Page 1

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE ENOTA ZA IZOBRAŢEVANJE ODRASLIH CELJSKA ULICA 16,1000 LJUBLJANA

POROČILO ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010 ENOTA ZA IZOBRAŢEVANJE ODRASLIH

Ljubljana, oktober 2010


KAZALO 1

ORGANIZACIJA, KADRI IN STROKOVNI DELAVCI .......................................... 3

2

PROGRAMI FORMALNEGA IN NEFORMALNEGA IZOBRAŢEVANJA .............. 5

3

UDELEŢENCI IZREDNEGA IZOBRAŢEVANJA .................................................. 6 3.1

Vpis ............................................................................................................... 6

4

REALIZACIJA IZREDNEGA IZOBRAŢEVANJA .................................................. 8

5

USPEH NA POKLICNI MATURI .......................................................................... 8

6

ORGANIZACIJA IZOBRAŢEVALNEGA PROCESA .......................................... 10

7

FINANCIRANJE IZREDNEGA IZOBRAŢEVANJA ............................................. 12

8

DRUGE AKTIVNOSTI ........................................................................................ 13 8.1 UGOTAVLJANJE ZADOVOLJSTVA UDELEŢENCEV IZREDNEGA IZOBRAŢEVANJA ................................................................................................. 13 8.2 UVAJANJE NOVIH PROGRAMOV V SREDNJEM POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŢEVANJU ORGANIZACIJE ZA IZOBRAŢEVANJE ODRASLIH ............................................................................................................ 14

9

E – IZOBRAŢEVANJE ....................................................................................... 17

10

TEDEN VSEŢIVLJENSKEGA UČENJA.......................................................... 17

11

INFORMATIVNI DAN ..................................................................................... 19

12

SODELOVANJE ............................................................................................. 19

13

ZAKLJUČEK ................................................................................................... 20

2


1 ORGANIZACIJA, KADRI IN STROKOVNI DELAVCI

Enota za izobraţevanje odraslih je organizacijski del Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije. Enoto za izobraţevanje odraslih je vodila direktorica Ida Srebotnik, organizacijska in administrativna dela v referatu je opravljala Karmen Stele, od decembra do februarja ji je pomagala Argene Superina, ki je delo opravljala po podjemni pogodbi. V mesecu marcu je z delom v enoti za izobraţevanje odraslih pričela Vanja Zorič, ki je prav tako opravljala organizacijska in administrativna dela. Predavatelji so bili preteţno redno zaposleni učitelji, na Srednji tehnični in srednji strokovni šoli in pogodbeni sodelavci, ki so predvsem naši bivši zaposleni sodelavci. V šolskem letu 2009 / 2010 je sodelovalo v izrednem izobraţevanju 32 učiteljev. Učitelji, ki so poučevali v Enoti za izobraţevanje odraslih: UČITELJ Babič Lidija Bezek Danjiel Čebela Simon Florjančič Franc Glavač Franc Glavič Andreja Gorjan Mojca

Gorkič Boris Ikanovič Sonja Islambegovič Dino Ivančič France Keber Alojz Keber Melita Ljuboja Ivka Lukek Silvo Magister Stanka Milek Branko

PREDMET Fizika, Naravoslovje Matematika Poštni promet Elektronska vezja in naprave TK prenosni sistemi in naprave Meritve v TK Elektrotehnika 1 Osnove elektrotehnike 1, 2 Gospodarsko poslovanje Retorika Ekonomija Praktični pouk 4 Tehnologija s kemijo TK Digitalni sistemi in krmilja Psihologija Računalništvo in dokumentiranje Nemščina Elektrotehnika 2 Angleščina Praktični pouk 1, 2 EKO Praktični pouk TK TK napeljave ,omreţja in storitve Osnove elektrotehnike 1,2 TK posredovalne in terminalne naprave

3


Milek Jasna

Biologija, Kemija in poznavanje blaga Tehnologija s kemijo Naravoslovje Napokoj Matjaţ Geografija Novak Ipavec Nataša Računovodstvo, Trţenje Poslovna tehnika Perovšek Erika Poslovna informatika Informatika Ravnik Vida Slovenščina Rupret Darko Poslovna matematika Saje Tanja Pravo Sever Ksenija Računovodstvo Praktični pouk 4 Sever Mojca Ekonomija Statistika Tegeltija Nedeljko Telekomunikacije Ternovec Matjaţ Sociologija Druţboslovje Zgodovina Tršar Ana Umetnost Turk Vladimir Praktični pouk 3 – učna druţba Ţagar Marija Matematika Ţilavec Tomaţ Praktični pouk TK

4


2 PROGRAMI FORMALNEGA IN NEFORMALNEGA IZOBRAŢEVANJA

Formalno izobraţevanje V tem šolskem letu smo izvajali naslednje izobraţevalne programe: Programi za pridobitev srednje tehnične in srednje strokovne izobrazbe:  

Elektrotehnik telekomunikacij, Ekonomski tehnik (SSI, PTI, PT).

Programa za pridobitev srednje poklicne izobrazbe:  

Elektrikar – elektronik , Administrator – informativno področje.

Neformalno izobraţevanje V tem šolskem letu smo nadaljevali z izvajanjem preverjanja in potrjevanja Nacionalnih poklicnih kvalifikacij in sicer Oblikovalec osvetljave in Osvetljevalec. Za preverjanje in potrjevanje

NPK Oblikovalec osvetljave se je prijavilo 12

kandidatov. Vsi so uspešno prestali komisijsko preverjanje usposobljenosti in vsem je bil podeljen certifikat o usposobljenosti za oblikovalca osvetljave na VI. stopnji zahtevnosti. Pričeli smo izvajati preverjanja in potrjevanja za Nacionalno poklicno kvalifikacijo Teletrţnik. Na usposabljanje, preverjanje in potrjevanje se je prijavilo 13 kandidatov. Vsi so redno obiskovali usposabljanja in uspešno opravili preverjanje in potrjevanje. Vsem udeleţencem je bil izdan certifikat o usposobljenosti za Teletrţnika na VI. stopnji zahtevnosti.

5


3 UDELEŢENCI IZREDNEGA IZOBRAŢEVANJA

Cilj: Povečanje števila udeležencev izrednega izobraževanja. 3.1

Vpis

Izredno izobraţevanje je dejavnost, katere storitve se pojavljajo na izobraţevalnem trgu in so podvrţene zakonitostim ponudbe in povpraševanja. Naša ponudba so izobraţevalni programi, ki jih izvajamo na poklicnem in strokovnem izobraţevanju. Zaradi velike ponudbe različnih izvajalcev izobraţevalnih programov zlasti na ekonomskem področju in lastne promocije, smo v šolskem letu 2009/2010 izpeljali v Enoti za izobraţevanje odraslih več vrst marketinških aktivnosti s ciljem povečanja števila udeleţencev izrednega izobraţevanja. Za promocijo in trţenje storitev Enote za izobraţevanje odraslih so bile v mesecu januarju, avgustu, in septembru izvedene sledeče marketinške akcije: 

informiranje podjetij s pošiljanjem zloţenke Enote za izobraţevanje odraslih,

informiranje podjetji, ki se ukvarjajo z direktnim marketingom s pošiljanjem zloţenke za Nacionalne poklicne kvalifikacije – teletrţnik,

oglas v časniku Finance,

oglas v časniku Ţurnal,

plakati ŠC PET na poštah po Sloveniji,

storitev brezplačnega telefona 080 1375 - MODRA ŠTEVILKA ,

dan odprtih vrat šole,

informativni dan,

V lanskem šolskem letu 2009/2010 je bilo skupno vpisanih 355 udeleţencev izobraţevanja odraslih. Prvič pa se jih je v tem šolskem letu vpisalo 135.

6


Pregled vpisanih udeleţencev po programih je prikazan v spodnji tabeli: Skupno vpisanih v šolskem letu 2009/2010 150

Prvič vpisani v šolskem letu 2009/2010 61

168

58

ELEKTRIKAR ELEKTRONIK

24

12

ADMINISTRATOR

9

4

355

135

Program EKONOMSKI TEHNIK ELEKTROTEHNIK TELEKOMUNIKACIJ

SKUPAJ

Od skupno 355 izrednih udeleţencev izobraţevanja jih je izobraţevanje uspešno zaključilo 28.

Vzroki za manjši vpis v Enoto za izobraţevanje odraslih so zlasti sledeči: 

zmanjšanje števila potencialnih udeleţencev izrednega izobraţevanja zaradi večjega učnega uspeha v rednem izobraţevanju,

mlajše generacije imajo v večini primerov zaključeno vsaj srednjo poklicno srednjo tehnično, srednjo strokovno šolo ali gimnazijo,

majhen interes za poklicne, tehnične in strokovne šole,

majhno zanimanje za dokvalifikacije ali prekvalifikacije

v posameznih

programih, 

prevelika ponudba programov

s strani različnih izobraţevalnih institucij

(ekonomski tehnik), 

razlike v zahtevnosti programov, posameznih izobraţevalnih institucij,

podjetja nimajo interesa,

da bi plačevali

izobraţevanje svojim delavcem

(cenejša delovna sila), 

posamezniki si teţko privoščijo plačilo izobraţevanja iz lastnih sredstev (izobraţevanje bi moralo biti brezplačno s strani drţave, do pridobitve prve izobrazbe),…

7


4 REALIZACIJA IZREDNEGA IZOBRAŢEVANJA

V šolskem letu 2009/2010 je bilo v programu Ekonomski tehnik, Elektrotehnik telekomunikacij, Elektrikar elektronik in Administrator realizirano (september – junij) 526 ur predavanj in 154 ur konzultacij ter nadzorov na pisnih izpitih. Opravljeno je bilo 536 izpitov, od tega: 370 pisnih izpitov, 166 ustnih izpitov. Uspešnost udeleţencev izrednega izobraţevanja na prvem izpitnem roku je 90 %.

5 USPEH NA POKLICNI MATURI

Poklicno maturo je izrednega

v programu Ekonomski tehnik opravljalo 25 udeleţencev

izobraţevanja,

v programu Elektrotehnik telekomunikacij pa 46

udeleţencev izrednega izobraţevanja. Za njih smo zimskem in spomladanskem roku organizirali priprave na poklicno maturo. Priprave so vodili profesorji: Milek Branko (TK posredovalne in terminalne naprave), Ţagar Marija (Matematika) . Priprav se je udeleţilo naslednje število udeleţencev izrednega posameznih predmetih: TPN 20 udeleţencev MAT 7 udeleţencev

8

izobraţevanja po


Ekonomski tehnik Način opravljanja V celoti prvič

Opravljalo 7

Uspešni 3

Neuspešni 4

Neudeleţba 0

2

2

0

0

V dveh delih I. del V dveh delih 2. del Popravni izpit

2

1

1

0

14

6

7

7

Izboljševanje ocene

0

0

0

0

Skupaj

25

12

13

1

Poklicno maturo je opravljalo 25

kandidatov.

Od skupnega števila udeleţencev

izrednega izobraţevanja na poklicni maturi jih je bilo 12 uspešnih, oziroma ( 48 % ).

Elektrotehnik telekomunikacij

Način opravljanja V celoti prvič

Uspešni 5

Neuspešni 4

5

4

1

0

Opravljalo 9

Neudeleţba 0

V dveh delih I. del V dveh delih 2. del Popravni izpit

2

1

1

0

30

16

14

0

Skupaj

46

26

30

0

Poklicno maturo je opravljalo 46

kandidatov. Od skupnega števila udeleţencev

izrednega izobraţevanja na poklicni maturi jih je bilo 26 uspešnih, oziroma ( 57 % ). Vzrok za polovični uspeh na maturi je zlasti veliko število bivših dijakov, ki preko enote opravljajo popravni izpit na poklicni maturi. Zaključni izpit v programu Elektrikar elektronik je opravil 1 udeleţenec izrednega izobraţevanja.

9


6 ORGANIZACIJA IZOBRAŢEVALNEGA PROCESA

Cilj: zagotavljanje zadovoljstva udeležencev izrednega izobraževanja

Predavanja so bila organizirana v tečajni obliki, 9 do 13 ur tedensko, popoldan od 16:15 do 19:30 ure in sobotah od 08:00 do 12:20 ure. Število udeleţencev izrednega izobraţevanja, ki obiskujejo predavanja se zmanjšuje, predvsem zaradi sluţbenih obveznosti, oddaljenosti od šole in preobremenjenosti posameznih udeleţencev. Število samoizobraţevalcev, ki na šoli opravljajo le izpite pa se iz leta v leto povečuje. Za njih smo organizirali vodeno samoizobraţevanje. Na izpite se pripravljajo sami. V Enoti za izobraţevanje odraslih jih pri tem usmerjamo, omogočamo tedenske

konzultacije s predavatelji in ustrezna učna gradiva, ter

dodatno študijsko pomoč. Začeli pa smo izvajati tudi projekt E- izobraţevanja. Redni izpitni roki so bili praviloma po končanem ciklu predavanj, določil jih je profesor, v dogovoru z udeleţenci izrednega izobraţevanja . Izredni izpitni roki so bili vsak tretji teden v mesecu, razen meseca julija. Poklicna matura in zaključni izpit v jesenskem, zimskem in spomladanskem roku sta potekala po predvidenem šolskem koledarju in koledarju MŠŠ, usklajeno skupaj z dijaki Srednje tehnične in srednje strokovne šole. Informiranje in komuniciranje z udeleţenci izrednega

izobraţevanja je potekalo

predvsem osebno, po pošti, po telefonu in internetu, v pripravah je tudi komunikacija preko e- referata. Obvestila o izpitnih rokih, konzultacijah, predavanjih, itd… pa so bila tudi na oglasnih deskah. Z udeleţenci izrednega izobraţevanja se v uvodnem razgovoru pogovorimo, kako bo potekalo njihovo

izobraţevanje, jim svetujemo, skupaj pripravimo osebni

izobraţevalni načrt poteka izobraţevanja, obiskovanja predavanj itd… še posebej za tiste iz oddaljenih krajev.

10


Kolikor je sploh mogoče, smo oblikovali homogene učne skupine in upoštevali njihovo

predznanje in izkušnje, se prilagodili njihovim ţeljam , sposobnostim in

interesom.

Računalniška baza podatkov o udeleţencih, nam omogoča boljše, aţurno spremljanje in usmerjanje vsakega posameznika v času njegovega izobraţevanja.

11


7 FINANCIRANJE IZREDNEGA IZOBRAŢEVANJA

Cilj: Vključevanje udeležencev izobraževanja v programe Evropskega socialnega sklada V šolskem letu 2009/2010 Ministrstvo za šolstvo in šport ni objavilo razpisa za sofinanciranje izobrazbenega primanjkljaja iz sredstev ESS. Namesto tega je javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije objavil javno povabilo Sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja za šolska leta od 2007/08 do 2009/10. Predmet javnega povabila, ki je bilo objavljeno 21. avgusta 2009, je bilo sofinanciranje izobraţevanja odraslih v obdobju šolskih let 2007/2008, 2008/2009 in 2009/2010 za zaključen en ali več letnikov po programu srednješolskega izobraţevanja. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije je namreč konec letošnjega avgusta zaključil s sprejemanjem prijav na javno povabilo. Program je bil namenjen sofinanciranju šolnin in spodbujanju odraslih oseb k dokončanju programov

formalnega

izobraţevanja

do

srednješolske

ravni

izobrazbe.

V okviru programa, ki se bo zaključil 30.9.2010, je bilo razpisanih 3.172.950,00 EUR, in sicer 85% iz Evropskega socialnega sklada in 15% iz sredstev Ministrstva za šolstvo in šport. Na javno povabilo se je odzvalo 2.382 vlagateljev, od katerih je bilo do 13.9.2010 zavrnjenih 243 vlog, 514 vlog zavrţenih, odobrenih pa 1410 vlog v višini

1.260.258,00EUR.

Zneski sofinanciranja so znašali na posameznika za:     

naravoslovno tehnične programe: do 850 EUR za uspešno opravljene obveznosti v enem šolskem letu; druge programe: do 600 EUR za uspešno opravljene obveznosti v enem šolskem letu; zaključni izpit in poklicno maturo: do 100 EUR; splošno maturo: do 70 EUR; v celoti opravljenega delovodskega, poslovodskega ali mojstrskega izpita: do 1000 EUR za celoten program.

V pripravi pa je ţe nov program za sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja, ki naj bi bil kmalu potrjen na organu upravljanja. 12


8 DRUGE AKTIVNOSTI

8.1

UGOTAVLJANJE ZADOVOLJSTVA UDELEŢENCEV IZREDNEGA IZOBRAŢEVANJA

Cilj: Ugotavljanje zadovoljstva udeležencev izrednega izobraževanja

V tem šolskem letu smo na Enoti za izobraţevanje odraslih v okviru projekta POKI izvedli anketo med udeleţenci izobraţevanja s ciljem ugotoviti motiviranost udeleţencev za učenje. V anketiranje so bili vključeni udeleţenci vseh štirih izobraţevalnih programov. Ugotavljali smo kako so udeleţenci motivirani za obiskovanje predavanj, obiskovanje konzultacij, za učenje in opravljanje izpitov. Glede na rezultate anketiranja, lahko ugotovimo, so udeleţenci izrednega izobraţevanja v večini primerov enako motivirani kot so bili ob vključitvi v izobraţevalni program. Večinoma se za učenje in opravljanje izpitov motivirajo sami, v veliko pomoč pri spodbudi za učenje so jim tudi predavatelji in organizatorki v referatu. Največje ovire pri šolanju jim povzroča pomanjkanje denarja in časa zaradi sluţbenih obveznosti. Ugotovili smo, da bi kar nekaj udeleţencev potrebovalo za boljšo motivacijo pri učenju, spodbudo učiteljev, ki jim je po mnenju udeleţencev pri predavanjih ne nudijo dovolj.

13


8.2

UVAJANJE NOVIH PROGRAMOV V SREDNJEM POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŢEVANJU ORGANIZACIJE ZA IZOBRAŢEVANJE ODRASLIH

Cilji: Seznaniti, osvežiti in pregledati vse novosti, ki jih prinašajo Navodila za izvajane izrednega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Prenova poklicnega in strokovnega izobraţevanja traja ţe več kot tri leta. S prenovo se ukvarjajo vsaj trije konzorciji, v katerih sodelujejo skoraj vse srednje in višje strokovne šole v Sloveniji. Pri vseh razpisih za prenovo pa

so na MŠŠ, kot je

običajno, pozabili na izobraţevanje odraslih. Tudi na tem področju naj bi se novosti uvajale ţe pred dvema letoma, za to pa naj bi, kot vemo in znamo, poskrbeli kar v organizacijah za izobraţevanje odraslih, ki izvajajo tudi programe srednjega poklicnega in strokovnega izobraţevanja. Najprej so pobude, da je potrebno poenotiti postopke prenove, zdruţiti znanja in izkušnje, nastale v Društvu organizacij za izobraţevanje odraslih na srednjih šolah, kasneje so se pridruţile še ljudske univerze in MŠŠ je objavilo, z vsaj enoletno zamudo, razpis, kjer naj bi se prenove lotili tudi

na javnem

razpisu izbrani v

konzorciju organizacij za izobraţevanje odraslih. Konzorcij je začel z delom v letu 2009. Vodijo ga v LU Kočevje, partnerji pa smo še: Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, Društvo organizacij za izobraţevanje odraslih na srednjih šolah, CIK Trebnje, RIC Novo mesto in ZLUS Slovenije. Temeljni namen projekta je: 

zagotoviti transparentnost in enoten pristop pri uvajanju novosti v izobraţevalne organizacije, ki izvajamo izredno poklicno in strokovno izobraţevanje.

Doseči dovolj kakovostnega znanja in strokovnosti pri uporabi in načrtovanju različnih protokolov, ki jih prinašajo novosti. Te naj bodo v podporo posamezniku na njegovi izobraţevalni poti, ko gre za priznavanje predhodno 14


pridobljenega formalnega in neformalnega znanja in pri načrtovanju izobraţevalne poti, prilagojene njegovemu predznanju, potrebam, ţeljam, sposobnostim… 

Usposobiti strokovnjake za kompetenten prenos novosti na ostale uporabnike v izobraţevalne institucije in kolektive

Razviti enotno informacijsko IKT bazo za osnovna orodja, ki se uporabljajo v izobraţevanju odraslih za evidentiranje, analiziranje in vodenje

Kaj nam je uspelo izpeljati doslej v projektu: 

Delo v projektu poteka po načrtih in v doseganju ciljev, ki smo si jih zadali. Sodelovanje vseh partnerjev v konzorciju poteka brez večjih zapletov, odgovorno in zavzeto, ker se vsi ves čas zavedamo, da bodo rezultati in dobro opravljene naloge pripomogli k še večji kakovosti in poenotenju izobraţevanja odraslih.

V ACS je potekalo uspešno usposabljanje multiplikatorjev, ki so ţe izvedli izobraţevanja v večini izobraţevalnih organizacij, predvsem tistih, ki se ukvarjajo tudi z izrednim poklicnim in strokovnim izobraţevanjem. Pri organizaciji smo sodelovali vsi konzorcijski partnerji. Nekatera usposabljanja bomo izvedli še v jesenskih mesecih.

V projektu razvijamo in ţe testiramo informacijsko bazo in IKT podporo za vsa orodja in protokole, ki so predvidena, da jih razvijemo v projektu. Poenotenje baze ne bo samo v pomoč udeleţencem, ki bodo imeli tako boljši vpogled v lastne doseţke, ampak bo olajšala prehodnost med programi in organizacijami za izobraţevanje odraslih.

Oblikovana je ţe infomacijska baza za vodenje postopkov pri priznavanju predhodno pridobljenega znanja za deset najpogosteje izvajanih programov: trgovec, logistični tehnik, ekonomski tehnik, zdravstvena nega, strojni tehnik, gradbeni tehnik , predšolska vzgoja, gastronomske in hotelske storitve ter bolničar – negovalec.

Na osnovi Navodil za prilagajanje programov poklicnega in strokovnega izobraţevanja izrednemu izobraţevanju, pripravljamo predloge protokolov za

15


izvajanje različnih postopkov v izobraţevanju odraslih. Protokole ţe testirajo v izbranih organizacijah za izobraţevanje odraslih.

Pomembno za sodelovanje in poenotenje delovanja med različnimi izvajalci v izobraţevanju odraslih je tudi medsebojno informiranje in komunikacija z moţnostmi povratne informacije, kar seveda še posebej prispeva k uspešnosti nalog, ki smo si jih zadali v projektu. Promocije smo namenili tudi strokovni javnosti, potek dela na projektu pa je moţno spremljati tudi na spletnih straneh konzorcijskih partnerjev.

Ves čas projekta rezultate dela sproti preverjamo. Pri tem sodelujejo organizacije in strokovnjaki, delovne skupine in timi iz vrst konzorcijskih partnerjev.

16


9 E – IZOBRAŢEVANJE

Cilj: Povečanje števila profesorjev in udeležencev izrednega izobraževanja za uporabo računalniške aplikacije Moodle

Lidija Babič vodi

projekt uvajanja e-izobraţevanja na ŠC PET. Tudi v Enoti za

izobraţevanje odraslih se postopoma uvaja e-izobraţevanje, zato je vodja projekta kontaktira posamezne profesorje, ki predavajo v Enoti, in jim razloţila, kako lahko egradivo objavijo v računalniški aplikaciji Moodle in kako se ta računalniška aplikacija uporablja.

10 TEDEN VSEŢIVLJENSKEGA UČENJA

Cilj: Opozoriti slovensko javnost na pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih. Teden vseţivljenjskega učenja, je potekal od 17. do 23. maja 2010. Organizirali smo brezplačna predavanja, delavnice, predstavitve in še veliko drugih aktivnosti in sicer:

 Okrogla miza na temo nenasilna komunikacija  Predstavitev Gasilske brigade Ljubljana  Varno deskanje po spletu  Od potapljača začetnika do potapljača reševalca  Moj »imidţ« na internetu  Delavnica o učenju osnov slovenskega znakovnega jezika  Predstavitev študijskih smeri na VSŠ ŠC PET  Upravljanje s časom  Razvoj in promocija prostovoljstva  Prostovoljno delo v centru za brezdomce  Omreţna akademija CISCO 17


 Poslovna predstavitev v angleščini  Potopisno predavanje Šrilanka  Navodila za izdelavo pisnih nalog po mednarodnih standardih ISO  Predstavitev raziskovalnih nalog dijakov ŠC PET  Hawaii in deskarsko prvenstvo Eddie  Od analogne televizije k digitalni  Izgorevanje na delovnem mestu, stres in nevarnost povečanega krvnega tlaka  Šcepec fizike in astronomije  Zdrava prehrana in primerna telesna aktivnost v smislu dviga kvalitete ţivljenja  Predstavitev e- učilnic  Motivacija mladih športnikov  Prehrambene navade dijakov ŠC PET  Predstavitev shiatsu masaţe  Delavnica shiatsu masaţe Udeleţenci Tedna vseţivljenjskega učenja so bili dijaki, njihovi starši, učitelji in zunanji obiskovalci. Vseh aktivnosti se je udeleţilo 227 udeleţencev.

18


11 INFORMATIVNI DAN

Cilj: Informiranje potencialnih udeležencev izobraževanja Informativna dneva sta potekala v petek 12. 02. 2010 ob 9:00 in 15:00 uri ter v soboto 13. 02. 2010 ob 9:00 uri. Informacije smo podajali osebno in preko telefona. Osebno se je na šoli oglasilo 19 potencialnih udeleţencev izobraţevanja, telefonsko pa je iskalo informacije 31 ljudi. Naj omenim, da dajemo informacije in tudi vpisujemo v izredno izobraţevanje skozi celo šolsko leto, ker predavanja potekajo v tečajni obliki in se je moţno vključiti v izobraţevalni proces tudi med letom.

12 SODELOVANJE

Cilj: Poglabljanje medsebojnega sodelovanja Na ŠC PET je sedeţ Društva za izobraţevanje odraslih v Republiki Sloveniji. Člani društva so predvsem organizatorji in vodje izobraţevanja odraslih na srednjih šolah. Društvo vsako leto organizira strokovne posvete, katerih se redno udeleţujemo. Dobro sodelujemo s sektorjem za izobraţevanje odraslih na Ministrstvu za šolstvo in šport,

Andragoškim

centrom

Slovenije,

Zavodom

Republike

Slovenije

za

zaposlovanje - Območno enoto Ljubljana, Kranj, Trbovlje, Murska Sobota, Zavodom za pokojninski in invalidsko zavarovanje Slovenije, Telekomom in nekaterimi drugimi šolami.

19


13 ZAKLJUČEK

Cilji, ki smo si jih zastavili z Letnim delovnim načrtom za šolsko leto 2010/2011 so bili v veliki večini realizirani. Problematičen

je zlasti vpis v programe srednjega

poklicnega in strokovnega izobraţevanja, ker se število potencialnih udeleţencev izrednega izobraţevanja zmanjšuje, ker čedalje več srednješolske populacije uspešno zaključuje srednje poklicno, srednje strokovno in gimnazijsko izobraţevanje. Povečuje se tudi odstotek starejše generacije, ki si je v preteklosti ţe pridobila srednješolsko izobrazbo. V prihodnosti bo potrebno povečati število programov formalnega in neformalnega izobraţevanja in razne druge oblike vseţivljenjskega učenja. V šolskem letu 2009/2010 je bilo izredno izobraţevanje organizacijsko samostojno in povezano s Srednjo tehnično in srednjo strokovno šolo. Takšna organizacijska oblika je bolj racionalna, saj omogoča zelo fleksibilno organizacijsko in kadrovsko delovanje. Omogoča tudi reševanje problemov dijakov z učnimi teţavami in opravljanje diferencialnih izpitov dijakov, ki se ţelijo prepisati iz enega programa v drug program oziroma ene šole v drugo šolo. Tako smo v tem šolskem letu opravili 15 prekvalifikacij dijakov iz programa Elektrotehnik telekomunikacij in Ekonomski tehnik v program Elektrikar elektronik in Administrator. Ti dijaki so opravili manjkajoče diferencialne izpite, uspešno zaključili letnik izobraţevanja in

nadaljujejo

izobraţevanje ali pa so se prepisali v redno izobraţevanje na druge šole. V tem šolskem letu smo se vključili tudi v projekt UNIP (Uvajanje novih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraţevanju v organizacije za izobraţevanje odraslih). Eden od ciljev projekta je seznaniti, osveţiti in pregledati vse novosti, ki jih prinašajo Navodila za izvajane izrednega poklicnega in strokovnega izobraţevanja. Delovna skupina je pripravila nove obrazce, ki jih zahtevajo Navodila o prilagajanju izrednega poklicnega in strokovnega izobraţevanja. V Enoti za izobraţevanje odraslih obrazce ţe uspešno uporabljamo v pripravi pa je tudi nov računalniški program za vnos podatkov o udeleţencih.

20


Ko se oziramo na opravljeno delo v preteklem šolskem letu, lahko rečemo, da smo bili uspešni, zadovoljni in polni delovnega zanosa. Opravili smo vse naloge

po

Letnem delovnem načrtu. To potrjujejo tudi naši udeleţenci, ki so zadovoljni z našimi storitvami, kakor tudi naši zvesti dolgoletni sodelavci – predavatelji.

Pripravili: Karmen Stele Vanja Zorič

21

p_io_2010  

ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE ENOTA ZA IZOBRAŢEVANJE ODRASLIH CELJSKA ULICA 16,1000 LJUBLJANA Ljubljana, oktober 201...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you