__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

A. Artobolevska

Prvo sreÄ?anje z glasbo

DruĹĄtvo Serenada


3

PRIJAZNA VILA

Na sliki: otroci poslušajo skladbe S. Slonimskega in A. Nasedkina. 1. vrsta: Georgij Heresko, Ljubov Timofejeva, Aleksej Nasedkin, Sergej Slonimski 2. vrsta: Ana Danilovna Artobolevska, Nataša Kopilova, Tanja Fedkina

Star sem bil šest let, ko me je mama prvič pripeljala k Ani Danilovni Artobolevski. Takrat je živela v Leningradu, nedaleč od glasbene šole Petrograjskega okrožja, kjer je poučevala. Pri njej sem se učil vse do vojne. Leta 1944 sva se ponovno srečala v Moskvi, v Centralni glasbeni šoli, kjer je takrat poučevala, in ponovno sem nadaljeval z učenjem klavirja v njenem razredu. To so bile čudovite lekcije! Prijazna vila, Ana Danilovna, je vdahnila življenje v vsako glasbeno frazo, vsak akord, vsako noto, zaigrano na klavir. Izkazalo se je, da so motivi in sozvočja jezik duše, iskreni in globoki. Z zamahom čarobne palčke umetnosti se je otrok, ki je igral, v trenutku spremenil v človeka, napolnjenega z neskončnim bogastvom tankih in trepetajočih čustev in vtisov, sposobnega sočutja in meditacije, nesebičnega veselja in globoke žalosti. Tožbo osamljenega človeka v Schumannovi Prvi izgubi (Ana Danilovna si je izmislila besedilo k melodiji: »Tožim o usodi moji ti«) sem si zapomnil za vse življenje. Strašne prigode v Pravljici in drzni pogum Marša iz Glasbe za otroke Prokofjeva so me osvojili s svojim svobodnim modernim jezikom in spodbudili

lastno skladateljsko domišljijo. Mendelssohnove Pesmi brez besed, skladbice iz Otroškega albuma Čajkovskega in Mazurke Grečaninova so odprle vrata v svet nežnih človeških čustev, skritih in prekrasnih. V procesu učenja Griegovih skladb so se vedno bolj reliefno, kot na platnu umetnika ali v dinamičnih prizorih iz kina, prikazovali očarljive Ptičke ali Metuljčki; pojavil se je skrivnosten mrak iz Pesmi čuvaja, kjer so se v srednjem delu prikazovali macbethovski nočni duhovi; melanholično je zvenel severni Valček, lahkotno so plesali škrati, pretresljivo se je v svoji zmagoslavni življenjski moči razgrnil Svatbeni dan v Troldhaugenu (znanilec Debussyjevega Otoka radosti!). Ko sem se učil Beethovnovo Prvo sonato, sem skupaj z Ano Danilovno doživel vso dramo človeškega življenja, vihar stisk in želja, bolečih preizkušenj in boja. Čudna, za 18. stoletje presenetljivo nenavadna sekundna sozvočja, ki tiho zvenijo na koncu izpeljave, so poosebljala občutek življenjske katastrofe, smrti, večne pozabe … Učenje tehnike igre na klavir je bilo tako naravno in neločljivo od same glasbe, da se ne spomnim nobenih izključno »telovadnih« vaj. Bolj ko je bilo učenje pianističnih spretnosti neopazno, bolj je bilo zanesljivo in dolgotrajno, kljub temu da sem bil v otroštvu zelo plašen in napet, nesamozavesten in fizično neroden otrok. Šele pri Ani Danilovni sem se rešil sramežljivosti in začel svobodno muzicirati. V pedagoškem procesu je prijazna učiteljica vedno našla veliko dobronamernih besed, s katerimi je nepozabno označila glasbo. Pa tudi individualne lastnosti velikih glasbenikov – skladateljev in pianistov – ter tudi mladih, med katerimi so bili celo moji vrstniki in sošolci. Učenec Ane Danilovne je živel v velikem, odprtem glasbenem svetu, kjer ni bilo prepovedi in omejitev. Vse dobro je bilo dovoljeno, treba se je bilo samo naučiti, kako to izpeljati. Artobolevska je bila učenka velike Judine. Od nje je nasledila večno mladost duha in vzvišeno čustvo glasbe kot duhovnega življenja in nesebičnih dejanj človeka. Bachova glasba je bila razodetje tako za Judino kot tudi za Artobolevsko. Mračne intonacije obeh h-molovih invencij (dvoglasne in troglasne), brezmejno bogat filozofsko-poetični svet Preludijev in fug – vse to je stalo pred učenci Ane Danilovne podobno kot univerzalna pot iz globin Pekla k vrhovom Raja iz Dantejeve Božanske komedije.


4

Artobolevska je imela genialen čut, s katerim je prodrla v skriti glasbeni dar otroka, bodočega umetnika. Po sledi za moskovskim »prvencem« Aljošo Nasedkinom, ki je pod okriljem Ane Danilovne napredoval kot sposoben, zelo nadarjen pianist, so iz njenega razreda drug za drugim prišli močni pianisti, ki so si bili popolnoma različni. Tukaj sta dva primera. Uglajeni intelektualec, ki obvlada univerzalni repertoar, z neoporečno tehniko, podpornik vseh novejših naprednih struj v glasbi, Aleksej Ljubimov, in romantično očarljiva Ljubov Timofejeva, katere pianistične izvedbe so vedno polne bleščečih zvočnih virtuoznih čudes. Oba izhajata iz iste šole, pa vendar ne najdemo niti najmanjše podobnosti v neponovljivem muziciranju vplivnega sodobnega glasbenika in očarljive umetnice. Ob tem sta oba velika glasbenika in umetnika. Aleksej Nasedkin se je razvil v velikega, resnično vsestranskega pianista, skladatelja in pedagoga, dostojnega naslednika Artobolevske. Prijateljstvo učencev s svojo skrbno učiteljico Ano Danilovno se je nadaljevalo do konca njenega življenja, vlivalo je duhovno silo, glasbeni navdih, bilo je v pomoč v žalostnih in veselih trenutkih, v najbolj težkih življenjskih situacijah in tudi v dneh, ko ne smeš sedeti križem rok in zapasti v nevarno samozadostnost. Dobra čarovnica je tolažila in skrbela, podpirala in opozarjala, postavljala na

trdna tla in navdihovala. V začetku sedemdesetih let me je prosila, naj za njene male učence napišem majčkene Pesmi kapljice (tako jih je sama poimenovala). Z velikim zadovoljstvom sem napisal cikel skladbic in jih posvetil Ani Danilovni. Kasneje sem jim dodal še Suito popotovanj. Na sploh pa so vse moje klavirske skladbe – od petih zvezkov cikla Od pet do petdeset do sonate, 24 preludijev in fug ter dveh koncertov – napisane v času učenja pri moji prvi učiteljici glasbe. Srečen sem, da šola Artobolevske živi naprej, se razvija in da se njena dela vedno znova izdajajo. Otroci in mladi ljudje, ki ljubijo in razumejo mogočno umetnost glasbe, bodo vedno ljubili tudi svoje bližnje, svojo državo, cenili in spoštovali bodo človeško delo, človeška čustva in misli, trdo in pošteno delo, družbo z dostojnimi ljudmi, delali plemenita dela. Takšni dobri, odzivni in duhovno razviti fantje in dekleta so dandanes nepogrešljivi kot zrak, kot življenje samo. Kar pomeni, da so tudi takšni učitelji, kot je bila Ana Danilovna, naše dragoceno bogastvo, naše upanje na mogoče novo renesanso sveta umetnosti v tem novem tisočletju, ki je nastopilo nedavno. Sergej Slonimski 25. januarja 2004, Sankt Peterburg


5

BESEDA AVTORJA »Ljubite in raziskujte veliko umetnost glasbe. Odkrili boste svet visokih čustev, strasti, misli in postali duhovno še bolj bogati, čistejši, popolnejši. Življenje boste videli v drugačnih odtenkih in barvah …« Še zdaj se spominjam, s kakšnim navdušenjem sem prebirala te besede D. D. Šostakoviča! V pedagoški praksi sem se velikokrat vračala k tem besedam in se vedno znova prepričala, da lahko človek samo s takšnim odnosom do glasbene umetnosti posveti svoje življenje glasbeni pedagogiki. Ko pedagog stopi na to pot, se mora potruditi, da do skrajnih predelov začuti nenavadno naravo glasbe, spozna vse njene skrivnosti in kakšen vpliv lahko ima na človeka. Ob tem nenehnem iskanju in odkrivanju njenih globin se mora tudi vztrajno učiti, kako lahko vse te skrivnosti prenese učencem. Vedno sem bila mnenja, da je treba otroke že od zgodnjega otroštva učiti oziroma uvajati v svet umetnosti. Moje dolgoletne izkušnje so pokazale, da lahko za vsakega učenca (čeprav na začetku ni pokazal nobenega interesa do glasbe) najdemo način, »ključ«, s katerim mu odklenemo vrata v svet glasbe. Skrivnost tega, kar ponavadi imenujemo sposobnost dela z majhnimi otroki, je založena v sposobnosti pedagoga, da otroka čim bolj naravno, ne da bi ga iztrgal iz njegovega otroškega sveta, vpelje v svet zvokov in vzbudi v njem ljubezen do glasbe. Pri starosti treh, štirih let smo otroka že naučili določenih besed, oblikovati stavke in se trudimo vzgojiti v njem ljubezen do svojega rodnega jezika, da začuti poezijo in lepoto jezika. Prav tako absolutno nujno je spoznati otroka z jezikom glasbe. Vsak človek bi moral imeti možnost, da lahko bere literaturo in posluša ter tudi razume mojstrovine glasbene umetnosti. Glasba najbrž bolj kot katerakoli druga umetnost pripomore, da postane človek boljši. Glasba obogati njegovo življenje. Njen jezik je internacionalen in ne potrebuje prevoda; obenem je zmožna predajati tako globoka in subtilna čustva, ki se jih ne da izraziti z besedami. Ne govori se zaman: glasba se začne, kjer se besede končajo. Vneti, zasvojiti otroka z željo, da bi osvojil jezik glasbe – to je na začetku najpomembnejša naloga pedagoga. Razumljivo je, da si morajo pedagogi, ki so svoje življenje posvetili glasbenemu izobraževanju otrok in ki želijo najti najboljšo pot za doseganje rezultatov, izmenjevati izkušnje in deliti svoja odkritja. Temu cilju služi tudi ta izdaja. V njej ni nobenih novih odkritij, želim samo pokazati konkreten primer, kako priti

do uresničitve splošno znanih nalog v našem pedagoškem procesu. Notni material v priročniku je izbran tako, da ustreza prvemu letu učenja klavirja, in je s svojimi slikovitimi ilustracijami namenjen izključno uporabi v tem starostnem obdobju. Pojasnila k pesmicam, ki so prav tako neločljiv del tega učbenika, so namenjena pedagogom ali staršem. V njih poleg splošnih določb pišem, kaj hočem naučiti učenca z določeno skladbico in kako doseči zastavljeni cilj. Glavna značilnost tega zbornika je, da je nastal zgolj iz praktičnih izkušenj in je plod dolgoletnega dela z otroki. Vse posrečene rešitve, do katerih sem prišla pri delu z otroki, napol izhajajo iz njihove fantazije in domišljije. Pesmi in vaje so lahko dostopne otroškemu še naivnemu in pravljičnemu dojemanju in si sledijo v premišljenem vrstnem redu, ob upoštevanju postavitve rok, pridobivanja začetnih pianističnih spretnosti in osvajanja glasbene abecede. Predlaganega materiala pa naj učitelj ne jemlje brezpogojno, pač pa lahko poišče druge primerne skladbe, ki bodo služile njegovim pedagoškim ciljem in bodo bolj primerne za posameznega učenca. Vrstni red skladb v zborniku lahko pedagog po svoji intuiciji tudi spremeni, glede na starost, sposobnost in individualnost otroka. Moja osnovna naloga je, da naredim glasbene ure zanimive in otroku ljube. Temu cilju naj služijo vsa sredstva, ki spodbujajo otrokovo domišljijo: glasbeni material in risbice, besedilo pesmic (zaželeno je, da si jih izmisli otrok – sam ali s pomočjo pedagoga), zgodbe, spremljajoče igre. Vse to pomaga konkretizirati glasbeno vsebino in tudi najti ustrezne gibe rok. Od pedagoga takšen način dela zahteva v vsakem trenutku pouka veliko pozornost, taktičnost, občutek za otrokove posebnosti. Učitelj mora s svojim navdušenjem, temperamentom in zavzetostjo pri ustvarjanju glasbe »okužiti« otroka. Izpolnjevanje zastavljenih nalog bo tako prineslo veselje ne samo učencu, ampak tudi učitelju. Prav je imel D. B. Kabalevski, ko je rekel, da so »interes za glasbo, ljubezen in strast do nje obvezni pogoj, da se lahko ta široko razkrije in podari otrokom svojo lepoto in tako izpolnjuje svojo vzgojno in raziskovalno vlogo« (D. B. Kabalevski: Kako pripovedovati otrokom o glasbi?, M. 1977, s. 13). Te besede bi morale postati vodilo vsakega pedagoga. A. Artobolevska


6

UVOD Globoko sem prepričana, da je za razvoj glasbenika odločilno ravno začetno obdobje učenja glasbe. To je obdobje, v katerem poseješ seme, iz katerega potem zraste ogromno drevo! H. G. Neuhaus je govoril, da ne moreš ustvariti talenta, možno in nujno pa je ustvariti okolje za njegov razvoj. Te modre besede so bile moje vodilo skozi vrsto let pedagoških izkušenj. Poudarjam, da je za vse otroke v zgodnjem obdobju zelo pomembno, da se učijo glasbo, neodvisno od tega, ali bo kateri kasneje, po četrtem, petem letu, pokazal glasbeni talent. Zelo pogosto se zgodi, da se glasbene sposobnosti ne pokažejo takoj, ampak šele čez čas. Ravno v zgodnjem obdobju je otroka najlažje pritegniti h glasbi, tako da mu postane razumljiva in del njegovega življenja. Pri štirih, petih letih otrok že začenja razumevati svet, ki ga obkroža, in si želi posnemati ter poskusiti vse, kar se je naučil in spoznal. V svojem priročniku se obračam predvsem na starše in pedagoge, ki se strinjajo z menoj, da se ni treba bati, da bi »otroku vzeli otroštvo« (kot trdijo nekateri), obenem pa na vse, ki razumejo prednosti učenja v zgodnjem obdobju, ter na tiste, ki iskreno ljubijo glasbo in razumejo, zakaj je neobhodno potrebna za vsakega človeka. Zelo pomembno in obenem zelo težko je uvesti učenje glasbe v otroško življenje po čim bolj naravni poti, tako da izhaja iz otrokovega izkustva in ne izključuje ničesar, kar je za otroka pomembno in prijetno (na primer pri deklicah igra s punčkami in pri fantkih z vojački). Delovne navade bo otrok pridobil kasneje, ko bo čas za to. Najprej mu je treba na nevsiljiv način odkriti čudežno, čarobno stran glasbe in mu pomagati, da jo vzljubi. V prvem obdobju učenja ima veliko vlogo domače okolje. Srečen je tisti otrok, čigar starši so polni entuziazma in ki si ne glede na lastno obremenjenost s službo prizadevajo pomagati otroku pri premagovanju ovir! Če imajo mama, očka, babica, dedek, starejši brat ali sestra radi glasbo in otroka, lahko postanejo nenadomestljivi pomočniki pri vsakodnevnih vajah, (tudi če sami nimajo glasbene izobrazbe in ne znajo igrati na inštrument). Še posebej poudarjam vsakodnevne vaje, kajti otrok potrebuje vsakodnevno pomoč pri osvajanju novih veščin. Samo s tako pomočjo bo glasba ne samo naloga, temveč bo postala del otrokovega življenja.

Starši naj postanejo učiteljevi pomočniki, tudi če sami nimajo glasbene izobrazbe in ne znajo igrati klavirja! Njihova dolžnost je, da se naučijo osnov in s tem lahko pomagajo otroku. Res pa je, da zaradi intuicije in sposobnosti hitrega učenja, kar je značilnost človeške narave v zgodnjem obdobju, otrok kmalu prehiti svojega »pomočnika«. Pedagog naj na urah ustvari neprisiljeno, radostno vzdušje, ki v otrocih vzbuja igrivost in vzpodbuja njihovo domišljijo. Pri tem mora pedagog ne samo poučevati glasbo, ampak tudi vzgajati z glasbo, kar ni nič manj pomembno. Skladb, ki so zbrane v zborniku, nisem izbrala zato, ker bi se mi zdele boljše od drugih, ampak zato, ker najbolje izpolnjujejo pedagoške zahteve, ki sem si jih zadala. V knjigi so vsi potrebni in preverjeni pianistični prijemi. Omogoča nam, da se izognemo nekaterim »nevarnostim« pri svojem delu in pomaga odpravljati nepravilnosti pri začetni postavitvi rok. Najbolj pogosta nevarnost je krčevitost rok. Da bi to preprečili, naj otrok igra poljubne melodije razdeljeno med desno in levo roko, najprej samo s tretjima prstoma. Pri igranju pa sta najpomembnejša sproščenost rok in naravno gibanje, saj lahko le tako posredujemo glasbene misli in čustva. Na primer: pri pesmici Kje si, Luka se na prvo melodično noto globoko ugreznemo in nato skušamo doseči svoboden prenos roke čez roko. Pri Nagajivki igramo prvi legato, najprej z »dolgimi« prsti – s četrtim, tretjim in drugim prstom desne roke in nato jim simetrično gredo nasproti četrti, tretji in drugi prst leve. Pri Vrabčku se vrnemo in utrdimo globoko ugreznjen prijem, pri katerem težo roke spustimo na tretji prst (otroci so ga poimenovali knez Gvidon, po slavnem in mogočnem junaku iz Puškinove Pravljice o carju Saltanu). Z izbranim materialom za prenos roke čez roko, »polete« na različne intervale, želim pri otroku razviti svobodno gibljivost in hitro reakcijo. Z uporabo različnih artikulacijskih prijemov (legato v eni in staccato v drugi roki) in različnih dinamičnih odtenkov se dobro razvija koordinacija pozornosti (v skladbicah Putka in Dežek). Lahko bi naštela še veliko stvari, a o vsem tem podrobno pišem v naslednjih poglavjih. Dolgotrajno delo z istim notnim materialom z različnimi učenci postopno pripelje do osnove, v kateri se združujejo mnoga pedagoška odkritja.


7

Izbrane skladbe postanejo kot etalon, nekakšno merilo, ki bi si ga po mojem moral postaviti vsak pedagog. Poleg teh predelam z vsakim učencem še ogromno dopolnilnih skladb. Izbrane skladbe odražajo moje že davno oblikovano prepričanje, da je treba otroka takoj »potopiti« v glasbo in mu dati možnost, da že od prvega dne aktivno ustvarja umetniški uvid skladbe. Vsaka, še tako mala skladba, se mora v otroka vtisniti kot celota. Celostna predstavitev skladbe mora zainteresirati in zbuditi domišljijo otroka. Vsaka vsebina potrebuje določene izvajalske prijeme. Zelo pomembno pa je, da otrok iz želje, da ponazori neko vsebino, sam poišče pravilni izvajalski prijem za vsako skladbo. Kot sem že omenila, zame je ena izmed najpomembnejših nalog vneti v otroku interes za glasbo, da se ta zlije z njegovim življenjem, z njegovo igro. Istočasno pa je treba tudi vzgajati ljubezen do dela. Če si otrok živo predstavlja vsebino skladbe, začuti potrebo, da to poskusi upodobiti z zvokom. Ta želja je popolnoma naravna in iz nje se rodi nagnjenost k večkratnemu ponavljanju in k temu, čemur pravimo vadenje. Ne bojim se dajati otroku veliko različnih skladb istočasno. Vedno spremljam njegov interes, dovolim mu poskusiti v glasbi vse, kar ga zanima, kar sliši po radiu ali od drugih. Večkrat sem se že prepričala, da otroci veliko bolj napredujejo s težjim repertoarjem, če jih ta emocionalno pritegne, kot pa z lažjim repertoarjem, ki jih ne zanima. Če je neka skladba težka za učenca, ne zahtevam, da jo izdela do konca. Prepričana sem, da se bo izvedba izpopolnjevala s samim razvojem osebnosti učenca in z osvojenimi novimi izvajalskimi prijemi. G. M. Kogan,1 ki se je učil pri mojem nekdanjem profesorju V. V. Puhalskem2 v Kijevu, se je spominjal, da nekatere pomanjkljivosti pri izvedbah učencev omenjenega profesorja niso vplivale na njihov kasnejši razvoj v bolj ali manj – v skladu z njihovim talentom – znane izvajalce. V. V. Puhalski, tako piše Kogan (Sovjetska muzika, 1970, št. 10, str. 107,106), je bil prepričan, da je normalen in naraven razvoj učenca veliko pomembnejši od popolnosti izvajanja na posameznih nastopih. Predčasna popolnost igre se mu je zdela tako neperspektivna kot tiste rožice brez korenin, 1

Grigorij Mihajlovič Kogan: sovjetski pianist, profesor, muzikolog, doktor umetnosti. 2 V. V. Puhalski: ruski in ukrajinski pianist, skladatelj in pedagog. Učenec Theodorja Leschetizkega. Bil je ustanovitelj kijevske klavirske šole. Med njegovimi učenci so bili: V. Horowitz, njegova sestra R. Horowitz, G. M. Kogan, L. V. Nikolajev, B. Javorski, A. Artobolevska in drugi.

ki se za nekaj časa razcvetijo in potem ovenijo. Izvajanje, je govoril Puhalski, mora zoreti skupaj z izvajalcem. Veliko tega, česar učenec danes še ne čuti, ne sliši in zato ne more prenesti v skladbo, lahko ob normalnem razvoju usliši, začuti jutri, čez mesec ali čez leto dni in takrat bo čas, da bo začuteno in doživeto prenesel v skladbo. Učencem dajem veliko skladb, vendar menim, da je nujno obdržati v spominu in »v formi« večji del svojega repertoarja. Moji učenci, tako kot tudi jaz, se spominjajo vsega, kar so se naučili v času študija pri meni (v enajstih do petnajstih letih). Če že ne redno ponavljanje, je nujno vsaj občasno vračanje k starim skladbam, da se utrdijo pridobljene spretnosti in da se skladbe na novo osmislijo in dojamejo na višji ravni. Pri ponavljanju že igranega učenec začuti potrebo, da osveži in poišče več zvočne raznobarvnosti, nove zvočne predstave pa neizbežno rodijo novo tehniko. Moj način učenja zahteva dialog s poslušalci. Učence vedno opozarjam, da morajo vse, kar se naučijo, predstaviti poslušalcem. Običajno ima ob koncu šolskega leta vsak učenec nastop, na katerem pokaže vse, kar se je naučil med letom. Od samega začetka mora mladi glasbenik deliti naučene skladbe s poslušalci, najprej starši, sorodniki, potem na nastopih, koncertih. Ne glede na poslušalce mora vedno igrati z maksimalno odgovornostjo za kvaliteto izvajanja. Naučiti ga moramo, da sam začuti to odgovornost. Žal se pri nas pedagogi zelo pogosto bojijo dobronamernih kritik svojih kolegov zaradi nedodelanosti ali nezadostne izpiljenosti skladb in zato dajejo na nastope samo sposobnejše učence ter tiste, pri katerih jim je uspelo skriti njihove pomanjkljivosti. Prikrivanje pomanjkljivosti pa pripelje do tega, da se izniči individualnost. S tem se skrijejo ne samo slabe strani, temveč tudi dobre, tiste, ki odražajo osebnost učenca. Morda padam v drugo skrajnost, ker se kritik o nenatančnosti, površnosti ne bojim. Pomembneje se mi zdi, da prikažem učenca v vseh etapah njegovega razvoja in z vsemi individualnimi črtami, ki so prisotne v določenem obdobju razvoja. Vsa leta svoje pedagoške dejavnosti sem se držala pravila, katerega izvora se ne spominjam več, da je pedagog dolžan hoditi ob učencu po njegovi poti ter pri tem odstranjevati ovire in vse, kar ni nujno potrebno za razvoj, vendar mora ob tem paziti, da ga ne zapelje na svojo pot. Pomembno je, da že kar se da zgodaj opredeli učenčevo pot. Pri tem mora učitelj ne samo razumeti učenca, ampak mu mora pomagati, da izrazi vse svoje individualne značilnosti in razume samega sebe. S tem v mislih je treba dati učencu možnost, da pogosto


8

igra pred publiko. Nastop pred publiko vedno pokaže prednosti in slabosti učenca. Z nastopanjem učenec premaguje poseben napor ter razvija vzdržljivost, ki je tako pomembna za razvoj izvajalca, pedagog pa obenem bolje spozna svojega učenca. Interes, ljubezen do glasbe, iniciativa in volja – to poganja učenca k vsakodnevnemu delu! Učenec ni dolžan vaditi nekaj ur na dan zaradi tehnike, ampak zaradi ljubezni do glasbe, ki v njem sproži potrebo po večurni vaji, in iz te se potem rodi tehnika.

Za zaključek naj povem, da brezmejno verjamem v skrite umetniške sile v otroku, ki lahko, če nam jih uspe zbuditi, kot ognjemet razsvetlijo zahteven pedagoški proces in dovoljujejo preskok čez vse norme in načrte. Če otrok nekaj ljubi, je sposoben narediti čudeže, na katere si pedagog sploh ne upa pomisliti. Vera v otroka je rdeča nit vseh let moje pedagoške dejavnosti.


16

5

6

7

8


26

KRATKA POJASNILA K PESMICAM IN VAJAM VALČEK KUŽKOV Šaljivi Valček kužkov je preprost in udoben obrazec za začetno postavitev rok. Že od samega začetka nam pomaga pri vzgajanju ritmične točnost. Otrok ima že ob prvi glasbeni izkušnji možnost igranja z obema rokama. S tem glasbenim materialom z lahkoto urimo svobodno potapljanje celotne teže roke v tipko, z oporo na tretjem prstu. Ostali prsti pri tem sproščeno visijo, vendar ne potonejo (tretji prst »potone« v tipko, ostali ostanejo »na površju«). Pri tem je treba paziti na palec, ki se ne sme skriti v dlan. (Spomnite otroka na obliko oboka in udobni položaj zapestja, ko je roka ležala na žogici ali na kolenu.) Nič manj ni pomembna vsebina pesmice, ki je lahko dostopna otroški domišljiji in razumevanju in jih takoj pritegne.* * Dobro je narediti igračko: iz papirja izrežite narisane kužke in jih nataknite na kazalec metronoma; kužki bodo na veliko veselje otrok »plesali«, otroci pa bodo pri tem pozornejši na ritem. Na začetku spremljavo igra učitelj, čez čas pa Desna roka: Leva roka:

G

G F

G F

G G F

G F

naj se jo naučijo tudi otroci in spremljajo drug drugega.* * Ko se otrok nauči note, lahko to pesem zaigra sam, ne samo po posluhu, ampak tudi že prebere part spremljave ter zaigra melodijo z desno in spremljavo z levo roko. Vsak starš, četudi ni nikoli prej položil roke na klaviaturo, se lahko nauči spremljavo. Tisti, ki ne poznajo not, lahko spremljajo otroka z akordi tonike in dominante. Pokažem jim akorde, razložim znak za reprizo in kako štejemo dobe (leva roka – »Prva«, desna roka – »Druga, Tretja« itd.). Da ne pozabijo, jim enostavno zapišem spremljavo pesmi z besedami (pavze označim s kljukicami). Besedilo pesmice Valček kužkov pri nas otroci poznajo že več kot stoletje in jim je v veliko pomoč pri držanju ritma: Biba, Bandit in Baron in še Frida So skupaj vsi valček zaplesali zdaj. In en v desno, drug v levo, se jim je zvrtelo, Pomagaj tem kužkom in ritem jim daj!

G F

G E

G G F

G F

G E

C G F

G ŽIVIMO MI V GORAH Melodija iz glasbene skrinjice

Ta prijetni in privlačni motiv je lahko izredno koristen na začetku učnega procesa. Uporabljati sem ga začela, ko sem od znanega pilota Jurija Garnajeva dobila v dar glasbeno skrinjico, narejeno v Švici.* * O tem, kako uporabljam glasbeno skrinjico pri svojem delu z učenci, sem govorila v poglavju Opredelitev sposobnosti. Ko odpreš pokrovček skrinjice, začne očem skriti valj igrati motiv, ki spominja na valček J. Straussa:

G E

C G E

C

G E

G E

G E C

V gorah nam je lepo, Tam modro je nebo. Mi pesmi pojemo, Vas vse v goste vabimo. To melodijo igrajo otroci prav tako samo s tretjima prstoma, izmenično desne in leve roke. Za otroke je zelo udobna in prijetna za igranje. Pesmica nas nauči sproščenega prenosa leve roke čez desno, pri tem se leva roka odrine od klaviature in pristane na noti f, naslednjič pa na noti es. Skladbica nas prav tako uvaja v enakopravno uporabljanje belih in črnih tipk. Če spremljavo izvajajo tisti, ki ne poznajo not, jim najprej razložim ritem (predtakt označim s kljukico) in napišem spremljavo z besedami.


40

VALČEK KUŽKOV Umirjeno d.r.

Primo l.r. d.r. Secondo l.r.


41

ŽIVIMO MI V GORAH Melodija iz glasbene skrinjice

Ne hiteti d.r.

l.r.

l.r.

d.r.


43

KAZAČOK

Živahno d.r.

l.r.

l.r.

d.r.

Ukrajinski narodni ples


60

MEDVED Umirjeno

G. Galinin


93

KAZALO PRIJAZNA VILA.....................................................................................................................................3 BESEDA AVTORJA................................................................................................................................5 UVOD........................................................................................................................................................6 OPREDELITEV SPOSOBNOSTI.........................................................................................................9 SPOZNAVANJE KLAVIATURE.......................................................................................................... 11 GIMNASTIKA IN POSTAVITEV ROK.............................................................................................13 PREDNOTNO OBDOBJE....................................................................................................................21 O NOTNEM ZAPISU............................................................................................................................21 NEKAJ BESED O RITMU...................................................................................................................24 KRATKA POJASNILA K PESMICAM IN VAJAM.........................................................................26 VALČEK KUŽKOV..............................................................................................................................40 ŽIVIMO MI V GORAH Melodija iz glasbene skrinjice.......................................................................41 POSKOK Motiv iz druge Madžarske rapsodije F. Liszta.......................................................................42 KAZAČOK Ukrajinski narodni ples......................................................................................................43 KJE SI, LUKA? S. Ljahovicka: vaja.....................................................................................................44 NAGAJIVKA S. Ljahovicka: vaja..........................................................................................................45 VRABČEK A. Rubbach..........................................................................................................................46 USPAVANKA I. Filipp............................................................................................................................47 NOČ Armenska narodna pesem..............................................................................................................48 PUTKA N. Ljubarski...............................................................................................................................49 OJ TI DEKLICA Ukrajinska narodna pesem, Priredba I. Berkovič.....................................................50 DEŽEK S. Majkapar: otroška skladbica................................................................................................51 POLJE L. Knipper..................................................................................................................................52 KLEPETULJE S. Prokofjev, Priredba E. Denisova..............................................................................53 LATVIJSKA POLKA T. Nazrova - Medtner.........................................................................................54 NOVOLETNA POLKA A. Aleksandrov................................................................................................55 PLES S PESMIJO A. Parusinov............................................................................................................56 ZIMA M. Kruticki...................................................................................................................................57 VALČEK PETELINOV I. Streabogg....................................................................................................58 MEDVED G. Galinin..............................................................................................................................60 LITOVSKI NAPEV J. Čelkavskas........................................................................................................61 KAČA Vaja iz šole T. Leschetizkega.......................................................................................................62 RIBIČ Vaja C. L. Hanona.......................................................................................................................63 MENUET L. Mozart...............................................................................................................................64 TANKIST Vaja C. L. Hanona.................................................................................................................66 VALČEK W. A. Mozart...........................................................................................................................67


94

ADAGIO D. Steibelt...............................................................................................................................68 NEMŠKI PLES L. van Beethoven..........................................................................................................70 MAZURKA A. Grečaninov....................................................................................................................71 PLES A. Ešpaj.........................................................................................................................................72 ETUDA NA ČRNIH TIPKAH N. Goldenberg.....................................................................................73 ŠKRJANČEK M. Glinka........................................................................................................................74 MUCA V. Kalinnikov...............................................................................................................................76 ZBOR SLAVLJEN! Iz opere »Ivan Susanin«, G. Galinka....................................................................78 OTROŠKA SKLADBICA B. Bartok.....................................................................................................79 KOLEBNICA A. Hačaturjan.................................................................................................................80 SONATINA A. Gedike............................................................................................................................81 BOLNA LUTKA P. I. Čajkovski............................................................................................................82 KORAČNICA D. Šostakovič..................................................................................................................83 TOCCATINA T. Hrennikov, Priredba A. Samonova..............................................................................84 MENNET J. S. Bach...............................................................................................................................85 KLOVN D. Kabalevski...........................................................................................................................86 NEŽNA PROŠNJA G. Sviridov.............................................................................................................88 PRVA IZGUBA R. Schumann.................................................................................................................90 IZŠTEVANKA S. lonimski.....................................................................................................................91 ZLATE RIBICA Odlomek iz baleta » Grbasti konjiček«, R. Ščedrin....................................................92

Profile for Serenada

Prvo srecanje z glasbo  

A. D. Artobolevska: Prvo srečanje z glasbo Učbenik za klavir »…Praktična vrednost tega učbenika je neprecenljiva! Najverjetneje bo ravno t...

Prvo srecanje z glasbo  

A. D. Artobolevska: Prvo srečanje z glasbo Učbenik za klavir »…Praktična vrednost tega učbenika je neprecenljiva! Najverjetneje bo ravno t...

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded