Issuu on Google+

Žiga X. Gomba

i Š t k i r k V odk um

Ko se je izvalil iz edinega jajca v gnezdu, je štrk Viki opazil, da je v njegovem svetu vse tako veliko. Že izvalil se je kot velik ptičji mladič. Imel je dolg oranžen kljun, iz dneva v dan daljše oranžne noge, dolg vrat, velikanske pa so bile tudi njegove peruti. Štrk Viki odkrije pogum

rije pog

www.zalozba-simbol.si V zbirki »Gusar Edi in njegovi prijatelji« so izšle knjige: Dnevnik vojščaka Primusa, Veverička Muki najde svoj dom, Gusar Edi reši prijatelje, Vitez Miha iz Lendave

Žiga X. Gomba

ISBN 978-961-92954-1-0

Ilustriral: Gregor Gorši


Ta knjiga pripada

in Vikiju

Žiga X. Gombač

Štrk Viki odkrije pogum Ilustriral: Gregor Goršič Izdaja: 1. izdaja Založba SIMBOL Barbara Pinter Zupančič s.p., Šentviška ul. 32, 1000 Ljubljana Kraj in leto izida: Ljubljana, 2010 Naklada: 1500 kos

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-93-32 GOMBAČ, Žiga Štrk Viki odkrije pogum / Žiga X. Gombač ; ilustriral Gregor Goršič. - 1. izd. - Ljubljana : Simbol, 2010 ISBN 978-961-92954-1-0 253303552


Žiga X. Gomba

Ilustriral: Gregor Gorši


Vse je tako veliko

K

o se je izvalil iz edinega jajca v gnezdu, je štrk Viki opazil, da je v njegovem svetu vse tako veliko. Že izvalil se je kot velik ptičji mladič. Imel je dolg oranžen kljun, iz dneva v dan daljše oranžne noge, dolg vrat, velikanske pa so bile tudi njegove peruti. Prebival je v velikem gnezdu, na visokem dimniku velike hiše. Tudi njegova starša, ki sta mu iz dneva v dan ljubeče prinašala hrano, sta bila velika. Veliko večja od drugih ptic, s katerimi si štorklje delijo nebo. In štrku Vikiju se je vse veliko, kar ga je obdajalo, zdelo sila nenavadno.

2


Velikokrat je v gnezdu gledal zdaj eno, zdaj drugo perut. Nato si je ogledal svoji nogi, pa odprl in zaprl kljun ter stegnil in skrčil vrat. Tu in tam je tudi pogledal čez rob gnezda, spoštljivo prikimal višini in se zamislil. Sam sebi se je zdel zelo neobičajen, čisto drugačen od denimo sosedovih vrabčjih ali siničjih mladičev. Slednji so že pred dnevi brezskrbno skakali po gnezdu v družbi svojih bratcev in sestric. Ko je napočil dan, so meni nič, tebi nič odleteli iz gnezda v neznani svet. Ko jih je včasih prineslo mimo Vikija, so mu pripovedovali o svojih dogodivščinah.

3


»Bom nekega dne tudi jaz tako velik, kot vidva?« je štrk ob večerih spraševal mamo in očeta. »Seveda Viki,« sta mu odgovarjala starša. »Le pridno moraš jesti hrano, ki ti jo prinašava.« »Kdaj bom poletel iz gnezda?« je zanimalo mladega štrka. »Ko boš pripravljen,« sta dejala starša. »Vse ostale ptice so že zapustile gnezdo, samo jaz še tičim v njem,« se je pritožil štrk. »Štorklje potrebujemo malo več časa,« mu je zaupal ata štrk. »A ne skrbi, prostrano nebo ni še nikomur ušlo. Tudi nate bo počakalo.« »Skrbijo me velike peruti, pa moje dolge noge,« je potožil mladi štrk.

4


Štrk Viki odkrije pogum