zrawn, ka nas ni weč tak male kot na začietku. Zej, če nas kuot drguot tud paznaje, pa tud ni tak šwah, pa se učije gawarit našga jezika. No, ka sma že pr jeziku, nej pawim sam še tu, de se pr tem cajtngu nkul nisma štil za ane hudu pametne ldi, ka pruobaje pastajt ane standarde u zapisan Crklajnščin. Zawidama se, de medruj na gawarima weč tiste ta prawe ta stare Crklajnščine, medruj gawarima, tak kot gawarima. Na žalast sma bli kešna stara besida že pazabil. Sam tu se zmieri dagaje u sačmu jeziku, ka jezk je panucn sam da tiste točke, ka ga ldje nucaje, pa znaje nucat. Mi ga pruobama nucat, pruobama ga zapisat, sam znama zapisat sam tačga kot ga medruj gawarima. Na znama drgačnga … sam usaj pruobama. Že wad use ga začietka pa tud wabma kešnga drujga, de napiše ki prou pa ta starm, de ma widl kaku pa tu zglieda. Se wiste, kaku mre zgliedat štuorje, de lahk pride nuot, ma smišna mre bit. Pisat zna pa tud usak, sam pruobat je triba, če pa na pruobaš, pa ni triba pametowat kaku mre use zgliedat. Tak prajm jest, de se na bo kdu zgražau nad kešnm drujm z našga kolektiwa. Pustma jezk pr krej, kot sm dja, se paslawlem. Se ma mi je težku, ka mi bo majnkalu, sam bo fajn gliedat tu wad deleč, pa widet, kaku se bo cajtng razwiwau naprej. Ka wrjamem u ldi wakul sebe, de boda pelal še kar an cajt use ukop naprej, ka se jem zdi fajn pisat, pa radi imaje ta prawa damača besida. Tu bi blu tud use, zaajnkat … Se widma, ajnkat, al pa nkul weč …

Tu je blu tu! www.sigacan.net

27


Siga’čan 22

pamaga

- Ki je tu rdejču je pa kwadratnu je? - Ma, na wim, ki be tu lahk blu ... kwadratn paradajz? - Ne,ne ... - Cigu! - Ne,ne ... - Ki pa pal? - Plaw krog, ka se mu je zmešalu.

Supercitat “Preci waslau je tud na dweh nagah.” CERKNO

Ne več toliko novost za bralce DOSTAVA NA DOM Odslej naprej je mogoče priti do Siga’čana tudi drugače. Pišite nam na email naslov: bok@sigacan.net sporočite vaš naslov in obvestili vas bomo, kam lahko pridete iskati najnovejšo številko Siga’čana. Pričakujemo, da nam boste ob vašem obisku na taisti naslov dostavili tudi ribe (lahko so morske ali sladkovodne), najraje jih imamo s tržaško omako.

In vedite ... 28

"

opazujemo vas ...

bok@sigacan.net


kud cerkno sigacan 22