Page 1

1

soba70x70.pdf

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

3/29/10

10:56:00 AM

Ne preživijo najmočnejši ali najpametnejši, ampak tisti, ki se najbolj prilagajajo spremembam. (Charles Darwin)


2

KAZALO UVODNE BESEDE

3

PREDGOVOR UPRAVE

3

FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA

4

SAUBERMACHER V PLENICAH – ZGODILO SE JE

4

TRADICIONALNI ZAJTRK Z ŽUPANI

5

SIMPOZIJ ZENICA

6

KONGRES O ODPADNI ELEKTRIČNI IN ELEKTRONSKI OPREMI – SVETOVNI IZZIV

6

IZOBRAŽEVANJE – MODUL 3 – VODENJE TIMA

7

PONOSNO OHRANJANJE TRADICIJE

8

SAUBERMACHERJEV SMUČARSKI DAN V KORALPAH

8

SAUBERMACHER SLOVENIJA D.O.O. NA SEJMU MEGRA

9

RAVNANJE Z ŽELEZOM IN S KOVINAMI V KOPRU/CAPODISTRIA

10

OD PAPIRJA DO PAPIRJA

10

LOČENO ZBIRANJE IN PREDELAVA ODPADNIH NAGROBNIH SVEČ

11

EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU

12

OBISK NOGOMETNE TEKME

12

SABLJANJE, ŠPORT PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI

13

DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

15

JAVNE POKOJNINE BODO NIŽJE

16

BS OHSAS 18001 SISTEMI VODENJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

17

NOVICE IZ MATIČNEGA PODJETJA SDAG GRAZ

17

BREZMEJNO VARSTVO OKOLJA

18

S SKUPNIMI MOČMI – ŽIVIMO PARTNERSKI ODNOS

19

UREJEN VIDEZ NA DELOVNEM MESTU

19

BENEŠKI KARNEVAL: ZGODOVINA RAZVRATA IN PREPOVEDI

20

ZGODBA O SAUBERMACHERJU JE ZGODBA O USPEHU

21

NAJSODELAVEC / ŠALE / KRIŽANKA

24


3

UVODNE BESEDE Drage sodelavke in sodelavci, za nami je prva četrtina leta 2010. Za nekatere bolj uspešna, za druge manj, vendar kljub vsemu zadovoljiva. Rada bi se zahvalila vsem, ki mi pridno pošiljate članke in mi s tem pomagate, da so naše Novice zanimivejše in polne koristnih informacij. Prav tako se zahvaljujem vsem, ki ste se udeležili akcije »Saubermacher čisti Slovenijo« oziroma »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. Spomnila bi vas tudi, da letos praznujemo 20 let podjetja Saubermacher v Sloveniji. Upam, da nam boste pomagali, da bomo v okviru 20-letnice podjetja pustili pečat v slovenskem okolju in da bomo v varstvu in varovanju okolja pozitiven vzor vsem Slovenkam in Slovencem.

Urednica Tamara Horvat

PREDGOVOR UPRAVE Drage sodelavke, dragi sodelavci, sonce nas je že dobro ogrelo v čisto pomladansko vzdušje. Tako kot narava tudi mi postajamo s prvimi sončnimi žarki bolj polni energije in idej. Podobna pomlad se zgodi vsako leto, pa vendar je vsaka pomlad malo drugačna. Pomlad pred dvajsetimi leti je bila prav posebej »drugačna«. Čisto nič za šalo, temveč čisto zares je takrat podjetje Letnik-Saubermacher izvedlo prvi odvoz ločeno zbranih odpadkov v mestu Lenart. Danes si ne moremo predstavljati, za kako velik projekt je pravzaprav šlo – z malo samohvale bi lahko zapisali: Velik korak za tujega podjetnika g. Hansa Rotha, ki si je drznil investirati, takrat še Jugoslaviji, velik korak za g. Antona Letnika, ki je kot soustanovitelj stopil v popolnoma nove podjetniške vode ravnanja z odpadki, velik korak za mesto Lenart, ki je bilo takrat prvo mesto v takratni Jugoslaviji, ki je pričelo z ločenim zbiranjem odpadkov, in nenazadnje velik korak za Slovenijo, ki je prav ta sistem priznala kot edini pravilni na poti k trajnostnemu razvoju in sistematičnemu ravnanju z odpadki. Vse to so bili veliki začetni koraki – spoštovanja vredni temelji, ki so omogočili nadaljnji razvoj in rast v vseh teh dvajsetih letih. Razvoj, na katerega smo lahko vsi skupaj ponosni, razvoj, za katerega pa je bilo prav tako potrebno narediti veliko majhnih, velikih in velikanskih korakov. Korakov, ki so nas pripeljali do tega, kar predstavljamo danes. Prepoznavno podjetje s spoštovanja vrednimi sodelavci, s katerimi skupaj gradimo prihodnost družbe Saubermacher Slovenija. Spoštovane sodelavke in sodelavci, naj bodo naši koraki tudi v prihodnje odločni in varni!

Rudolf Horvat, univ. dipl. prav.

mag. Mojca Letnik, univ. dipl. ekon.


4

FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA

SAUBERMACHER V PLENICAH

Skupina Saubermacher Slovenija je v prvih dveh mesecih leta 2010 dosegla naslednjo višino prihodkov:

SVEČAN PODPIS POGODBE

Realizacija prihodkov za podjetje Saubermacher Slovenija Obdobje Prihodki v tisoč EUR realizacija 2009 17.516 plan 2009 16.039 realizirano januar–februar 2009 1.969 planirano januar–februar 2010 4.411 doseženo januar–februar 2010 3.552 planirano 2010 16.912 Podjetje SM-Slovenija je v prvih dveh mesecih leta 2010 realiziralo prihodke v višini 3.552 tisoč EUR, kar je pribl. 80 odstotkov nad realizacijo v enakem obdobju leta 2009. Podjetje je v obdobju januar-februar 2010 realiziralo prihodke v višini 81 odstotkov planiranih prihodkov. Realizacija prihodkov za skupino Saubermacher v Sloveniji Obdobje Prihodki v tisoč EUR realizacija 2009 32.091 plan 2009 31.288 realizirano januar–februar 2009 3.812 planirano januar–februar 2010 7.100 doseženo januar–februar 2010 5.881 planirano 2010 44.770 Skupina SM-Slovenija je v prvih dveh mesecih leta 2010 realizirala prihodke v višini 5.881 tisoč EUR, kar je za 14 odstotkov več od realizacije v enakem obdobju leta 2009. Skupina SM-Slovenija je v obdobju januar-februar 2010 realizirala prihodke v višini 83 odstotkov planiranih prihodkov.

ZGODILO SE JE

O USTANOVITVI PODJETJA SAUBERMACHER – KOMUNALA d.o.o.

Na podlagi izkušenj in priporočil podjetja Saubermacher iz Avstrije so se partnerji Občina Murska Sobota, podjetje Komunala Murska Sobota in Saubermacher odločili za poskusno, pilotno uvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru njihovega nastajanja, in sicer na dveh mestnih in enem primestnem območju Občine Murska Sobota. Pilotni projekt je potekal med majem in decembrom leta 1990. Po zaključku je bila opravljena analiza glede izpolnjevanja pogojev za uspešnost izvedbe. Ugotovljeni so bili pozitivni rezultati, kar je pomenilo, da so bile podane osnove za nadaljevanje uvajanja ločenega zbiranja odpadkov v Občini Murska Sobota in osnove za poslovno sodelovanje podjetij Komunala Murska Sobota in Saubermacher iz Avstrije. Podjetje v javno-zasebni lastnini SaubermacherKomunala Murska Sobota d.o.o. je bilo ustanovljeno 2. aprila 1991, ustanovili sta ga podjetji Saubermacher iz Avstrije in Komunala Murska Sobota d.o.o. s soglasjem Občine Murska Sobota. Na sliki so prisotni ob svečanem podpisu ustanoviteljske pogodbe, in sicer (z leve): g. Hans Roth senior, g. Hans Roth junior – lastnik in direktor podjetja Saubermacher, ga. Nada Lutarič – prva direktorica podjetja Saubermacher – Komunala d.o.o., g. Josef Trummer – svetovalec g. Rotha in ga. Renata Čiček – poslovna sekretarka v podjetju Saubermacher Süd d.o.o. Podjetje Saubermacher Süd kot predhodnik Saubermacher Slovenija d.o.o. je bilo ustanovljeno 14. septembra 1990.

Na fotografiji (z desne): g. Andrej Gerenčer – predsednik Skupščine občine Murska Sobota, g. Silvij Podlesek – vodja oddelka za komunalne zadeve pri IS SO Murska Sobota, g. Ivan Obal – predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota, g. Rudolf Horvat – direktor Saubermacher Süd d.o.o. in g. Mirko Šabjan – direktor Komunale Murska Sobota.

Norost je pri posameznikih redka - v skupinah, strankah, narodih in zgodovinskih obdobjih pa je pravilo. Friedrich Nietzsche


5

UDELEŽBA NA SEJMU EKOLOGIJE V CELJU Po uspešno zaključenih pilotnih projektih ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v mestih Murska Sobota in Lenart (v letu 1990) smo se odločili, da širšemu slovenskem prostoru intenzivneje predstavimo podjetje Saubermacher in njegove dejavnosti, s poudarkom na ločenem zbiranju odpadkov. Tako smo se v letu 1992 udeležili prvega ekološkega sejma v Celju.

Srečanja se je udeležilo 9 županov, med njimi sta bila tudi dva poslanca državnega zbora, g. Anton Kampuš iz Gornje Radgone in g. Milan Gumzar iz Benedikta, ter državni svetnik g. Darko Fras iz Svete Trojice. Direktorja podjetja, ga. Mojca Letnik in g. Rudi Horvat, sta se zahvalila za dobro in korektno sodelovanje ter podala nekaj informacij o aktualnih vsebinah novih uredb in pravilnikov o ravnanju z odpadki, predvsem na temo predelave in končne odstranitve odpadka. Svoje zadovoljstvo so izrazili tudi prisotni župani, kar so podkrepili z željo po nadaljnjem dobrem in dolgoročnem sodelovanju. Na fotografiji: g. Renata, poslovna sekretarka podjetja Saubermacher Süd d.o.o., g. Radovan Gačeša, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, g. Hans Roth senior in g. Franc Knaus. Knaus Franc, ekon.

TRADICIONALNI ZAJTRK Z ŽUPANI Že tradicionalni zajtrk uprave podjetja Saubermacher Slovenija z župani občin, v katerih izvajamo koncesijsko pogodbo odstranjevanja komunalnih odpadkov, je tokrat potekal v začetku januarja v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah. Prijetno in sproščeno srečanje se je nadaljevalo in končalo z ogledom vinske degustacijske kleti Občine Sveta Ana v Slovenskih goricah, tokratnega domačina srečanja, župana občine g. Silva Slačeka. V podjetju se zavedamo, da je dobra komunikacija pri poslovanju s poslovnimi partnerji ključnega pomena, saj je delo, ki ga opravljamo, zelo izpostavljeno, ravnanje z odpadki in okoljska problematika pa sta tisti temi, ki bosta v prihodnje še posebej na očeh javnosti. Janez Letnik


6

SIMPOZIJ ZENICA V Zenici v BiH se je med 11. in 13. februarjem odvijala mednarodna konferenca z naslovom Upravljanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki v regiji (Međunarodna konferencija „Upravljanje opasnim i neopasnim otpadom u regiji“ Zenica, 11.veljače/februara – 13.veljače/februara 2010. godine). Na konferenci smo predstavniki podjetja Saubermacher spregovorili o naslednjih temah: – g. Franc Knaus o izkušnjah ob ravnanju z odpadki v Republiki Sloveniji (Franc Knaus, Saubermacher Slovenija "Iskustva upravljanja otpadom u Sloveniji") – g. mag.Gerald Schmidt o evropski zakonodaji in primerjavi le-te z drugimi evropskimi državami ter o projekciji ravnanja z odpadki v BiH (Gerald Schmidt, Saubermacher Dienstleistungen Aktiengeselschaft, Graz, Avstrija "Presentation of EU-regulations and specific conditions – experiences from Austria and other EU Countries“) – g. Damijan Kravos o primerih in dejanski izvedbi ločevanja komunalnih odpadkov z izdelavo načrta (Damijan Kravos, Saubermacher Slovenija "Primjena nacrta sa program rukovanja sa komunalnim otpadom i sistemom sakupljanja otpada za reciklažu u sistemu „regiona“) – g. Drago Mir o ravnanju z nevarnimi odpadki, skladiščenju, transportu, označitvi in določitvi le-teh (Drago Mir, Saubermacher Slovenija "Opasni otpad – karakterizacija – transport – skladištenje i snadbjevanje“)

Prispevki so bili objavljeni v zborniku. Poleg naših predavateljev so bili na simpoziju prisotni še predavatelji iz BiH, Črne gore, Srbije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Švedske, Nemčije, Avstrije, Grčije, Romunije, Madžarske in drugih držav. Namen simpozija je bil predstaviti posamezne segmente ravnanja z odpadki kot pomoč pri odločitvah BiH za razvoj in ravnanje v segmentu ravnanja z odpadki, zaščite okolja in prostora ter v razvoju turizma. Ob druženju med konferenco smo navezali stike z nekaterimi podjetij iz BiH. BiH ima hitro razvijajoče se gospodarstvo, tudi na področju ravnanja z odpadki, zato si obetamo dolgoročno in dobro sodelovanje. Damijan Kravos

KONGRES O ODPADNI ELEKTRIČNI IN ELEKTRONSKI OPREMI

SVETOVNI IZZIV

Med 20. in 22. januarjem 2010 je v Salzburgu (Avstrija) potekal mednarodni kongres o recikliranju odpadne električne in elektronske opreme (v nadaljevanju: OEEO). Namen kongresa je bila razprava o pogledih proizvajalcev, zbiralcev in predelovalcev na tematiko aktualnih vprašanj s področja ravnanja z OEEO na evropski in svetovni ravni ter splošna razprava o razvoju tematike odpadkov in vplivu podnebnih sprememb. Namen kongresa je bil tudi mreženje med sodelujočimi in iskanje poslovnih priložnosti ter sinergij. Povpraševalci iščejo učinkovitejše možnosti in obrate za predelavo OEEO, ponudniki pa nudijo najsodobnejšo tehnologijo za izvedbo. Sodelovanje poteka tudi na drugih ravneh, na primer med shemami za zbiranje OEEO, zbiralci, proizvajalci elektronske opreme, znanstvenimi inštitucijami v okviru projektov itn. Svoj prostor je zasedala tudi družba Saubermacher, ki je pozdravila svoje obstoječe in morebitne nove partnerje, tako med strankami kot med dobavitelji, ter se seznanila z novostmi, izzivi in s tveganji na področju OEEO. V uvodnem govoru kongresa je med drugimi nastopil predstavnik avstrijskega ministrstva za okolje in prostor, g. Zahrer, ki je dejal, da se bo količina OEEO v naslednjih 10-ih letih podvojila in da je bolj kot zmanjševanje količine odpadkov pomembno nadomeščanje nevarnih materialov OEEO z nenevarnimi. Član Evropskega parlamenta Karl-Heinz Florenz je v zvezi z OEEO napovedal, da bo v naslednjih desetletjih prišlo do pomanjkanja določenih surovin, kar lahko povzroči resne težave gospodarstvu in njegovim subjektom, hkrati pa vidi priložnost v ponovni uporabi nevarnih materialov iz OEEO in nevarnost ilegalnega izvoza omenjenih odpadkov izven meja Evropske unije. Gospod Thomas Stocker je predstavil izsledke raziskav, ki predvidevajo posledice podnebnih sprememb do konca tega stoletja. Sledeči seminarji so konkretizirali in podkrepili navedbe iz uvodnih govorov. Gospod Zahrer o razvoju tehnologije televizije. Trenutno je opazen trend, da potrošniki prehajajo od klasičnih televizorjev s katodnimi cevmi na tehnologijo televizorjev z LCD-zasloni. Vendar je pri teh televizorjih v svetilkah prisotna tudi določena količina živega srebra, ki lahko pri zavrženju OEEO uide v okolico. Sodobnejši tehnologiji, ki se vse bolj uveljavljata, sta tehnologiji LED in OLED, ki v svetilkah ne uporabljata škodljivega živega srebra. Proizvajalci OEEO morajo torej na eni strani izdelovati električno in elektronsko opremo, ki vse bolj izključuje nevarne materiale, in na drugi strani omogočati vedno sodobnejšo tehnologijo z višjo dodano vrednostjo za potrošnika in proizvajalca. Gospod Hagelücken iz družbe Unicorea AG je govoril o enaki temi kot Karl-Heinz Florenz, ob tem pa še predstavil trenutne zaloge določenih kovin in postavil prognozo nadaljnjega povpraševanje in ponudbe. Gre predvsem za omejene, naravne zaloge zlata, iridija, selena, galija in germanija, ki se uporabljajo v komercialne in industrijske namene, na primer pri proizvodnji elektronske opreme. Prav omejenost virov sili proizvajalce v nadomeščanje omejenih virov z bolj

Če hočeš postati moder, se nauči pametno spraševati, pazljivo poslušati, mirno odgovarjati in umolkniti, ko nimaš več kaj reči. Johann Lafater


7 dostopnimi, pri čemer pa kakovost izdelkov ne sme zaostajati. Proizvajalci izdelkov in predelovalci OEEO si morajo prizadevati, da se elektronsko opremo izdela na tak način, ki omogoča čim lažje odstranjevanje in reciklažo omenjenih kovin ter njihovo vrnitev proizvajalcem za ponovno uporabo. Na tak način bomo zmogli dlje časa obvarovati zaloge surovin in zadržati raven njihovih cen na nižji ravni, kot bi bile sicer. Na tak način se ustvarjajo priložnosti za predelovalce OEEO za izdelovanje novih, še učinkovitejših obratov za reciklažo OEEO in njihovih omejenih surovin. Evropska unija in tudi ostali si morajo prizadevati, da se prepreči ilegalno izvažanje OEEO, na primer v Afriko, saj s tem omogočamo neučinkovito predelavo OEEO, predvsem računalniške opreme, uhajanje nevarnih plinov v zrak, vodo in tla, ogrožanje življenja tamkajšnjih ljudi in širše gledano tudi dodatnega ogrevanja zemeljskega ozračja. Hkrati pa takšen izvoz pomeni manjšo količino materialov oziroma surovin iz OEEO za ponovno uporabo. Čeprav član evropskega parlamenta vidi večji srednjeročni svetovni problem v pomanjkanju določenih surovin in iz tega izhajajočo možno krizo svetovnega gospodarstva, pa je pomembno, da že danes postorimo vse za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje. Poleg svetovnih povzročiteljev – industrija, tovarne, gospodinjstva, avtomobili, kurjava itn. – moramo svoj delež prispevati tudi na področju odpadkov. Omejiti je potrebno izpust metana in ogljikovega dioksida z zmanjšanjem deleža bioloških odpadkov v odloženih komunalnih odpadkih (ločeno zbiranje odpadkov), filtriranjem in uporabo deponijskega plina v energetske namene itn. Negativne vplive na okolje je možno zmanjšati predvsem z recikliranjem, pri čemer smo kot dober in učinkovit primer navedli tudi ponovno uporabo materialov iz OEEO. Če ne bodo vsi navedeni povzročitelji izvedli ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, bomo pospešili segrevanje ozračja, dvig gladine morja in spremembo vodnih ciklov, ki že zdaj povzročajo ekscesne podnebne spremembe. Zemljo moramo ohraniti tudi za naše otroke in prihodnje generacije, da bodo lahko uživali življenja vredno okolje. To bomo na prvi stopnji dosegli z ozaveščanjem omenjenega poslanstva in na drugi z ustreznimi ukrepi na področju ravnanja z odpadki in širše. Simon Koroša

Narava, čas in potrpljenje so trije veliki zdravniki.

Izobraževanje

modul 3 – Vodenje tima Od 5. do 6. marca je potekal 3. modul strokovnega izobraževanja, ki ga za vodstveni kader organizira podjetje Saubermacher Slovenija.

Tema tokratnega srečanja je bila vodenje tima in s tem povezano grajenje ter oblikovanje tima, timsko delo in različne vloge v njem, motivacija v timu, izgrajevanje motivacijskega okolja, konfliktne situacije in priprava na učinkovito vodenje sestankov. Vzdušje je bilo tudi tokrat odlično, delovno in ustvarjalno, za kar sta zaslužna predvsem naš trener Janez iz podjetja Pro Acta in gospa Fanika iz Gostišča Prodnik v Ljubnem, ki nam nudi odlične pogoje za izobraževanje. Foto: Andrej Koprivnik Aleš Lipko


8

PONOSNO OHRANJANJE TRADICIJE

Saubermacherjev smučarski dan v Koralpah

KORANT je močan demonski lik, ki izvira iz severovzhodne Slovenije, natančneje iz okolice Ptuja. Naši predniki, ki so živeli na tem območju, so verjeli, da korant s svojim poskakovanjem in plesom preganja zle duhove in zimo ter s tem v deželo vabi pomlad. Prav tako naj bi prinašal dobro letino na polja, plodnost ter zdravje pri ljudeh in živalih. Korant je oblečen v plašč, imenujemo ga kožuh, ki je narejen iz ovčje kože. Na glavi nosi kapo iz usnja, na katerega je prišita ovčja koža. Na vsaki strani so pritrjene gosje peruti ali ˝krloti˝, za usta ima fižol. Brki so iz sirka, zraven pa ima še dolg ušpičen nos, izpod katerega visi dolg rdeč jezik. Na vrhu kape sta dva rogova, v katera so zataknjena fazanja peresa. Okrog pasu ima verigo in pet zvoncev. V roki drži leseno palico, ki ji pravimo ˝ježevka˝, na koncu je namreč pribita ježeva koža, na držaju pa usnjen trak, na katerem so privezani robci. Robce koranti dobivajo od deklet – več robcev ima, lepši in bolj priljubljen je. Okrog vratu ima privezano rdečo ruto, na nogah pa nosi rdeče nogavice, ki jim pravimo ˝gamaše˝. Obute ima visoke črne čevlje. Nekdaj je veljalo strogo pravilo, da so koranti lahko samo neporočeni moški in da korant ne more biti ženska. Danes se je to spremenilo. Tudi pretepi med skupinami korantov so bili včasih pogosti, danes pa se koranti združujejo v večje skupine in človek kar obstane, ko skupaj zaplešejo. Ob skupini korantov pa ne sme manjkati hudič. Njegova kapa, ki je bistveno manjša od korantove, je prav tako narejena iz usnja, na katerega je prišita ovčja koža. Na kapi ima hudič

Podjetje Saubermacher Slovenija je tudi letos organiziralo smučarski dan za svoje zaposlene v avstrijskih Koralpah. Prijavilo se nas je 35 udeležencev, ki smo v organizaciji TA Leze iz Svete Trojice na pot krenili ob 5.30 izpred sedeža PE v Lenartu. Vreme sicer že zjutraj ni kazalo nič kaj lepega obraza, kljub temu pa je bilo vzdušje na avtobusu vse prej kot slabo. Po jutranji kavi v Dravogradu smo s predstavniki TA naredili »rezervni« scenarij, v kolikor bi bila cesta na Koralpe preveč zasnežena. V tem primeru bi se odpeljali smučat na bližnjo Peco. Kakorkoli, cesta je bila prevozna, problem je nastal na smučišču, saj je močan veter onemogočil delovanje štirisedežnice. Tako smo lahko smučali samo po progah ob vlečnici s sidri.

PREGANJANJE ZIME Z VELIKO TRUDA, A TUDI Z VELIKO UŽITKA IN VESELJA dva kravja roga, brke, majhen usnjen nos in rdeč jezik. Hudič se od koranta razlikuje tudi po tem, da nosi le en majhen zvonček. V rokah ima vile, oblečen je v črn ali rdeč kombinezon, narejen iz blaga, na njegovem hrbtu pa je prišita smrtna glava. Kot zanimivost lahko povem, da je hudič odgovoren za celotno skupino korantov, prav tako za pijačo in jedačo. Tradicija koranta se prenaša iz roda v rod. Tisti, ki je enkrat oblekel korantovo opravo, je ne more več sleči. Biti korant mu »zleze pod kožo«! V koranta se vsako zimo prelevita tudi sodelavca Robert Lah in Kristijan Šulek iz Pe Kidričevo, ki že dolga leta vestno in uspešno preganjata zimo, da lahko vsako leto uživamo v brstečih in dehtečih pomladih dneh.

Da korentom ne manjka podmladka, dokazujeta tudi sinova naše sodelavke Simone Mlakar, prav tako iz Kidričevega (na sliki levo Filip in desno Jakob). Gordana Ošlaj

Vendar tudi to ni pokvarilo razpoloženja med udeleženci Saubermacherjevega smučarskega dneva v Koralpah, ki so bili enotni: Drugo leto gremo spet! Z lepim vremenom ali brez njega. Tekst in foto: Aleš Lipko


9

Saubermacher Slovenija d.o.o. na sejmu MEGRA 23.–27. marec 2010 v Gornji Radgoni

SEJEM MEGRA, 23. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov Sejem MEGRA 2010 je na 18.000 m2 razstavnih površin predstavljal ponudbo iz 15 evropskih držav. Razstavni program je zajemal vsa področja gradbeništva, industrijo gradbenih materialov, gradbeno in komunalno mehanizacijo, opremo in orodja ter novo tehnologijo, izdelke in storitve. Poseben poudarek je bil na energijsko varčni gradnji, umni rabi energije, obnovljivih virih ter varovanju okolja in kritin. Ko gre za varovanje okolja z ustreznim ravnanjem z odpadki (tudi gradbenimi), družba Saubermacher Slovenija d.o.o. s svojim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami seveda ne sme manjkati. Kot dolgoletni partner radgonskega sejmišča smo bili na letošnjem sejmu gradbeništva zastopani na velikem zunanjem prostoru. Obiskovalcem in razstavljavcem smo poleg naših posod za ločeno zbiranje najrazličnejših vrst odpadkov, specialnih vozil in kontejnerjev tematsko predstavili tudi pravilno rokovanje z gradbenimi odpadki, predvsem z azbestno kritino.

Majda Šmigoc in Milko Sužnik

Na našem razstavnem prostoru so nas zastopali naslednji sodelavci (tudi iz povezane družbe SM & Komunala): Majda Šmigoc, Igor Hausmeister, Franc Knaus, Simon Koroša, Jasna Drozg, Simon Stanko, Dominik Mitov, Alen Balažic, Boštjan Berlak in Gordana Ošlaj, šoferji Milko Sužnik (cisterna za nevarne odpadke), Miloš Korošec (smetarsko vozilo) in vsi ostali sodelavci, ki so pomagali pri organizaciji in uspešni izvedbi. Za dobro vremensko zaščito se zahvaljujemo tudi Janku in Gorazdu Haložanu, ki sta poleg reklamnih panojev poskrbela za to, da naši predstavniki na zunanjem razstavnem prostoru sejma niso preveč zmrzovali. Zahvaljujemo se tudi ekipi, ki je pomagala postaviti in pospraviti razstavni prostor: Darku Gombocu, Branku Baumanu, Robertu Letniku, Davorinu Šmirmaulu in Gordani Ošlaj.

Darko in Davorin pospravljata posode na vozilo.

Kdor ne naredi nič za druge, ne naredi nič zase.

Gordana Ošlaj


10

Enota Saubermacher Slovenija d.o.o. pri ravnanju z železom in s kovinami v Kopru/Capodistria Saubermacher Slovenija d.o.o. je med opravljanjem javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov zbiral železo po svojih obratih v Lenartu, na Ptuju, v Murski Soboti, Velenju in Vrhniki. Z razširitvijo dejavnosti v enoti oziroma izpostavi Saubermacher Slovenija v Kopru in z zaposlitvijo g. Borisa Udoviča je dejavnost v segmentu močno porasla. Z upravo smo določili cilje, dejavnosti in ekipo, ki bo delovala na področju kovin. Kmalu se je izkazalo, da je zaradi izjemnega porasta operativnega dela potrebno organizirati posebno enoto v Luki Koper. Najprej smo instalirali bivalni kontejner z opremo v luki za spremljanje pošiljk odpadkov in dohodom v carinsko cono v Luko Koper. Tu imamo dve, po potrebi tudi tri mesta za skladiščenje odpadnega železa. Prostor v Luki Koper nam je dal zadovoljstvo in prinesel nov elan, tako da smo dejavnost še razširili. Z razširitvijo je bilo potrebno pridobiti poslovne prostore izven Luke Koper zaradi vodenja sestankov, spremljanja materiala pred carinsko mejo in kontrole materiala za pravilno usmerjanje na skladiščna mesta v Luki Koper. Pri izvajanju dejavnosti nam pomagajo trije zunanji sodelavci (Giorgio Škabar in Tomaž Udovič na področju operative in komerciale, ter Bedrana Ahmić na področju administracije). Povezali smo se s svojo matično družbo, tako da preko nje in naših partnerjev železo nabavljamo v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški. V prvih dveh mesecih leta 2010 smo zbrali in predali cca. 5.400 ton odpadnega železa, namenjenega v turške železarne Luka Koper je okno v svet, kar pričakujemo tudi od naše enote v Kopru.

OD PAPIRJA DO PAPIRJA V Vrtcu Murska Sobota se trudimo, da bi otrokom približali način, kako pravilno ravnati z okoljem. O tem razmišljamo trajnostno, saj želimo, da bi bili dobrin iz okolja, ki jih uživamo mi, deležni tudi naši zanamci. Otroci, ki jim v rani mladosti privzgojimo spoštljiv odnos do narave, ga znajo ohranjati vse življenje. Zato kot del vzgojnega procesa izvajamo EKO-vsebine. Z izbiro različnih dejavnosti omogočamo, da otroci pridobivajo znanja, izkušnje in delovne navade, spodbujamo odgovornost, vztrajnost in spretnost, s čimer jim privzgajamo pozitiven odnos do okolja. Že vrsto let med drugim zbiramo tudi odpadni papir in v mesecu decembru smo se odločili, da ga bomo reciklirali. Projekt je zaživel v vseh enotah, saj smo reciklažni papir uporabili za izdelavo prazničnih voščilnic in dekoracije. Ideja, da bomo iz starega papirja izdelali novega, je pri otrocih vzbudila val navdušenja in radovednosti. Poučili smo jih, kaj pomeni recikliranje papirja, kakšen je postopek, kaj potrebujemo in kaj koristnega s tem naredimo za okolje. Pa smo začeli …

…vsak dan smo vztrajno trgali ali rezali papir, ga prepojili z vodo in pustili stati ... Izdelali smo načrt poteka dela …

Damijan Kravos

... ki smo jo na mreži stisnili in počakali, da voda popolnoma odteče … … maso smo zlili na krpe, preko Vse skupaj smo z mešalnikom položili še eno plast krp, iztisnili premešali, da smo dobili vodo, sušili, stisnili … gladko zmes ... … in reciklažni papir ponosno uporabili. Mojca Buzet


11

LOČENO ZBIRANJE IN PREDELAVA ODPADNIH NAGROBNIH SVEČ S 1. januarjem 2010 bo začela veljati Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami (Uradni list RS, št. 78/2008), po kateri bosta PRONS (Podjetje za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami) in Interseroh v imenu svojih zavezancev, torej proizvajalcev in uvoznikov nagrobnih sveč v Slovenijo, organizirala zbiranje, prevoz in predelavo odpadnih nagrobnih sveč, ki jih vsako leto odložimo na deponije od 4.000 do 5.000 ton. V podjetju Prons, katerega ustanovitelji so največji proizvajalci sveč v Sloveniji, se zavedajo predvsem pomembnosti izdelave nagrobnih sveč iz PVC-ja, ki omogoča ustrezno razmerje med potrebno kvaliteto, lastnostmi in ceno. Ob tem se seveda zavedajo tudi negativnih posledic uporabe PVC-ja na okolje, zato so se odločili, da bodo zbrali vse odpadne nagrobne sveče, ki jih njihovi zavezanci dajo v promet, jih predelali in materiale ponovno uporabili v proizvodnji nagrobnih sveč. Da bi zbiranje in predelavo odpadnih nagrobnih sveč čim bolje organizirali, so izbrali podjetje Saubermacher Slovenija d.o.o., ki s svojim znanjem, opremo in organiziranostjo lahko to delo opravi najbolje, kar je podjetje že večkrat dokazalo pri drugih vrstah odpadkov. Prav te ključne odlike so tudi botrovale pri izbiri družbe Saubermacher Slovenija d.o.o. kot zbiralca odpadnih nagrobnih sveč za drugo shemo, ki jo bo upravljal Interseroh. Tako so podjetju Saubermacher Slovenija zaupali zbiranje celotne količine odpadnih nagrobnih sveč, ki nastanejo na slovenskih tleh. Torej moramo v podjetju na leto zbrati od 4.000 do 5.000 ton odpadnih sveč. Za samo zbiranje na pokopališčih so upravljavci le-teh dolžni postaviti ločene zabojnike, v katerih se bodo zbirale le odpadne nagrobne sveče. Nadalje se bodo tako zbrane sveče zbirale v ločenih prostorih komunalnih podjetij, ki odvažajo odpadke s pokopališč. Prav ti morajo tudi

zagotavljati, da zbrane in predane odpadne nagrobne sveče ne bodo vsebovale ostalih odpadkov, kot so rože, venci ipd. Družba Saubermacher Slovenija bo tako pripravljene odpadne nagrobne sveče zbirala po celotni Sloveniji, torej pri 61 komunalnih podjetjih oz. drugih upravljavcih pokopališč ter jih odvažala na sortiranje in nadaljnjo predelavo v svoja dva centra na Vrhniki in v Lenartu. Izjema so pokopališča s površino, večjo od 15 hektarjev, kjer bomo odpadne nagrobne sveče prevzemali neposredno. Gre za obsežen logistični projekt, in če vemo, da je v 1 m3 le 85 kg odpadnih nagrobnih sveč oz. skupaj pribl. 53.000 m3, bo v povprečju prevažalo odpadne nagrobne sveče dnevno 5 tovornih vozil, zato lahko to opravijo le najboljši. Ker Saubermacher Slovenija vedno nastopa kot zanesljiv in zaupanja vreden partner in ker podpira inovativnost in napredne tehnologije, predvsem na področju ravnanja z odpadki, smo se s partnerji odločili postaviti obrat s tehnologijo za predelavo odpadnih nagrobnih sveč, ki bo organizirana v podjetju Reciklaža Saubermacher d.o.o. in bo edinstvena, tako v Evropi kot v svetu. Predelavo bomo organizirali za odpadne nagrobne sveče, katerih ohišje je izdelano iz PVC-ja, saj le-te predstavljajo pribl. 93 odstotkov nagrobnih sveč. Ostalih 7 odstotkov predstavljajo nagrobne sveče, katerih ohišje je izdelano iz stekla, keramike, PE in PP, in elektronske sveče, ki vsebujejo baterije. Vse te sveče bodo odstranjene, razstavljene in materiali predani ustreznim predelovalcem tovrstnih odpadkov. Ves PVC in parafin, ki bosta kot glavni frakciji, nastali pri predelavi v Reciklaži Saubermacher d.o.o., bomo vračali proizvajalcem sveč za ponovno uporabo v proizvodnji nagrobnih sveč. Na ta način se zaključi krog uporabe PVC-ja in prepreči njegovo odlaganje na deponijah, s čimer se zmanjšajo negativne posledice za okolje. Prav tako ni zanemarljiv podatek, da bomo s predelavo v Reciklaži Saubermacher d.o.o. zmanjšali izpuste CO2 za 10.000 ton/leto, ki nastajajo pri proizvodnji PVC-ja.

Andrej Gomboši


12

EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOMETU – INNSBRUCK 2010 Od 19.01.2010 do 31.01.2010 je v Avstriji potekalo Evropsko Prvenstvo v rokometu, na katerega se je uvrstila tudi reprezentanca Slovenije. V predtekmovanju je igrala v skupini C skupaj z Nemčijo, Poljsko in Švedsko. V petek, 22.01.2010 je slovenska reprezentanca odigrala svojo zadnjo tekmo v skupini C proti reprezentanci Poljske, katero smo si tudi v živo ogledali. Dvorana v Innsbrucku je bila zapolnjena do zadnjega sedeža, po napetem boju in prednosti 4 golov slovenske reprezentance le 5 minut pred koncem tekme, se je tekma vseeno končala z neodločenim izidom 30:30. Naše bučno navijanje žal ni pomagalo ohraniti odločilne prednosti. Ta tekma je odločila tudi zmagovalca predtekmovalne skupine C. Reprezentanca Poljske je bila z petimi točkami na prvem mestu, naši reprezentanti pa so zasedli odlično drugo mesto z štirimi točkami.

OBISK NOGOMETNE TEKME Obiskali smo nogometno tekmo med Slovenijo in Katarjem V sredo, 3. marca 2010, je Slovenija odigrala svojo prvo tekmo v letu 2010. Prijateljska tekma med reprezentancama Slovenije in Katarja je potekala na stadionu Ljudski vrt. Slovenci so si kot prvo tekmo za priprave na svetovno prvenstvo v Južni Afriki 2010 izbrali Katar, ki igra podoben nogomet kot Alžirija, s katero bo Slovenija igrala prvo tekmo na SP 2010. Znano je, da Slovenija na prijateljskih tekmah ne igra ravno najbolje, saj so nazadnje zmagali proti Madžarski 28. marca 2008. Kljub vsemu pa je bila tekma na domačem stadionu, kjer je našim že večkrat uspelo doseči odločilne zmage – nazadnje z Rusijo 18. novembra 2009. Stadion ni bil poln (cene vstopnic so bile precej visoke) in tudi vzdušje se ne more primerjati z vzdušjem na kvalifikacijski tekmi z Rusi, ko je stadion pokal po šivih, vzdušje pa je bilo fenomenalno, kar se verjetno ne bo ponovilo. Skratka, Slovenija je zmagala s 4 : 1 (3 : 1 v prvem polčasu), vendar bi lahko dali še kakšen gol, saj so imeli Kekovi izbranci kar nekaj obetavnih priložnosti. Slovenska reprezentanca se je po petih zaporednih porazih na prijateljskih tekmah tako veselila zmage. Ker se bliža svetovno prvenstvo v nogometu, bom na kratko predstavila zgodovino svetovnih prvenstev. Zgodovina nogometne igre sega v peto tisočletje pred Kristusom. Izumili so jo Kitajci. Žogo so kmalu posvojili Rimljani in Julij Cezar naj bi na svojih osvajalnih pohodih to igro pripeljal v francoske province in v Britanijo. Nogometna igra, kakršno poznamo in razumemo danes, je bila oblikovana leta 1877. Razvoj industrije, predvsem parne tehnike, in skrajšanje delavnika na dvanajst, kasneje pa na enajst ur, sta odločilno pripomogla k razvoju nogometa. Nogomet še vedno vzbuja nesluteno zanimanje postmoderne družbe. Vse od leta 1863 je nogomet nekakšen univerzalen jezik, element svetovne »kulture«, ki je premagal različnost religij, nacij, generacij.

Slovenska reprezentanca v nadaljnjem tekmovanju ni ponovila odličnih iger iz predtekmovanja in je na koncu prvenstva dosegla 11.-12. mesto, zmagovalec prvenstva pa je postala reprezentanca Francije, ki so v finalni tekmi premagali Hrvaško, tretje mesto pa so osvojili reprezentanti Islandije. Robert Čajić

Danes se nogomet v veliko primerih pojavlja kot eden od pomembnih mehanizmov skupinske identitete. Vrhunski nogomet v Evropi in tudi pri nas postaja zelo resen posel. Vsekakor ima nogomet pri nas ob zadnjih uspehih dobre možnosti za uspešen razvoj. Nogometno okolje se mora, da bi bilo uspešno, kar se da hitro in fleksibilno prilagajati zahtevam moderne družbe. Odgovor na negativnosti je uvajanje licenciranja nogometnih klubov, katerega namen je preprečiti negativne situacije v prihodnosti in s tem zagotoviti trdne temelje slovenskega nogometa. Nogomet je v zadnjih desetletjih postal pomemben dejavnik v sodobni družbi. V poldrugem stoletju je preživel številne politične, ekonomske in socialne pretrese, vendar se zdi, da je danes močnejši kot kdajkoli prej. Mednarodna nogometna zveza

Dovoljeno je biti nekaj več kot drugi, ni pa dovoljeno hoteti biti nekaj več. Robert MUSIL


13 v Angliji, prvak je bila Anglija. Na naslednjem prvenstvu v Mehiki leta 1970 je zmagala Brazilija, na desetem svetovnem prvenstvu v ZR Nemčiji leta 1974 je slavila ZR Nemčija, udeležena je bila tudi Jugoslavija. Prvenstvo leta 1978 je bilo v Argentini, prvak je poslala Argentina.

(FIFA) se lahko pohvali z večjim številom držav članic (204) kot Združeni narodi (187). Z nogometom se ukvarja kar 3,66 odstotka svetovne populacije, da ne govorimo o navijačih, ki jih lahko preštevamo v milijonih. Nogomet je fenomen, ki nima racionalne razlage in prav v tem je njegov čar. Je strast, ki živi, obstaja in se bliskovito širi na podlagi emocij. Prvo svetovno prvenstvo je bilo leta 1930 v Urugvaju, ko je Urugvaj postal tudi svetovni prvak. Udeleženih je bilo 13 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Naslednje svetovno prvenstvo je bilo leta 1934 v Italiji, kjer je bila prvak Italija, udeleženih pa je bilo 16 držav. Tretje svetovno prvenstvo je bilo v Franciji leta 1938. Ponovno je slavila Italija, udeleženih pa je bilo enako število držav kot pred štirimi leti. Zaradi II. svetovne vojne ni bilo svetovnih prvenstev vse do leta 1950, ko je bilo prvenstvo v Braziliji, kjer je bil prvak Urugvaj. Udeleženih je bilo 13 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Jugoslavija je bila med udeleženci tudi na petem svetovnem prvenstvu leta 1954 v Švici, ko je prvak je postala ZR Nemčija, udeleženih pa je bilo 16 držav. Na svetovnih prvenstvih je bilo vse do leta 1978 udeleženih 16 držav. Šesto svetovno prvenstvo je bilo na Švedskem leta 1958, zmagala je Brazilija, med udeleženci pa je bila tudi Jugoslavija. Naslednje prvenstvo je bilo v Čilu leta 1962, ko je zmagala Brazilija, tudi tokrat je bila med udeleženci Jugoslavija. Leta 1966 je bilo osmo svetovno prvenstvo

Na dvanajstem svetovnem prvenstvu leta 1982 je bilo udeleženih že 24 držav. To prvenstvo je bilo v Španiji, slavila je Italija, med udeleženci se je tudi tokrat pojavila Jugoslavija. Leta 1986 je bilo svetovno prvenstvo v Mehiki, prvak je bila Argentina. Na štirinajstem prvenstvu v Italiji leta 1990 je zmagala Nemčija, igrala je tudi Jugoslavija. Leta 1994 je bilo svetovna prvenstvo v ZDA, prvak je postala Brazilija. V Franciji je leta 1998 potekalo šestnajsto svetovno prvenstvo, udeleženih je bilo že 32 držav. Prvak je postala Francija, med udeleženci pa je bila tudi Jugoslavija (Republika Srbija in Črna Gora). Naslednje prvenstvo je bilo leta 2002 v Južni Koreji in na Japonskem, ko je zmagala Brazilija, med udeleženci pa je bila prvič po osamosvojitvi tudi Slovenija, med ostalimi reprezentancami tudi Jugoslavija (Republika Srbija in Črna Gora). Leta 2006 je mundial potekal v Nemčiji, na finalni tekmi med Francijo in Italijo so slavili Italijani. V kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki bo leta 2010 v Južni Afriki, si je vstopnico priigrala tudi Slovenija. To je drugič v samostojni Slovenski državi, kar je velik uspeh. Največkrat je na svetovnih prvenstvih zmagala Brazilija, in sicer petkrat, sledi ji Italija, ki je zmagala trikrat, prav tako Nemčija (dvakrat kot ZR Nemčija in enkrat kot Nemčija). Po dvakrat sta zmagali Urugvaj in Argentina, po enkrat pa Anglija in Francija. Jugoslavija je bila pred razpadom na svetovnih prvenstvih udeležena osemkrat, po razpadu pa je bila udeležena še dvakrat (Republika Srbija in Črna Gora). Slovenija se je kot samostojna država na svetovno prvenstvo uvrstila leta 2002 in 2010. Metka Rožman


14

SABLJANJE

ŠPORT PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Sabljanje je v človeški zgodovini prisotno že zelo dolgo. Služilo je tako preživetju kot visoki družbi, modi, vzgoji in nato še športu. Sabljanje ni šport, ki bi zvenel populistično ali bi na stadione vabil množice, je pa šport, ki ima bogato zgodovino in tradicijo. Ta dinamični in hitri šport se je pojavil davnega leta 1500, čeprav ima kot mednarodni šport šele stoletno tradicijo. Prva šola sabljanja se je razvila v Španiji. Sabljanje je hkrati ena od najstarejših olimpijskih športnih disciplin. Na olimpijskih igrah v Stockholmu nam je leta 1912 Rudolf Cveto v sabljanju prinesel prvo olimpijsko medaljo. Gre za mistično disciplino, ki v marsikaterem trenutku meji na umetnost in poslovno agresivnost. Elegantni, energični in nenadni gibi športnikov v belem pogosto spominjajo na ples. Poznamo tri vrste orožja: floret, ki mora biti lažji od 500 g, rezilo naj bo dolgo 90 cm (pri električnem floretu štejejo samo zadetki v trup), meč, ki mora biti lažji od 770 g, rezilo mora biti čim bolj ravno (pri električnem meču štejejo zadetki v celotno nasprotnikovo telo), in sablja, ki pa mora biti lažja od 500 g, rezilo ne sme biti preostro ali pregibko (pri sabljanju štejejo zadetki od pasu navzgor, tudi v glavo). Vsa orožja imajo gibko jekleno rezilo, ročaj in rokobran, pri floretu in meču pa je na koncu rezila še vzmetni vrh. Pravila so jasna: veljajo zadetki nasprotnika, ki zadenejo roke, telo ali glavo. Ko opazujemo aktivnost športnika v sabljaški borbi, zaznamo hitrost ter nepričakovane spremembe smeri in akcij. Izredno pomembna je natančnost gibanja. Sabljač nenehno reagira na nepričakovane akcije in dejanja nasprotnika. Borba zahteva hitro ocenjevanje situacije in hipno izkoriščenje vseh borilnih sredstev, ki ustrezajo situaciji. V sabljanju je ob tehniki tudi veliko psihologije in taktike, prenašanja telesne teže in obvladovanja določenih gibov. Tudi pri sabljanju lahko tekmovalec dobi rumeni karton (opozorilo za napako), rdeči karton (ko prejme drugi rumeni karton, ta pa nasprotniku prinese točko) ali črni karton (za težje kršitve in pomeni takojšnjo diskvalifikacijo).

SABLJANJE V MARIBORU Mariborski Sabljaški klub Branik je bil ustanovljen že leta 1926, nato so leta 1932 ustanovili MASK (Mariborski Akademski Sabljaški Klub), med ustanovitelji je bil tudi znani mariborski tovarnar Hutter. Člana tega kluba sta bila tudi olimpionika Leon Štukelj in Tošo Primožič. Leta 1946 je s pomočjo mojstra sabljanja Metoda Mohorja sabljanja v Mariboru ponovno oživelo. Leto dni kasneje je izpeljal prvi večji turnir in s tem se je začelo zlato obdobje mariborskega sabljanja, ki je vrhunec doseglo v 60. letih. V sezoni 2006/07 se je v Sabljaškem klubu Branik dogodila »sabljaška pomlad«, s katero se je agonija tega športa prekinila in dokazalo se je, da ob kvalitetnem in pozitivnem razmišljanju rezultati ne morejo izostati. Tako je v slabih dveh letih uspelo vzpostaviti realno stanje in nove temelje kluba, ki temeljijo na higieni vodenja in športni morali. Klub si je povrnil dostojanstvo in ponovno pridobil položaj dobrega sabljaškega kluba tako doma kot v tujini. Sabljaški klub Branik danes predstavlja verodostojnega promotorja sabljanja, sogovornika in kreatorja idej za prihodnost. Volja, entuziazem in znanje so prispevali k temu, da danes Sabljaški klub Branik pridobiva na prepoznavnosti, da tudi lokalna skupnost ter športne organizacije na lokalnem in državnem nivoju postajajo pozorni na šport, ki je bil vedno prisoten, a manj zanimiv. Rezultat dela je tudi vrnitev državnega naslova med članicami in člani v meču in floretu decembra 2009, po dolgih 48 letih. Cilji kluba so usmerjeni v leta od 2012 do 2016. Želijo postati vodilni sabljaški klub, ki bo v razvoju sabljaškega športa povezoval države na območju Alpe-Adria. Mesto Maribor s svojim geografskim položajem in naravnimi pogoji sabljačem takšno razmišljanje dovoljuje. Klub je zelo dejaven v vzgoji podmladka. Organizirajo tudi sabljaško šolo, ki predstavlja vstopnico v svet aktivnega ukvarjanja s sabljanjem, vstopnico na turnirje. Sabljaška šola za nove člane se bo pričela konec marca 2010 (izpit bo konec junija), zato vabimo naše najmlajše (pa tudi vse ostale – jaz sem se v šolo vpisala pri svojih 30-ih letih), da se nam pridružijo ali pridejo pogledat, kako potekajo treningi in se tako bližje spoznajo s tem čudovitim športom. Prav tako vas vabimo na turnir, ki odpira novo stran v razvoju in zgodovini sabljanja v Mariboru in Sloveniji. 19. in 20. junija bo v Športni dvorani Lukna 2. turnir Grand Prix olimpici, na katerem pričakujejo preko 300 otrok iz 15 držav. Naj predstavitev zaključim s sabljaškim pozdravom in mislijo, da sabljanje ni nov in nepoznan šport, temveč šport, ki neugodnim pogojem navkljub najde ljudi, ki znajo v njem prepoznati lepoto in gracioznost. Naslednjič se vam javim s tekmovanja. www.sabljanje-maribor.org Mladinska ulica 29, Maribor Metka Rožman


15

DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje svojim zaposlenim nudi tudi družba Saubermacher Slovenija d.o.o.

Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. je svoje zaposlene Javne pokojnine bodo v prihodnosti padle pod 50 odstotkov kolektivno dodatno pokojninsko zavarovala preko Pokojninske plače, dodatna pokojnina lahko ta padec v pretežni meri družbe A, d.d., ki danes skrbi že za preko 47.000 zavarovancev nadomesti. najbolj uglednih slovenskih podjetij. Družba Saubermacher Iz grafa lahko tudi razberemo, kolikšna bo pričakovana Slovenija d.o.o. na tak način od leta 2005 omogoča vsem pokojnina tistih, ki od leta 2005 varčujejo minimalno premijo, svojim zaposlenim, da v okviru prostovoljnega dodatnega oz. tistih, ki varčujejo maksimalno premijo. pokojninskega zavarovanja (v nadaljevanju PDPZ) poskrbijo za primerno višino svoje pokojnine. To izpričuje visoko stopnjo Zaposlenim, ki se odločijo za PDPZ, družba Saubermacher socialnega čuta delodajalca za svoje sodelavce, ki se kljub Slovenija d.o.o. prispeva minimalno premijo za PDPZ, gospodarski krizi zaveda, da je za bolj mirno in brezskrbno zaposlenim pa nudi možnost, da del premije prispevajo tudi jesen življenja potrebno privarčevati dodatna sredstva. sami. To se zavarovancu izplača, saj mu davčna olajšava PDPZ predvsem pomeni posebne vrste partnerstva v korist omogoča, da ta del premije financira iz svoje bruto plače. zavarovancev. Breme za ugodno privarčevana sredstva za Skupna premija lahko znaša največ 5,844 odstotkov bolj mirno in brezskrbno jesen življenja si družba in zaposleni posameznikove bruto plače v letu 2010 več kot plače. Skupna premija lahko oziroma znaša največ 5,844 % ne posameznikove bru delita. 2.646,21 evra. evra. več kot 2.646,21 Javne pokojnine bodo nižje. Brez dodatne pokojnine se bo standard zaposlenih po upokojitvi občutno poslabšal. bruto neto premija soudeleţba zniţanje skupna Staranje prebivalstva nenehno pritiska na nižanje pravic plača plača delodajalec zaposleni plače premija iz javnega pokojninskega plače. zavarovanja. Razmerje med Skupna premija lahko znaša največ 5,844 % posameznikove bruto plače, oziroma v letu 2010 ne 1.518,31 1.000,00 25,13 0 0 25,13 zaposlenimi in starostnimi upokojenci je leta 2009 več kot 2.646,21 evra. omogočalo javno pokojnino v višini 63 odstotkov neto plače. To tudi po 1.518,31 1.000,00 25,13 25,13 14,29 50,26 merilih Organizacije za sodelovanje inneto razvoj (OECD) bruto premija vodi soudeleţba zniţanje skupna 1.518,31 1.000,00 25,13 60,09 34,17 85,22 plača ki bi delodajalec zaposleni plače premija v revščino, saj bi za primernoplača pokojnino, omogočala Aktualno obvestilo/ Dodatno pokojninsko zavarovanje 1.518,31 1.000,00 25,13 0 0 25,13 ohranitev življenjskega standarda po upokojitvi, potrebovali V odloči prispevati del del premije v enaki V primeru, primeru, da dase sezaposleni zaposleni odloči prispevati premije v višini Družba SAUBERMACHER Slovenija d.o.o. je svoje zaposlene dodatno pokojninsko 1.518,31 1.000,00 25,13zavarovala14,29 50,26 pokojnino v višini 70 odstotkov neto plače. Kerkolektivno bodo25,13 starostne se njegova plača zniţa za 14,29 evrov, pri čemer znaša njegova enaki preko Pokojninske družbe A, d.d., ki danes skrbi že za preko 47.000 zavarovancev najbolj uglednih slovenskihvišini, kot ga zanj prispeva delodajalec, se njegova skupn 1.000,00 25,13 neto 60,09 34,17 85,22 pokojnine v prihodnje znašale le1.518,31 med in 50 podjetij. Družba Saubermacher Slovenija, d.o.o. na tak način40 od leta 2005odstotkov omogoča vsem svojim zaposlenim, v maksimalne soudeleţbe pa bipri se čemer njegovaznaša plača njegova zniţala za 34,17 evra, sk plačada zniža za 14,29 evrov, skupna plače, bomododatnega pokojnino v višini najmanj 20 odstotkov morali okviru prostovoljnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljevanju PDPZ) poskrbijo za primerno višino svoje evra. premija V primeru soudeležbe pa bi pokojnine. To izpričuje visoko stopnjo socialnegaVčuta delodajalcada za se svojezaposleni sodelavce, kiodloči se kljub prispevati gospodarski krizi primeru, del 50,26 premijeevra. v enaki višini kotmaksimalne ga zanj prispeva delodajalec, privarčevati sami. zaveda, da je za bolj mirno in brezskrbno jesen življenja potrebno privarčevati dodatna sredstva. PDPZ predvsem pomeni se njegova plača znižala za 34,17 evra, skupna premija pa bi se njegova plača zniţa za 14,29 evrov, pri čemer znaša njegova skupna premija 50,26 evra. V primeru Najugodnejša oblika dolgoročnega varčevanja posebne vrste partnerstva v korist zavarovancev. Breme za ugodno privarčevana sredstva za bolj za mirno inOd brezskrbno letazniţala 2005zaevra. do konca letošnjega februarja so85,22 tako zaposleni znašala 85,22 maksimalne soudeleţbe pa bi se njegova plača 34,17 evra, skupna premija pa bi znašala jesen življenja, si družbajeinkolektivno zaposleni delita. dodatno pokojninsko zavarovanje, zavarovanca Slovenija za dodatne pokojnine 206.350,69 evrov. Od leta d.o.o. 2005zbrali do konca letošnjega februarja so tako evra. ker del premije delodajalec, imajo zaposlenih sredstva po upokojitvi Javne pokojnine bodozanj nižje. plačuje Brez dodatne pokojnine se ker bo standard zaposleni v družbi Saubermacher d.o.o. zbrali za ŠTEVIL ODKUPNA SlovenijaPOVPREČNA občutno poslabšal. Staranje nenehno na niţanje pravicsredstva iz javnega pokojninskega jamstvo in ker obprebivalstva upokojitvi zapritiska privarčevana DRUŢBA Od leta 2005 do konca letošnjega februarja so tako zaposleni družbe VREDNOST STAROST ZAVA dodatne pokojnine 206.350,69 evrov.SAUBERMACHER zavarovanja. Razmerje med zaposlenimi in starostnimi upokojenci je leta 2009 omogočalo javno dobi dosmrtno rento ali pa si s temd.o.o. načinom varčevanja zbrali za dodatne pokojnine 206.350,69 evrov. pokojnino v višini 63% neto plače. To tudiSlovenija po merilih Organizacije za sodelovanje in razvoj (OECD) december 2005 4.706,23 38 zagotovi vodi v revščino, saj bi zapredčasno primerno pokojnino, ki bi omogočala ohranitev ţivljenjskega standarda po ODKUPNA POVPREČNA ŠTEVILO AKTIVNIH POVPREČNA december 2006 13.173,00 39 upokojitvi potrebovali pokojnino v višini 70% neto plače. Ker bodo starostne pokojnine v bodoče DRUŢBA starostno pokojnino, VREDNOST STAROST ZAVAROVANCEV MESEČNA PREMIJA znašale le med 40% in 50% neto plače, bomo pokojnino v višini najmanj 20% morali privarčevati sami. december 2007 96.523,02 36 ki bo postala še kako december 2005 4.706,23 7 98,06 38 december 2008 143.363,52 37 Najugodnejša dolgoročnega varčevanja za zavarovanca je kolektivno pomembnaoblika ob zviševanju december 2006 13.173,00 dodatno 39 7 98,06 pokojninsko zavarovanje, ker: del premije zanj plačuje delodajalec, sredstva imajo jamstvo, ob 2009 december 196.944,13 38 starostnega pogoja za december 2007 96.523,02 99 63,58 upokojitvi za privarčevana sredstva dobi dosmrtno rento ali pa si s tem načinom varčevanja zagotovi 36 uveljavljanje pravic ki boizše kakodecember februar 206.350,69 predčasno starostno pokojnino, postala pomembna ob zviševanju143.363,52 starostnega pogoja za 2010 39 2008 113 35,97 37 uveljavljanje pravic pokojninskega iz obveznega pokojninskega zavarovanja. obveznega december 2009 196.944,13 117 35,53 38 zavarovanja. februar 2010 206.350,69 121 Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje svojim zaposlenim nudi tudi družba 39 Kolikšno skupno pokojnino si lahko zagotovim35,48 s prostovo Saubermacher Slovenija d.o.o.

pokojninskim zavarovanjem? Povprečna starost zavarovancev v

Kolikšno skupno pokojninoDODATNA si lahko zagotovim s prostovoljnim kolektivnim skupno pokojnino si dodatnim lahko d.o.o. je 39 Kolikšno let. Pokojnina iz obveznega pokojninskega zavarovanja zapo POKOJNINA LAHKO UPAD JAVNIH pokojninskim zavarovanjem?POKOJNIN Povprečna starost zavarovancev v druţbi Saubermacher Slovenija zagotovim s 63 prostovoljnim kolektivnim 39 let, ki se bo upokojil pri letih bo leta 2034 znašala 42,32% njegov NADOMESTI d.o.o. je 39 let. Pokojnina iz obveznega pokojninskega zavarovanja zaposlenega moškega , danes starega dodatnim pokojninskim zavarovanjem? 39 let, ki se bo upokojil pri 63 letih bo leta 2034 znašala 42,32% njegove plače. Povprečna starost zavarovancev v MOJA A POKOJNINA družbi Saubermacher Slovenija d.o.o. je 39 MOJA A POKOJNINA MOJA A POKOJNINA 70,00% let. 70,00% Pokojnina iz obveznega pokojninskega zavarovanja zaposlenega moškega, 70,00% 70,00% NIŽANJE JAVNIH 60,00% 60,00% POKOJNIN TUDI POD danes starega 39 let, ki se bo dodatna 50% PLAČE 60,00% 60,00% pokojnina; upokojil leta 2034 dodatna 50,00% pri 63 letih, bo 20,58% 50,00% pokojnina; dodatna 50,00% 50,00% znašala 42,32 odstotkov njegove pokojnina; 20,58% 40,00% 40,00% 6,07% plače.

obvezna

20,00%

pokojnina; Javne pokojnine bodo v prihodnosti padle pod 50% plače, 20,00% dodatna pokojnina lahko ta padec v pretežni meri nadomesti. 42,32% Iz grafa lahko razberemo tudi kolikšna bo pričakovana pokojnina tistih, ki od leta 2005 varčujejo minimalno premijo 10,00% oz. tistih, ki varčujejo maksimalno premijo. 10,00%

40,00% 30,00% 20,00%

obvezna pokojnina; 42,32%

obvezna pokojnina; 42,32%

10,00% 0,00%

30,00% 20,00% 10,00%

Poslušaj, preden spregovoriš, mogoče sprevidiš, da je bolje, če molčiš

Zaposlenim, ki se odločijo za PDPZ družba SAUBERMACHER Slovenija d.o.o. prispeva 0,00% 0,00% minimalno premijo za PDPZ, zaposlenim pa nudi možnost da del premije 2034 prispevajo tudi sami. To se zavarovancu izplača, saj mu davčna olajšava omogoča, da ta del premije financira iz svoje bruto leto upokojitve

pokojnina v % plače

30,00%

obvezna + dodatna pokojnina, minimalna premija

30,00%

pokojnina v % plače

leto upokojitve

obvezna pokojnina

pokojnina v % plače

40,00% maksimalna premija obvezna + dodatna pokojnina,

20 39

20 36

20 33

20 06

20 03

20 00

0,00%

20 30

10,00%

20 27

20,00%

20 24

30,00%

02 1

40,00%

20 18

50,00%

pokojnina v % plače 2

60,00%

20 15

70,00%

20 12

pokojnina v % neto plače

80,00%

20 09

PRIČAKOVANA VIŠINA POKOJNIN

0,00% 2034

2034

leto upokojitve

leto upokojitve


uje ko ša ča ko no

Kolikšno skupno pokojnino si lahko zagotovim s prostovoljnim kolektivnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem? Povprečna starost zavarovancev v druţbi Saubermacher Slovenija d.o.o. je 39 let. Pokojnina iz obveznega pokojninskega zavarovanja zaposlenega moškega , danes starega 39 let, ki se bo upokojil pri 63 letih bo leta 2034 znašala 42,32% njegove plače.

MOJA A POKOJNINA

MOJA A POKOJNINA

70,00%

50,00% pokojnina v % plače

pokojnina v % plače

50,00% 40,00% 30,00% 20,00%

60,00%

60,00% dodatna pokojnina; 6,07%

obvezna pokojnina; 42,32%

10,00%

dodatna pokojnina; 20,58%

40,00% 30,00% 20,00%

obvezna pokojnina; 42,32%

10,00%

0,00%

0,00%

2034

2034

leto upokojitve

leto upokojitve

Dejstvo kaţe, da se je potrebno čim prej Dejstvopokojninsko kaže, da zavarovati se je potrebno čim dodatno za primerno prej premijo, dodatno visoko saj sipokojninsko bodo zaposleni,zavarovati ki od leta 2005 vplačujejovisoko minimalno premijo za primerno premijo, saj siuspeli bodo zagotoviti skupno pokojnino le v višini 48,39% zaposleni, ki od leta 2005 vplačujejo svoje plače.

minimalno premijo, uspeli zagotoviti skupno pokojnino le v višini 48,39 odstotkov svoje plače.

V primeru, da od leta 2005 vplačuje

V maksimalno primeru, da od leta 2005 pokojninsko vplačuje premijo za dodatno maksimalno premijo za dodatno zavarovanje (pri neto plači 1000 evrov to znaša 85,22 evra, pri zavarovanje čemer se njegova plača pokojninsko (prinetoneto zniţa1000 le za evrov 34,14 evra) pa si bo s to evra, obliko plači to znaša 85,22 lahko zagotovil skupno pokojnino privarčevanja čemer se njegova neto plača zniža na nivoju 62,80% svoje plače. le za 34,14 evra), pa si bo s to obliko varčevanja lahko zagotovil skupno pokojnino na nivoju 62,80 odstotkov svoje plače.

Pokojninska družba A, d.d., bo prve dodatne pokojnine začela izplačevati že leta 2011, ko se bo tudi prvič pokazalo, da je program PDPZ dejansko koristen. Prvi zaposleni družbe Saubermacher Slovenija d.o.o., ki bodo leta 2015 izpolnili vse tri pogoje: • dopolnjena starost 58 let, • upokojitev po predpisih obveznega pokojninskega zavarovanja in • vključenost v dodatno pokojninsko zavarovanje najmanj 120 mesecev, se bodo že lahko odločili za uveljavljanje pravice do dodatne starostne pokojnine. Pokojninska družba A, d.d,. sicer svoje zavarovance tekoče obvešča o pravicah in možnostih, ki izhajajo iz sklenjenih zavarovanj. V dosedanjem poslovanju je Pokojninska družba A, d.d., dosegla dobre poslovne rezultate. Še posebej se je v letu splošne finančne krize izredno izkazala njena naložbena politika, ki temelji na zunanjem upravljanju več upravljavcev z garancijo donosa. V letu 2009 je bil zavarovancem Pokojninske družbe A, d.d., pripisan donos v višini 3,77 odstotka. Od ustanovitve leta 2001 pa je družba ustvarila dolgoročni donos v višini 60,52 odstotkov, kar znaša povprečno 5,84 odstotkov letno. Višina zbranih sredstev pa je konec leta 2009 presegala 180,8 mio evrov. Poslovanje Pokojninske družbe A, d.d., poleg državnih institucij nadzoruje tudi nadzorni svet, sestavljen iz predstavnikov najvišjih vodstev uspešnih slovenskih družb, lastnikov in zavarovancev Pokojninske družbe A, d.d. Politiko poslovanja družbe soustvarjata tudi Komisija za pokojninski načrt in Komisija za naložbe v sestavi predstavnikov kapitala. Zato imajo sredstva, ki se zbirajo na osebnih računih zavarovancev, na kritnem skladu, ki ga upravlja Pokojninska družba A, d.d., toliko večjo varnost. Partnerstvo v korist zavarovancev mag. Peter Filipič predsednik uprave Pokojninska družba A, d.d.

MOJA A POKOJNINA

70,00%

70,00%

60,00%

JAVNE POKOJNINE BODO NIŽJE dodatna

50,00% Ljubljana, junij 2009 pokojnina; 6,07% Gospodarska kriza, ki je od letošnjega 40,00% junija 30,00% uradno proglašena tudi v Sloveniji, bo nedvomnoobvezna pustila velike pokojnina; 20,00% posledice tudi za prihodnje 42,32% generacije slovenskih 10,00%upokojencev. Svoj prispevek pa hkrati že ponuja tudi demografija, 0,00% 2034 saj se staranje prebivalstva iz leta v leto upokojitve leto veča, s tem pa se povečuje tudi pritisk na zniževanje iz javnega Dejstvo kaţe, da sepravic je potrebno čim prej dodatno pokojninsko zavarovati za 2000 primerno pokojninskega zavarovanja. Leta visoko premijo, bodo zaposleni, ki od leta je namreč javnasaj si pokojnina znašala 2005 vplačujejo minimalno premijo uspeli 75,3zagotoviti odstotkov povprečne plače. skupno pokojnino le v višini 48,39% Decembra 2008 pa je javna pokojnina svoje plače. že občutno padla. Zaradi spleta vseh okoliščin bodo javne pokojnine v prihodnje zagotovo še nižje. Rešitev je dodatno pokojninsko zavarovanje, ki predstavlja namensko varčevanje za starost in je primerno za vse generacije zaposlenih.

pokojnina v % plače

zagotovim s prostovoljnim kolektivnim dodatnim starost zavarovancev v druţbi Saubermacher Slovenija 16 zavarovanja zaposlenega moškega , danes starega ninskega 34 znašala 42,32% njegove plače.

Vključitev zaposlenih v program dodatnega pokojninskega zavarovanja je torej postala nujnost. Zaposlenim, ki so pristopili k dodatnemu pokojninskemu zavarovanju leta 2001 in so ob tem vplačali maksimalno premijo, bo dodatna pokojnina nadomestila padec javne pokojnine. Letošnja vključitev v zavarovanje pa bo zavarovanca zaščitila pred padcem pokojnine pod 60 odstotkov njegove plače. Problem smo ponazorili z naslednjim grafom, iz katerega je možno razbrati, da je pomen dodatnega pokojninskega zavarovanja precejšen in da lahko pravočasno vključevanje zavarovanca v program dodatnega pokojninskega zavarovanja – bodisi kolektivnega bodisi individualnega – v precejšnji meri omili posledice padca javnih pokojnin.

Graf prikazuje, kolikšen del javne pokojnine bodo zavarovanci, ki so se v dodatno pokojninsko zavarovanje vključili leta 2001 in vplačujejo maksimalno premijo, nadomestili z dodatno pokojnino. Leta 2011 bo takšen zavarovanec predvidoma lahko koristil javno pokojnino v višini 63 odstotkov neto plače, iz privarčevanih sredstev v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja pa bo prejemal še rento v višini 7 odstotkov neto plače. Njegova skupna pokojnina bo torej znašala okoli 70 odstotkov njegove plače.

Do najglobljih in najčistejših resnic prideš prej z občutkom kot z razmišljanjem. Anatole FRANCE


17

BS OHSAS 18001 08

Sistemi vodenja varnosti in zdravja pri delu

NOVICE IZ MATIČNEGA PODJETJA SDAG GRAZ

Klimaschutz bei Saubermacher: Sicherheit am Arbeitsplatz: MESTU Uprava našega podjetja namenja veliko pozornosti VARNOST NA DELOVNEM zagotavljanju varnega in zdravega delovnega okolja ter zdravja zaposlenih, saj že narava dela ne dopušča niti ne odpušča neupoštevanja pravil varnega dela. Zaveda se, Drage sodelavke, dragi da je zelo pomembno, kako se zaposleni med izvajanjem sodelavci, Sehr geehrte MitarbeiterInnen! Im Fokus der Klimaschutzwoche im Oktober 2009 lagen die Auswirkungen der Klimaverändedelovnih operacij telesno in duševno počutimo, delo Möglichkeiten, einen aktiven Beitrag rungen, die Bedeutung von Klimaschutz undsaj die ima persönlichen Im abgelaufenen Geschäftsjahr 2009 hatv preteklem 2009im smo tako pozitiven kot vplivsetzten na naše zdravje.auf Zavedati dazu negativen zu leisten. Dabei wir verstärkt Mitarbeiterinformationen mittelsletu Beiträgen ten wir (in Absolutzahlen) 53 Unfälle in der imeli v družbi SDAG v Avstriji Intranet, Informationsständen sowie Vorträgen zum Thema „Ernährung & Klimaschutz“. se moramo, da lahkoAushängen, človekovo zdravje ostane trdno ali se SDAG in Österreich, das ist ein Unfall weniger als im Jahr zuvor. Das klingt zunächst – celo izboljša, če človek opravlja delo, ki ga veseli in v katerem 53 nezgod, kar je ena nezgoda auch im Branchenvergleich Abfallwirtschaft Als zusätzlicher Anreiz für das Nutzen von manj kot leto poprej. To je v vidi uresničitev svojega poslanstva, pri tem pa ni izpostavljen – sehr gut. Also ist alles in bester Ordnung Die Gewinner der Klimaschutzwoche 2009: Fußwegen, Rad, öffentlichen Verkehrsmitpanožni primerjavi (komunalne und wir haben keinen Handlungsbedarf? pretiranim škodljivim dejavnikom. teln und Mitfahrgelegenheiten anstelle des 1. Platz: Josef Kulmer Nein, leider sind die unfallbedingten Kraneigenen Autossistema gab es die Möglichkeit, Klima- in 2. In da bi bila ureditev varnosti zdravja priDeutsch delu še dejavnosti) zelo dober rezultat, Platz: Gabriela kenstandstage stark gestiegen. Das bedeuschutzlose zu sammeln. Für jeden Kilometer, 3. Platz: Hannes Neubauer torej bi moralo biti vse v bolj in celovita, se je uprava podjetja januarja tet zwar, wir hatten weniger Unfälle aber Sehrsistematična geehrte MitarbeiterInnen! der zu Fuß oder mit dem Rad zurückgelegt dafür wesentlich schwerwiegendere Verletjeden 10. zurückgelegten 2010 odločila, wurde da sowie to für področje urediKi-skladno s standardom najlepšem redu. Pa temu ni zungen. lometer mit öffentlichen Verkehrsmitteln oder tako, žal so se bolniški staleži kot posledica nastalih nezgod OHSAS 18001als–Mitfahrer Sistemom vodenja varnosti in zdravja Im abgelaufenen Geschäftsjahr hatWir hatten in der pri Vergangenheit bereits Un- Diese und andere Ihrer Ideen, die über das bekam man als2009 Saubermacher zelo povečali. Podatek 53 nezgod sicer pomeni, da smo imeli delu. Klimaschützer ein Klimaschutzlos. Insgesamt ten wir (in Absolutzahlen) 53 Unfälle in der fälle beim Containernetzen durchmanj Mitarbeiauch finanziell številčno nesreč,Ideenmanagement zato pa so bile poškodbe le-tehvergütet hujše. wurden während der Klimaschutzwoche Unfallpyramide: 3.559 Lose km gesamSDAG in Österreich, dasausgegeben, ist ein17.795 Unfall weni- ter, die vom Container gestürzt sind und sich werden, helfen uns enorm schwere UnIn kaj je sistem varnosti melt undvodenja der Umwelt dadurch fast 2 Tonnenin zdravja pri delu? Die zweitplatzierte nesreč: Gabrielahaben. Deutsch ger als im Jahr zuvor. Daskg)klingt zunächst schwere VerletzungenPiramida zugezogen fälle zu verhindern. Ich bitte Sie daher uns (exakt: 1.971 CO erspart. Als Sauber-– 1 Strukturiran macher proces za zmanjšanje poškodb in Klimaschützer profitierten wir am An dieser Stelle gratulieren wir den Gewinnernnam Analiziranje rezultatov auch im Branchenvergleich Abfallwirtschaft Im Jahr 2009 wurde von einem Mitarbeiter weiterhin so tatkräftig zu unterstützen, um Ende der Woche nicht nur von den eingenochmals herzlich, bedanken uns bei den 142 bolezni, povezanih z delom, na najnižjo možno pove, da Idee je šezum vedno preveč 10 Auto-Kilometern, sondern nahmen Saubermacher Klimaschützern und hoffen –stopnjo. sehr gut. Alsosparten ist alles in bester Ordnung beim Villacher Saubermacher eine Ihre aufArbeitsplätze noch sicherer machen zu automatisch an der Verlosung von Preisen im nevarnih situacij ob delu eine rege Teilnahme bei der Klimaschutzwound wir haben keinen Handlungsbedarf? Containeraufnetzen eingereicht. können. Nachfolgend möchte ich Ihnen noch Gesamtwert von € 1000.- teil. che 2010! v.l.n.r.: Die Gewinner Josef Kulmer und Hannes Neubauer 100 Za izpolnjevanjem pogojev za varno in zdravo Nein, leider sind die unfallbedingten Kraneinen Überblick über die Schwerpunkte im Leto 2010 zato začenjamo s delo zaposlenihstark bo gestiegen. skrbel Odbor za varnost1. kenstandstage Das bedeuBereich Arbeitssicherheit 20101000geben. preventivnimi aktivnostmi, ki jih intetzdravje prihatten delu, weniger ki ga skupaj vodjem izvajajo naši kadri, zadolženi za zwar, wir Unfälle zaber sestavljajo štirjeEinpredstavniki. Tim bo kotfür das Fahrradschloss, Helm undvarnost Bei Bedarfna bittedelovnem vorher telefonisch kurz abklä- in za medicino weiteres Highlight der Klimaschutzwocheimel Schlüssel Übertragen aufdela. die Unfallpyramide haben wir noch immer sehr mestu Nadaljujemo dafür wesentlichwarschwerwiegendere VerletSchwerpunkte 2010: viele unsichere Zustände, an denen wir arbeiten müssen. die Präsentation der Dienstfahrräder für Regenschutz sind bei folgenden Ansprechper- ren, ob das Fahrrad zur Verfügung steht. Danke. predstavnik delodajalca naloge, da zaposlenim tudi z že leta 2009 začeto akcijo pregleda podjetij in obratov Viel Freude und sichere Fahrt wünscht MitarbeiterInnen an den Standorten Graz sonen an den Standorten abzuholen: zungen. varno diedelovno zagotovi okolje in varne delovne 2010 begegnen wirki mit den PrävenBeraten bei Investitionen indiesen neue Geeuch die QSU-Abteilung najpomembnejših (CvH, ODC) und Trofaiach. Mit diesen setzen wir ter z izvajanjem ukrepov, vključujejo Graz - CvH tionszeiten unserer Sicherheitsfachkräfte razmere, te pa erneut bo ein izvajal v aktiven skladu z ZVZD, tako Zeichen zum Umweltschutz. aktivno sodelovanje ter podporo slehernega zaposlenega, ki bäude, Anlagen und undArbeitsmediziner Technologien Nadine Konrad, Brigitte Florian sowie sowie den zusätzPro Standortnaslednja können zwei Fahrräder für Dienst- načela: da pri tem upošteva temeljna lichen bereits 2009 ins Leben gerufenen svojemu nadrejenemu ali odgovornemu za varnost pri delu Graz – ODC 149 fahrten ausgeliehen werden. Anpassungen anBegehungen den Stand der Technik der Standorte durch die FühJuliane Lenz • izogibanje tveganjem, javlja morebitne predloge za izboljšavo. rungskräfte und zuletzt der wichtigsten Graz – ODC 125 Unfallpyramide : jim ni mogoče Erheben von Belastungen (Arbeitsstoffe, Kako je za zagotavljanje izboljšanja varnostiIhrepri delu važna Maßnahme, Unterstützung, nämlich • ocenjevanje tveganj, ki se Nina Lemmerer, Melanie Filzmaier Mit dieser Methode des Aufnetzens, bei der das Netz... das Melden san pomočjo die Vorgesetzten,ideje Sicherpodpora vseh, kaže primer iz leta 2009: izogniti, Lärm,...) und Maßnahmensetzung Trofaiach Dellachergasse heitsfachkräfte, -vertrauenspersonen und sodelavca iz podjetja Saubermacher Villach/Beljak smo Markus 2. Weiss Arbeitsmediziner. Wie wertvoll Ihre Mitar• obvladovanje tveganj pri njihovem viru, Trofaiach Roseggergasse beitabroll beim Thema Arbeitssicherheit ist zeigt Überarbeitung und Ergänzung der beuvedli nov način pritrjevanja mreže na kontejner. v.l.n.r.: Michael Überbacher, Doris Herbst, Hans Roth, Erhard • prilagajanje dela1 posamezniku z ustreznim oblikovanjem ein Beispiel aus dem Jahr 2009: keine (Verleihliste liegt im Gepäckskorb) Fahrrad und Zubehör können gratis ausgeliehen werden. Schmidt, Gunther Prelog stehenden Arbeitsplatzevaluierungen delovnega mesta in delovnega okolja, z izbiro delovne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, Brand- und Explosionsschutz

KLIMASCHUTZWOCHE 2009

09

Sicher ist S

Sicherheit am Arbeitsplatz:

Sicher ist Sicher!

Wir hatten i fälle beim C ter, die vom schwere V Im Jahr 200 beim Villach Containerau 1.

Mit dieser Metho

2.

2

Fahr Rad mit dem Dienstfahrrad!

10

• zagotavljanje ukrepov za ohranjanje in krepitev zdravja, • prilagajanje tehničnemu napredku, • nadomeščanje100nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim, am Boden auf eine Vorrichtung aufgebracht... • razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje 1000 3. tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja, • dajanje prednosti splošnim varnostnim ukrepom pred Übertragen auf die Unfallpyramide haben wir noch immer sehr posebnimi, viele unsichere Zustände, an denen wir arbeiten müssen. • dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem. 2010 begegnen wir diesen mit den Präventionszeiten unserer Sicherheitsfachkräfte und Arbeitsmediziner sowie den zusätzlichen bereits 2009 ins Leben gerufenen Begehungen der Standorte durch die Führungskräfte und zuletzt der wichtigsten Maßnahme, Ihre Unterstützung, nämlich das Melden an die Vorgesetzten, Sicherheitsfachkräfte, -vertrauenspersonen und

Persönliche Schutzausrüstung

Unterstützung aus den eigenen Reihen, um unsere Arbeitsplätze so sicher und gesund wie möglich zu gestalten, bekommen wir wie schon in den vergangenen Jahren aus dem Gesundheitsprojekt, welches von Ing. Gerlinde Petz geleitet wird und sich in der Zwischenzeit zu einem richtigen Gesundheitsmanagement weiterentwickelt hat, sowie Andrej Koprivnik bewährter Weise durch die kompetente S to metodo pritrditveinmreže, pričvrščene na ogrodje, ki se s tal s pomočjo viličarja položi preko abroll kontejnerja, smo Beratung unserer fünf Arbeitsmediziner und und dann mit dem Lader über den Container gezogen wird... zagotovili varnejši pristop, tako da nevarno plezanje delavca natürlich durch Ihre Ideen im Ideenmanage4. po kontejnerju ni več ment, potrebno. aus der Mitarbeiterbefragung und den Servicestellen, die sich besonders mit dem Thema Gesundheit und Arbeitnehmerschutz identifizieren.

am Boden auf ei

3.

und dann mit de

4.

können Stürze v


18

Ta ideja in druge, ki jih oddate preko avstrijskega portala Idejni menedžment in se na koncu leta tudi denarno ovrednotijo (nagradijo), nam pomagajo preprečiti hude nezgode. Še naprej vas prosimo za podporo pri našem delu in vas pozivamo, da prispevate k njej. Dobrodošli v FEAD

Težišča delovanja v letu 2010: • svetovanje pri investicijah v nove zgradbe, naprave in tehnologije, kakor tudi prilagoditev tehnologij aktualnemu stanju tehnike • ugotavljanje obremenitev na delovnem (delovne snovi, hrup …) in izvajanje ukrepov

mestu

• dopolnitev in prilagoditev obstoječih opisov delovnih mest • protipožarno in eksplozijsko varstvo • osebna varovalna oprema Podporo pri urejanju najboljših možnih zdravstvenih in varnostnih razmer na delovnih mestih že več let dobivamo iz lastnih vrst z zdravstvenim projektom, ki ga vodi gospa inž. Gerlinde Petz s pomočjo naših stalnih kompetentnih svetovalcev, strokovnjakov medicine dela, in seveda predlogov idejnega menedžmenta ter letne ankete med zaposlenimi in servisnimi službami, ki se še posebej identificirajo s temami zdravja in varstva pri delu. Želim vam varno (brez nezgod) in zdravo leto 2010!

FRANK DICKER zastopa interese v Bruslju:

BREZMEJNO VARSTVO OKOLJA

Za podpredsednika organizacije FEAD, ki zastopa interese evropskega gospodarstva na področju ravnanja z odpadki, je bil spet izbran član naše uprave, Avstijec Frank Dicker, ki zastopa interese evropskih predelovalcev odpadkov FEAD (Federation Europeenne des Activites de la Depollution et de I'Environnement) predstavlja federacijo evropskega gospodarstva za ravnanje z odpadki, katerega članice skupaj obvladujejo pribl. 70-odstotni tržni delež mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev in pribl. 75-odstotni tržni delež predelave odpadkov iz industrije/obrti. Letni promet podjetij presega 50 milijard evrov. Člani FEAD so nacionalna združenja za gospodarjenje z odpadki iz 19 držav članic EU in Norveške ter zastopajo 4.000 podjetij iz vseh dejavnosti gospodarjenja z odpadki. FEAD se v Bruslju predstavlja kot posrednik strokovnega znanja in aktualnih informacij ter ima funkcijo svetovalca za

nosilce odločitev o splošni situaciji v Evropi. Izkušnje iz prakse bi naj prispevale k oblikovanju boljše in učinkovitejše ter okolju prijaznejše zakonodaje ter hkrati vodile h gospodarsko visokokakovostni storitvi. Več informacija najdete na: www. fead.be.

Prednosti za Saubermacher: • hitre informacije o bodočem razvoju, ki zadevajo Saubermacher, • možnost sooblikovanja bodoče okoljske zakonodaje, • informacija nosilcem odločitev o interesih/željah gospodarjenja z odpadki, • lahko dostopne informacije o inovacijah in razvoju v drugih državah. Onesnaževanje okolja se ne ustavi pred državnimi mejami. Gospodarno ravnanja z odpadki je bistven faktor vsakodnevnega varovanja okolja, zato je za skupni interes čezmejno usklajeno delovanje nujno potrebno. “Tirnice za evropsko okoljsko zakonodajo se polagajo v Bruslju. V okviru moje funkcije lahko nosilce odločitev na evropski ravni informiram o svojih izkušnjah iz prakse. Skupaj s svojimi kolegij iz FEAD lahko prispevamo k učinkoviti okoljski zakonodaji, ki bo bolj praktično naravnana,” je o svoji angažiranosti povedal Frank Dicker. “Odprti dialog z občani, zastopniki interesnih združenj in s politiki preko nacionalnih meja pospešujejo iskanje najboljših rešitev odstranjevanja odpadkov, obenem pa upoštevajo lokalne potrebe,” je še povedal Frank Dicker. Cilj je obdržati pregled nad ekonomskimi in ekološkimi cilji. “Ponovno uporaba (reciklaža) je smiselna le takrat, ko uporabljeni viri/sredstva ne presegajo vrednosti končnega proizvoda,” je prepričan Frank Dicker. V aktualnem FEAD-memorandumu obravnavajo tematike zahtev za boljšo kontrolo prevoza odpadkov, enotne uresničitve 5-stopenjske evropske smernice o ravnanju z odpadki ter zagotavljanje pravične konkurence med javnimi in zasebnimi podjetji. Samo nekompromisna izvedba smernic ravnanja z odpadki daje poleg preprečevanja prednost ponovni uporabi in recikliranju pred ostalimi načini predelave, kot je npr. sežig odpadkov, ter zagotavlja skrbno ravnanje z delno neobnovljivimi viri. Družba Saubermacher odstranjuje železo v podjetju Judenburg GMbH

Ne skrbi za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svojo lastno skrb. Dnevu zadostuje njegova lastna teža. Nova zaveza


19

S SKUPNIMI MOČMI ŽIVIMO PARTNERSKI ODNOS V letih, zdaj že dolgoletne zgodbe o uspehu, se je družba Saubermacher razvila v kompetentnega ponudnika storitev za industrijo in v vsestranskega partnerja podjetja Stahl Judenburg GmbH. Avtorji te zgodbe o uspehu so predvsem sodelavci podjetja Saubermacher iz Kapfenberga, Fischingerja (Trügler) in Trofaiacha, ki so z zglednim sodelovanjem ustvarili ta odličen primer partnerstva. Inovativni koncept v skladu s storitvijo SM-servis za stranke (nem. SM Kundencoach) za zmanjšanje stroškov odstranjevanja z optimiranjem notranje logistike, s prehodom na večkrat uporabne zbirne posode in z izboljšanjem ločevanja odpadkov ob pomoči pristojnih svetovalcev je povečal zadovoljstvo stranke Stahl Judenburg GmbH. Ne nazadnje je vedno znova dokazana zanesljivost in kompetentnost vodila do odločitve vodje oddelka nabave, g. Joachima Seifterja, da je za 3 PE predlagal »zasebno-zasebno partnerstvo« pri izgradnji dveh internih zbirnih centrov. Tako smo skupaj (Stahl Judenburg GmbH in Saubermacher) zakorakali ledino. Mnogo zadev je bilo potrebno uskladiti, definirati in predpisati. Dobri partnerji imajo dobro klimo tudi pri pogajanjih in razgovorih, tako so lahko v tej novi obliki sodelovanja hitro uskladili vse odprte zadeve.

Plačilo za trud: Podpis 10-letne pogodbe za odstranjevanje odpadkov!

UREJEN VIDEZ NA DELOVNEM MESTU Še preden spregovorimo, se predstavimo z obleko in urejenostjo, ki mnogokrat povesta več kot dobro premišljen govor. Zato postaja videz vse pomembnejši in tega se zavedajo posamezniki, pa tudi podjetja. Pri videzu ne gre le za obleko, ampak za posameznikov splošni videz, osebno higieno, skrb za zdravje ... Neverbalna komunikacija, katere del sta osebna urejenost in urejenost delovnega okolja, ima ključno vlogo pri ustvarjanju prvega vtisa. Z dobro načrtovanim pristopom in s stalnim prizadevanjem lahko dvignemo raven splošnega videza zaposlenih. Zato naj bi vsak zaposleni tudi s svojim videzom pripomogel k večji urejenosti podjetja. Čistoča, negovanost in urejen videz so dejavniki, ki ne smejo biti samo zadeva osebne odločitve, temveč tudi del delovne obveznosti. Pri oblikovanju in vzdrževanju osebnega videza moramo upoštevati: • sporočilnost (kam smo namenjeni, kdo prihaja k nam, kaj pričakuje od nas, kaj želimo sporočiti); • skladnost (skladnost obleke, postave in barv, krojev in materialov, povezanost dela in obleke, starosti in obleke); • udobnost (obleka nas ne sme ovirati pri delu); • celovitost (obleka, negovanost, dodatki). Treba je biti urejen od glave do pet, saj s tem pokažemo odnos do sogovornika in okolja. Še vedno velja pregovor »obleka naredi človeka«. Vir: Knjiga Vstop v poslovni svet, Marija Popovič in Mimi Zajc

Povzetek predavanj dalajlame v Dvorani Tabor v Mariboru 6. april 2010 »Vsi tukaj smo isti. Vsi si želimo biti srečni in vsi imamo pravico, da dosežemo to srečo. A sreče se ne da doseči z materialnimi dobrinami temveč z notranjim mirom, ki ga lahko prinesejo le moralne vrednote oziroma etika. Univerzalna etika, ki bi zadovoljila vse ljudi na svetu in privedla do sožitja med narodi, pa ne more biti pogojena s posameznimi religioznimi načeli, saj bi tako izključili drugače misleče, ampak je edina prava t.i. sekularna etika, torej etika brez religijskih verovanj. Pri tem ne mislim na nespoštovanje religij, ampak na spoštovanje vseh religij.« »Ljudje smo socialne živali, zato sta sožitje in združitev za nas zelo pomembna, tako kot živali tudi človek ne more preživeti sam. Navdušen sem nad idejo Evropske unije kot združenja enakopravnih, saj je zgodovina pokazala, da nima smisla, da se države spopadajo, ampak da sodelujejo v prizadevanjih za skupen cilj.« Takšno sporočilo ima tudi za Kitajsko, ki že več kot 50 let zaseda njegovo domovino Tibet. "Zaupanja in miru ne bosta prinesla denar in moč, temveč sočutje in spoštovanje do drugih. Kitajskim prijateljem sem že večkrat povedal, da sem samo preprosti begunec, kljub temu pa sedim kjerkoli in lahko svobodno izražam svoje mnenje, medtem ko voditelji Kitajske kljub svoji veliki moči tega ne morejo početi.« »Pri človeku je najpomembnejša notranja lepota, to pa ustvarjajo sočutje, zaupanje, spoštovanje in ljubezen. To so univerzalne vrednote, ki nimajo nič z religijami," "Izobraževanje za razvoj mentalnih sposobnosti ni dovolj. Potrebujemo izobraževanje za toplo srce, zato je nujno v vrtce, šole in univerze vključiti več etike, prav tako bi morale ženske igrati bolj aktivno vlogo, saj so že biološko bolj občutljive za nesrečo in trpljenje drugih.« Širjenje takšnih vrednot je tudi glavni namen njegovega obiska v Sloveniji. Poudaril je, da obisk ni političen in da je njegov glavni cilj srečanje in pogovor z ljudmi, in to navadnimi ljudmi.

Njegova svetost 14. dalajlama Tenzin Gjatso se je kot Lhamo Dhondrub rodil 6. julija 1935 v kmečki družini v severovzhodnem Tibetu. Pri dveh letih je bil v skladu s tibetansko tradicijo prepoznan kot reinkarnacija 13. dalajlame, 22. februarja 1940 pa je bil, star komaj 14 let, v Lhasi proglašen za voditelja Tibeta. Po vdoru kitajske vojske v Tibet je pobegnil v Indijo, kjer živi od leta 1959. Od leta 1960 sta njegov sedež in sedež tibetanske vlade v izgnanstvu v Dharamsali na severu Indije.

Oceni svoj uspeh po tistem, česar si se moral odpovedati, da bi ga dosegel! Dalajlama


20

BENEŠKI KARNEVAL

Zgodovina razvrata in prepovedi Beneške maske imajo zanimivo zgodovino, saj jih Benečani v preteklosti niso nosili le med pustovanjem. V vsakdanjem življenju so jim omogočale anonimnost in početje mnogih nečednosti.

V Benetkah so pustni kostumi izredno razkošni. (Foto: iStockphoto)

Razuzdani Benečani Posebnost mesta na vodi niso le gondole in golobi, vsako leto priredijo tudi enega največjih festivalov na svetu, beneški pustni karneval. Slovi po značilnih elegantnih maskah, pri katerih se že na prvi pogled opazi, da so izjemno drage. Njihov prestiž in dragocenost ohranja kontinuiteto že krepkih osem stoletij. Najstarejši ohranjen dokument, ki govori o beneških maskah, sega v leto 1268 in zamaskiranim ljudem prepoveduje igranje igre z 'jajci'. Od štirinajstega stoletja dalje so prihajali v veljavo novi zakoni, ki so nameravali zajeziti neusmiljeno moralno propadanje Benečanov tedanjega časa. Ta stroga zakonodaja se je začela leta 1339, ko so ljudem prepovedali, da bi ponoči z maskami hodili po mestu. Branje zakonikov nam približa tedanje Benečane in njihovo razuzdanost – sredi 15. stoletja so morali uzakoniti celo ukaz, ki je moškim, preoblečenim v ženske, prepovedoval vstop v samostane in jim tako preprečiti, da bi storili 'multas inhonestates'. Očitno nošnja mask ni bila rezervirana navada le za pustni torek – ljudje so si z njimi pogosto prikrili identiteto in pod krinko počeli razne neuglednosti. V tem so oblasti videle resno grožnjo republiki, zato se je med zakonskimi predpisi leta 1608 znašel tudi ta, ki je dovoljeval nositi maske izključno med karnevalom in na uradnih sprejemih.

Kazni za zlorabo mask Kazni za kršitev tega zakona so bile drastične. Moške so kaznovali z dveletnim sedenjem v zaporu, 18 meseci veslanja na beneških galejah in še s 500 lirami globe. Ženske so pretepali na poti od mostu Rialto do Trga svetega Marka, kjer so jih postavili med sramotilna stebra in izpostavili javnemu posmehu. Povrhu so jim prepovedali vstop na ozemlje Beneške republike za polna štiri leta in temu dodali plačilo 500 lir.

Prepoved na prepoved V Benetkah so tudi prepovedali nositi maske v cerkvah in drugih svetih krajih, prav tako se ni smelo nadeti maske z versko tematiko. Prepovedali so igranje bobnov pred poldnevom, enako je veljalo za ples, ki je bil rezerviran le za karnevalsko obdobje. Glede na to, da so bili mnogi beneški plemiči med kockanjem zamaskirani, da bi se lažje izognili upnikom, so leta 1703 prepovedali nositi maske tudi v igralnicah, in sicer čez vse leto. Dve različni uredbi iz konca sedemnajstega in začetka osemnajstega stoletja sta nasprotovali nošenje maske v postnem času (od pepelnične srede do velike noči) in na verskih prireditvah, ki so potekale med pustnim karnevalom. Na drugi strani pa so leta 1776 uvedli pravilo zaščite do takrat pozabljene 'družinske časti' in so vsem ženskam prepovedali obisk gledališč brez maske in plašča. Izraz karneval izvira iz latinskih besed 'carne' in 'vale' (pustiti meso). Karneval je zabava pred 40-dnevnim postnim časom, v katerem se kristjani odrekajo uživanju mesa. Z zatonom Beneške republike je začel bledeti tudi blišč pustnega karnevala. Napoleon je mesto leta 1797 brez boja zavzel. Mnoge naslednje oblasti so karneval prepovedovale (na primer Mussolini), obudila pa ga je skupina umetnikov in entuziastov leta 1979.

Ohranjen spomin na beneško dekadenco Danes med najbolj ekstravagantne in prestižne zabave beneškega pustnega karnevala sodi Dožev ples, ki ga že od konca sedemdesetih let prireja modna oblikovalka Antonia Sautter. Z njim udeležencem pričara razkošje beneške dekadence iz časov, ko je bila republika še bogata in je elita za zabavo in hazard zapravila cela premoženja. Sautterjeva svoje goste vrne tri stoletja v preteklost, a le z bleščeče plati. Že leta kreira razkošne zgodovinske kostume; posveti se vsem drobnim detajlom, od širokih krinolin, ozkih životcev, do kipečih pričesk, čevljev, čipk, volančkov, klobukov iz perja in drugim ustreznim dodatkom, ki sodijo v osemnajsto stoletje. Vstopnica za Dožev ples v maskah stane kar 800 evrov, vendar gostovo denarnico še bolj osuši izdelava ali izposoja zgodovinskega kostuma, ki se meri v tisočih in deset tisočih evrih.

Kostumi za debele denarnice V ateljeju Antonie Sautter je pred začetkom festivala kot v čebeljem panju. Osebje pomaga strankam pri zadnjih dodelavah kostumov, prešitih z biseri in kristalčki, ki terjajo dolge tedne ročnega šivanja. Nek draguljar iz New Yorka je nekoč zahteval, da na njegov kostum prišijejo prave diamante in je zanj zapravil kar 50.000 dolarjev. Za izposojo takega zgodovinskega kostuma je treba odšteti več kot 1.500 evrov. Stranka mora plačati vnaprej, za vsak primer, če bi pozabila kostum vrniti ali če bi ga med rajanjem uničila. Neki stranki so za najem štirih kostumov izstavili račun z zneskom nad 40.000 evrov. Možakar je najprej malo okleval, nato pa je izročil kreditno kartico. Ja, denar vam omogoča povsem drugo perspektivo pusta.

Kdor išče resnico, jo mora znati prenesti.

Vir: Zadovoljna.si

Kitajski pregovor


21

Med prvimi so se zavedli pomena ekologije in gospodarnega ravnanja z odpadki

ZGODBA O SAUBERMACHERJU JE ZGODBA O USPEHU Aprila letos bo minilo 20 let, odkar dejavnosti v Sloveniji. Že naslednje leto se je v Lenartu v Slovenskih goricah je bilo v Lenartu ustanovljeno mešano začela zgodba družbe Saubermacher podjetje za odvoz, odstranjevanje in Slovenija, ki je že dve desetletji eno od sortiranje komunalnih odpadkov Letniknajhitreje rastočih in najuspešnejših Saubermacher. “Potem se je klobčič podjetij v Sloveniji. začel hitro odvijati,” pravi Mojca Letnik, Zgodba o razvoju podjetja Letnik ki je soproga Antonovega sina, Janeza Saubermacher in kasneje Letnika, vodje poslovne enote družbe Saubermacher Slovenija, ki ji nekateri Saubermacher Slovenija v Lenartu. pravijo kar pravljica, je zgodba o “Spiritus agens oziroma glavna idejna uspehu. Dokazuje, da je dandanes v gibalna sila podjetja je vseskozi bil in poslovnem svetu z odlično zamislijo ostaja Hans Roth, razvoj podjetja pa oziroma poslovno idejo ter prizadevnim, je tesno povezan s celotno družino vztrajnim in odgovornim delom mogoče Letnik - Antonom, njegovo ženo Alojzijo uspeti. O razvojni poti in poslovnih in njunima sinovoma Robertom in uspehih družbe Saubermacher Janezom, ki so s svojim neumornim Slovenija smo se pogovarjali z eno od delom in odgovornim odnosom podjetje direktoric podjetja, magistro ekonomije postavili na noge.” Mojco Letnik (drugi direktor je Rudolf “Do leta 1998 je podjetje, ki je svojo Horvat, univ. dipl. prav.). dejavnost hitro širilo po vsej Sloveniji, Mojca Letnik: Proti krizi se v podjetju borimo Zamisel o podjetju, ki bi ločeno na edini učinkoviti način – z napredkom in skrbelo v glavnem za ločeno zbiranje in zbiralo odpadke in skrbelo za umno vlaganji v razvoj. odvoz odpadkov, saj ni imelo lastnega gospodarjenje z njimi, se je v časih, ko centra za ravnanje z njimi. Prebivalcev ekološka zavest pri nas še zdaleč ni bila tako razvita in je veljalo na podeželju ni bilo lahko navaditi na organiziran odvoz ukvarjanje s smetmi za manjvredno delo, porodila na začetku odpadkov. Nekateri so naše delavce poskušali pregnati celo devetdesetih let prejšnjega stoletja znanemu lenarškemu z vilami, tako da jih je morala nekajkrat ščititi celo policija, gospodarstveniku, gospodu Janezu Erjavcu. Erjavec je takrat vendar so se ljudje kmalu navadili na nas, saj so spoznali nepoklicno vodil odbor za ekologijo pri tedanji skupščini občine koristnost našega dela za varovanje njihovega okolja,” smeje Lenart, na čelu katere je bila gospa Vida Šavli. Lenarčani pravi Letnikova. “Leta 1999 je podjetje odkupilo zemljišče v so koncept ločenega zbiranja odpadkov najprej ponudili Spodnjem Porčiču, kjer je zrasel sodobni center za ravnanje vodilnim v mariborski Snagi. Ko ti niso z odpadki.” dojeli pomena koncepta, pa je Erjavec Razvoj družbe Saubermacher Slovenija, navezal stike s poslovnežem, gospodom hitro širitev njenih dejavnosti in s tem Hansom Rothom iz Saubermacherja v povezane investicije je nemogoče Avstriji, nato pa je za sodelovanje z njim predstaviti na kratko, saj bi o tem lahko spodbudil domačina, gospoda Antona napisali knjigo. Za razvoj podjetja Letnika. je bilo pomembno leto 2003, ko so Partnerja sta leta 1990 ustanovila podjetje Saubermacher Sued v Murski podjetje Letnik-Roth s sedežem Soboti preimenovali v Saubermacher v Lenartu, ki je začelo izvajati Slovenija. Leta 2005 pa je matično šestmesečni pilotni projekt, v okviru podjetje v Avstriji kupilo avstrijsko katerega so po mestu postavili posode podjetje Rumpold AG, ki je imelo v za ločeno zbiranje odpadkov. Tako so Sloveniji dve hčerinski podjetji: Eko les bili Lenarčani prvi v Sloveniji in tedanji in Čisto mesto Ptuj. Dve leti kasneje Jugoslaviji, ki so začeli ločeno zbirati je prišlo do pripojitve teh dveh podjetij odpadke. Še istega leta je podoben in podjetja Letnik-Saubermacher k pilotni projekt stekel v Murski Soboti, podjetju Saubermacher Slovenija s jeseni pa je podjetje že podpisalo sedežem v Murski Soboti. pogodbe o izvajanju gospodarske javne V podjetju Saubermacher Slovenija, službe za odstranjevanje odpadkov z ki skrbi za gospodarno ravnanje z občinami Lenart, Sveta Ana, Cerkvenjak odpadki iz 60.000 gospodinjstev iz in Benedikt za dobo 15 let. Istega leta je vse Slovenije (podjetje ima v svoji Mojca Letnik in njen mož Janez Letnik bilo v Murski Soboti ustanovljeno podjetje pred kesoni za ločeno zbiranje odpadkov dejavnosti okoli 12-odstotni tržni delež), Saubermacher Sued, ki je bilo določeno v Saubermacherjevem centru v Spodnjem je danes zaposlenih 371 delavcev, za koordinatorja Saubermacherjevih Porčiču pri Lenartu. od tega 101 v Lenartu. Njegova

Daj ljudem več kot pričakujejo in delaj to z veseljem!

Dalajlama


22

Brezplačno odlaganje odpadkov V Saubermacherjevem centru za ravnanje z odpadki v Spodnjem Porčiču pri Lenartu lahko vsakdo brezplačno odloži papir, plastiko, steklo, kovine, les, tekstilne izdelke, jedilna olja in maščobe, kosovne odpadke, avtomobilske dele, izrabljene gume, biološke odpadke (zeleni rez, trava itd.), električno in elektronsko opremo, gradbene odpadke v manjših količinah in nevarne odpadke. Edini pogoj je, da so odpadki sortirani in niso pomešani med seboj ali onesnaženi s kakšnimi drugimi snovmi.

T. K.

V sodobnem Saubermacherjevem centru za ravnanje z odpadki razgrajujejo tudi stare avtomobile.

odvisna podjetja so Čisto mesto Ptuj, Eko-Les Skopje, EkoLes Novi Sad, CRO Vrhnika, PUP Saubermacher Velenje, Saubermacher-Komunala Murska Sobota, SaubermacherPuconci in Ekologija Kranj. Saubermacher Slovenije ima tudi dve pridruženi podjetji: Karbon Velenje in Reciklaža Saubermacher Murska Sobota. Podjetje danes izvaja toliko storitev, da je v enem članku nemogoče našteti vse. Med drugim skrbi za ločeno zbiranje odpadkov, za ravnanje z embalažo, za zbiranje in obdelavo nevarnih odpadkov, za odstranjevanje odpadkov iz obrti in industrije, za zbiranje neonskih svetilk in številnih drugih reči, za zbiranje gradbenih odpadkov, za recikliranje kuhinjskih odpadkov, za prevzemanje blata iz čistilnih naprav, za zbiranje odpadnih kovin, za zbiranje izrabljenih avtomobilskih gum in še in še bi lahko naštevali. “Poleg tega, da je naše podjetje prijazno do strank, skrbimo tudi za zadovoljstvo delavcev,” pravi Mojca Letnik. “Zaposleni prejemajo plače nad kolektivno pogodbo, poleg tega pa dobijo tudi vse drugo, kar jim pripada po kolektivni pogodbi. Lani je podjetje zaposlenim izplačalo tudi božičnico, za zaposlene pa podjetje redno organizira družabna srečanja. Služba v Saubermacherju je kar dobra za razmere v našem okolju, res pa je, da delavci delajo v izjemno zahtevnih pogojih, saj mora delo kljub mrazu, snegu, dežju ali poletni pripeki nemoteno potekati.” V podjetju imajo tudi etični kodeks. Na dober odnos podjetja do zaposlenih kaže tudi majhna fluktuacija, saj je 20 odstotkov delavcev zaposlenih v podjetju že od njegovih začetkov, blizu 50 odstotkov delavcev pa dela v podjetju že več kot pet let. Lani so število zaposlenih povečali za 7 odstotkov. Kako pa se v Saubermacherju spopadajo s sedanjo svetovno finančno in gospodarsko krizo? “Lastniki so se odločili, da se bomo proti krizi borili na edini zares učinkovit način, to je z ‘napadom’ in z razvojem ter napredkom. Kljub krizi nameravamo investirati v razširitev centra za ravnanje z odpadki v Lenartu, v izgradnjo novega centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem ter v razvoj centra na Vrhniki,” odločno pove Mojca Letnik. “S temi investicijami je podjetju Saubermacher Slovenija razvoj zagotovljen!” Tomaž Kšela

Smeh je pol zdravja! Moški srednjih let si kupi novega Porscheja in se odpelje na prvo vožnjo. Najprej previdno pritisne na plin in brzinomer takoj pokaže 160 km/h. To je pravi užitek, pomisli in doda še malo plina. Naenkrat pa v ogledalu zagleda modro policijsko luč. Saj me ne morejo ujeti, pomisli in pritisne do 260 km/h. Potem pa si reče: "Ali nisi malo prestar za take štose?" Zmanjša hitrost in ob cesti počaka policijo. Policaj počasi pride do avta in po pregledu dokumentov reče: "Gospod, služba se mi konča čez pet minut. Ne bom vas kaznoval, če mi poveste en pameten razlog, zakaj ste hoteli pobegniti?" Voznik Porscheja ga začudeno pogleda in reče: "Moja žena je prejšnji teden pobegnila s policajem, pa sem mislil, da mi jo hočete vrniti!" "Hvala lepa in srečno pot", odvrne policaj, mu vrne dokumente in odide.


23

Čestitamo za 50 let

Sodelavec Marjan Bohnec je praznoval 50 let.

Drage sodelavke in sodelavci Letos naše podjetje praznuje okroglo 20 letnico delovanja v Sloveniji. Vabimo vas in vaše družine, da se nam pridružite 4. 6. 2010 po 14.00 uri v Sp. Porčiču 4a, da skupaj nazdravimo in se poveselimo ob glasbi in jedači. Poskrbljena bo tudi zabava za naše najmlajše, ogled centra, z malo sreče pa tudi ogled našega centra iz zraka.

Slovenija

Novice Saubermacher Slovenija Interno glasilo družbe Saubermacher Slovenija d.o.o.

Uredniški odbor: Tamara Horvat, Mojca Letnik, Aleš Lipko Odgovorna urednica: Tamara Horvat / 041-668 065 Fotografije: Arhiv uredništva Oblikovanje in tisk: Štrakl d.o.o. E-naslov: t.horvat@saubermacher.si Naklada: 250 izvodov April 2010

VSE NAJBOLJŠE… REHER, PRIMOŽIČ, REHER, KRAMBERGER, CAF, ORNIK, KNAUS, DIEMAT, ŠMIRMAUL, BAJAGIČ, ŠMIGOC, KAUČIČ, PETERŠIČ, GOMBOC, ŠKRINJAR, HUBERNIK, JUG, JURGEC, ZELENKO, KOPRIVNIK, GUMZAR, VERVEGA, STARIČ, ZADRAVEC, BELAK, RAKUŠA, KOVAČ, SLAČEK, DIEMAT, KOROŠEC, EKART, KARMEL, ŽELEZNIKAR, KRAJNC, BENKO, KOREZ , UDOVIČ, KOLETNIK, SIMONIČ, BRANDL, ŠMIT, SIMONIČ, RAJŠP, DIVJAK, SIMONIČ, KREINER, VIDNAR, LEINER,

JOŽE DAMIJAN GREGOR ZVONKO VOJKO MIHAELA FRANC VIKTOR DAVORIN SAKIB MAJDA PRIMOŽ ALBIN DARKO EMIL JASNA MATEJ SLAVKO IVAN ANDREJ ZLATKO MILAN ALOJZ MATEJ DUŠAN DARKO ALEKSANDER ANTON TANJA MILOŠ ZDRAVKO IVAN MITJA KONRAD PETER DUŠAN BORIS SAŠO DEJAN GORAZD MIHAEL ALOJZ NATAŠA STANKO ERNEST ROBERT TOMAŽ SANDRA

1. 4. 2. 4. 3. 4. 5. 4. 9. 4 9. 4. 14. 4. 15. 4. 18. 4. 22. 4. 23. 4. 25. 4. 25. 4. 27. 4. 1. 5. 3. 5. 2. 5. 6. 5. 6. 5. 7. 5. 10. 5. 10. 5. 11. 5. 11. 5. 17. 5. 17. 5. 20. 5. 10. 6. 13. 6. 18. 6. 19. 6. 4. 7. 5. 7. 6. 7. 8. 7. 9. 7. 9. 7. 10. 7. 10. 7. 26. 7. 28. 7. 29. 7. 2. 8. 5. 8. 6. 8. 8. 8. 16. 8. 20. 8.

Bodi zadovoljen s tem kar imaš in se trudi, da bi dosegel tisto, kar si želiš.

Imamo manj prijateljev, kot mislimo, a več, kot vemo.

HOFMANNSTAHL


24

Malo zabave za vaše možgane

Smeh je pol zdravja! Ropar je oropal banko. Pa vpraša prvega:”si videl kaj sem naredil?” tip mu odvrne:”ja” in ropar ga ustreli. Isto vpraša drugega, tip reče ja in ropar ga ustreli. Isto se zgodi s tretjim. Četrti pa reče:”jas nisem nič videu. moja žena pa je!!”

Foto: S.Ž.

Ga prepoznate?

Rešitev - geslo križanke, ki ga dobite na oštevilčenih poljih, napišite na kupon in ga oddajte v škatle, ki jih boste našli na vseh lokacijah naše družbe SM-Slovenija (Lenart, M. Sobota in Kidričevo). Med reševalce s pravilno vpisanim geslom, bomo razdelili tri nagrade.

V prejšnji številki ste seveda na "smešni" fotografiji prepoznali Knaus Franca

KUPON KRIŽANKA

NAJ SODELAVEC

Geslo: ...........................................

Z vsako novo številko našega glasila, boste sodelavci imeli možnost, da izberete najzaslužnejšega, najprijaznega, najuspešnega, skratka po vašem mnenju najsodelavca meseca…

......................................................

Postopek je naslednji: 1. 2.

...................................................... ......................................................

3. 4.

IZREŽETE KUPON NA KUPON NAPIŠETE IME IN PRIIMEK SODELAVCA TER RAZLOG, ZAKAJ SI PRAV ON ZASLUŽI TA NAZIV. KUPON ODVRŽETE V SKRINJICO MED VSEMI KUPONI, KI BODO ODDDANI BOMO DOLOČILI NAŠEGA NAJ SODELAVCA NA PODLAGI, KDOR BO NAJVEČKRAT NOMINIRAN IN ZAKAJ NA KONCU LETA BOMO MED NOMINIRANCI IZBRALI NAJSODELAVCA LETA, KI BO PREJEL PRAKTIČNO NAGRADO

Pošiljatelj: ......................................................

5.

......................................................

ZA NAJ SODELAVCA PREDLAGAM:

......................................................

……………………………......................................................………..

Nagrado za pravilno rešeno križanko iz prejšnje številke (Geslo: Odprtje sortirnice in kompostarne) prejmejo: Valerija Kaučič, Emica Zorec in Zofija Tašner. Čestitke! Nagrado lahko prevzame pri g. Alešu Lipku, PE Lenart.

RAZLOG: ………………………………………....…………………………

.......................................................................................................... V drugi številki ste izbrali za naj sodelavca Tanjo Diemat in Milana Vervega.

Saubermacher Novice 04/2010  

Saubermacher Novice 04/2010

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you