Issuu on Google+

Glasilo območne obrtno–podjetniške zbornice Grosuplje

letnik XV, št. 187

Časopis za podjetne

januar 2013

Avtohiša Mihalič (01) 786 53 50

nek do a r h i r P UR 000 E

4.

ČISTO MAJČKENE CENE. Ceeeela četica vozil Volkswagen. Leto je naokoli in znova smo vam pripravili posebno ponudbo za različne modele vozil Volkswagen, saj vas pri nakupu obdarimo s prihrankom kar do 4.000 EUR. Ne zamudite izjemne priložnosti in se čim prej oglasite v našem salonu z vozili Volkswagen. Pohitite, zaloga vozil je omejena. Se vidimo!

Več informacij o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO2 pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si. Višina prihranka je odvisna od modela avtomobila. Število vozil na zalogi je omejeno. Akcija traja do odprodaje zalog. Slike so simbolne.

Zadnja številka časopisa Zrno

Kamnoseštvo Jovandarić in d.o.o. Str.Petrotek 8: Avtohiša Drago Mihalič s.p.

Str. 10: Čevljar Peter Skubic s Police

Poštnina je plačana na pošti 1312 Videm-Dobrepolje

Jože Intihar odhaja s položaja predsednika zbornice (str. 4) Brezplačen seminar na OOZ (str. 6)


VUČKO d.o.o. Stranska vas 17 1295 Ivančna gorica

tel/fax: ++ 386 (0)1 7878 514 e-mail: vucko.jasmina@siol.net info.vucko@siol.net www.vucko.si

30 let smo že z vami. Za vas se trudimo izdelati udobne, lepe in tople copate. Hvala za vaše zaupanje. V letu 2013 vam želimo veliko zdravja, sreče in uspehov.

Peter KOCMUR s.p. Sp. Brezovo 27, 1294 Višnja Gora

GSM: 041 / 706-350

Informacije, dogodki in novice z OOZ Grosuplje odslej na:

www.ooz-grosuplje.si

www.facebook.com/MojaObcina.si http://twitter/MojaObcinasi


Aktualno iz OOZ

Srečno 2013

Zr­nu in vam v slo­vo

Problemi naj bodo izziv in ne kapitulacija! Ko denar poide, pamet pride!

Ana Va­to­vec, ured­ni­ca

P

Za na­mi je le­to 2012, smo v le­tu 2013. To bo pre­lom­no le­to za pod­jet­ni­ke, obrt­ni­ke, kot je bi­lo pre­lom­no le­to pred šti­ri­de­se­ti­mi le­ti, ko smo us­ta­nav­lja­li zbor­ni­co. Bi­li smo po­no­sni, pre­ma­ga­li smo ideo­lo­gi­jo ta­krat­ne dr­ža­ve in po­sta­li njen po­mem­ben so­go­vor­nik. V šti­ri­de­se­tih le­tih smo zgra­di­li do­bro or­ga­ni­zi­ra­no zbor­ni­co. Vse ka­že, da je to le pre­ma­lo za pod­jet­ni­ ka, ki ži­vi od de­la in ne le od si­ste­ma. Sa­mo­dej­ni pri­li­vi v bla­gaj­no zbor­ni­ce so pok­va­ri­li iz­vo­lje­ne funk­cio­nar­je. Na­me­sto, da bi se uk­var­ja­li s prob­le­mi, ki ta­re­jo člans­tvo, so se uk­var­ja­li pred­vsem z jav­ni­mi poob­la­sti­li in od­no­som dr­ža­va-pod­jet­ni­ki. Za­go­to­vo so do­se­gli po­mem­bne re­zul­ta­te, ki pa so še bolj po­mem­bni za dr­ža­vo, če ho­če ime­ti več dav­kov. Mi­slim, da smo za­ne­ma­ri­li po­ve­zo­va­nje med raz­lič­ni­mi pa­no­ga­mi, po­moč pri pro­do­ru na tu­je tr­ge, pri mar­ke­tin­gu, ino­va­ci­jah in še mar­si­čem. Za na­šo zbor­ni­co bi bi­lo prav, da je op­ti­mi­stič­na. Člans­tvo bo neob­vez­no. Pri­li­vi v bla­gaj­no ne bo­do več sa­mou­mev­ni, po­sta­li bo­do od­vi­sni od tr­že­nja. Tak­šen na­čin za nas ni pre­se­ne­če­nje, saj ve­mo, da se mo­ra vsak član po­tru­di­ti za vsak evro. Pre­pri­čan sem, da bo na­ša stro­kov­na služ­ba zna­la us­tre­či vsa­ki va­ši že­lji po znat­no niž­ji ce­ni, kot je na tr­gu. Re­kel sem, da za nas ni po­seb­no pre­se­ne­če­nje – pro­sto­volj­no člans­tvo. Ves čas smo de­lo­va­li na tem. Ima­mo do­bro stro­kov­no služ­bo, ima­mo do­bre, so­dob­no oprem­ lje­ne pro­sto­re za pre­da­va­nja in pro­sto­re, ki so od­da­ni v na­jem. Vseh zad­njih osem let smo te­me­lji­to oči­sti­li vse stroš­ke, ki ni­so bi­li nuj­ni ali ra­cio­nal­ni in za­po­sli­li ka­der, ki bi mo­ral bi­ti kos vsem na­lo­gam trž­ne­ga gos­po­dars­tva. Tu ne bo šlo za do­bi­ček, ta ne bo po­tre­ben, šlo bo za do­ber ser­vis čla­nov in tu­di ne-čla­nov na­še zbor­ni­ce. Ne­ka­te­re stva­ri pa bo­mo ra­cio­na­li­zi­ra­li tu­di v le­toš­njem le­tu. Uki­ni­li bo­mo gla­si­lo Zr­no, od­slej bo­do in­for­ma­ci­je na sple­tu. Zmanj­ša­li bo­mo šte­vi­lo čla­nov v uprav­nem od­bo­ru, skupš­či­ni in uki­ni­li kak­šen od­bor. Ško­da, ker sem te ča­se pri­ča­ko­val, a priš­li so ma­lo pre­poz­no. Z ve­se­ljem bi so­de­lo­val, ne be­žim od njih, če­prav imam še ka­ko le­ to man­da­ta. Za do­bro zbor­ni­ce se umi­kam. Pre­pri­čan sem, da to poč­nem za zbor­ni­co, za ka­te­ro je bi­lo po­treb­no ve­li­ko na­po­rov. No­ve­mu pred­sed­ni­ku, no­ve­mu vods­tvu , vsem se­da­njim in bo­ do­čim čla­nom, stro­kov­ni služ­bi in vsem va­šim bliž­njim, ve­se­lo no­vo le­to 2013. Naj bo­do prob­le­mi iz­ziv in ne ka­pi­tu­la­ci­ja! Jo­že In­ti­har 3

red le­ti je v ne­kem kri­tič­nem tre­nut­ku, ki sva ga ime­ la s pred­sed­ni­kom OOZ Gro­sup­lje Jo­že­tom In­ti­har­ jem, ta iz­ja­vil: »Zr­no sem us­ta­no­vil in ga bom tu­di po­ko­pal.« Ob pred­vi­de­ni spre­mem­bi obrt­ne za­ko­no­da­je ozi­ro­ma pri­ča­ko­va­nem zmanj­ša­nju člans­tva (po­tem) se nje­go­va po­greb­niš­ka že­lja ure­sni­ču­je kot pr­vi po­mem­ben var­če­val­ni ukrep gro­su­pelj­ske zbor­ni­ce. Zr­no od­ha­ja ob 15-let­ni­ci svo­je­ga ob­sto­ja. Naj­prej je bi­lo gla­si­lo SOPS-a (obrt­niš­ke stran­ke), ka­te­re pred­sed­nik je bil Jo­že In­ti­har; kma­lu se je gla­si­lo preob­li­ko­va­lo v gla­si­lo OOZ Gro­sup­lje. Pred de­se­ti­mi le­ti sem ga ob pri­ho­du v služ­bo na OOZ Gro­sup­lje prev­ze­la v ure­ja­nje iz rok Bra­ ne­ta Lam­pre­ta, ki je bil po­tem do­ber so­de­la­vec – pi­sec , do svo­je prez­god­nje smr­ti. Mo­je za­mi­sli o pre­no­vi ta­krat­ne vse­bi­ne ča­so­pi­sa so bi­le le del­no us­pe­šne. Ome­je­va­la me je za­po­sle­nost na zbor­ni­ci, saj sem v pi­sar­ni po­go­sto de­la­la sa­ma, za us­tvar­ja­nje ča­so­pi­sa pa ime­la čas še­le po red­nem de­lov­nem ča­su. Še bolj od­lo­čil­ne­ga po­me­na pa je bi­lo sta­ liš­če vo­dil­nih na zbor­ni­ci, ki so do­lo­če­ne vse­bi­ne oz­na­či­li kot ne­pri­mer­ne za obrt­niš­ki ča­so­pis. Ko so me uči­li koz­jih mo­li­tvic za­ra­di mo­jih »pre­več« na­pred­nih vse­bin, sem sli­ ša­la: »Pa ne mo­re nas, pod­jet­ni­kov, uči­ti ena ad­mi­ni­stra­ tor­ka!« In ko sem bi­la ma­lo bolj kri­tič­na, so mi pre­po­ve­da­li pi­sa­ti uvod­ni­ke, za­tem so ob­seg ča­so­pi­sa zmanj­ša­li le na ovi­tek. Že­lim po­ve­da­ti, da je iz­ha­ja­nje Zr­na že prej ne­kaj­ krat vi­se­lo na nit­ki, a je po­tem vsee­no pre­vla­dal ra­zum, da je ča­so­pis po­tre­ben za­ra­di ob­veš­ča­nja čla­nov. Pred tre­mi le­ti sem bi­la za­ra­di »ra­cio­na­li­za­ci­je« ob služ­bo na zbor­ni­ci, ob tem pa mi je bi­lo po­nu­je­no na­dalj­nje us­ tvar­ja­nje Zr­na po po­god­bi, ki sem ga spre­je­la. Ver­ja­mem, da ste odt­lej vsi ti­sti, ki ste vsaj kdaj vr­gli oko v Zr­no, opa­zi­li kva­li­tet­no spre­mem­bo: več do­god­kov, več og­la­sov, te­mat­ ske og­la­sne pri­lo­ge … S pre­ho­dom v last­no fir­mo sem se ča­so­pi­su lah­ko pos­ve­ti­la bolj pro­fe­sio­nal­no, za­slu­žek je po­stal de­lo­ma od­vi­sen od mo­je pod­jet­no­sti, če­prav so os­ ta­le do­go­vor­je­ne vse­bi­ne in do­go­vor­jen ob­seg ča­so­pi­sa. Z vods­tvom zbor­ni­ce smo odt­lej plu­li po mir­nih vo­dah. Po­šte­no po­ve­da­no: spri­jaz­ni­la sem se z dejs­tvom, da mo­ raš ti­ste­ga, ki ti da­je de­lo, gla­di­ti in mu ki­ma­ti, ne gle­de na pra­vil­nost nje­go­ve­ga po­čet­ja. Ta­ki so ča­si. In ne ču­di­te se, če no­vi­nar­ji po­zab­lja­jo na no­vi­nar­ski ko­deks, ker mo­ra­ jo od ne­če­sa pre­ži­ve­ti, prav go­to­vo pa to ni v ko­rist na­še druž­be na dol­gi rok. ➜


Aktualno iz OOZ Kljub do­lo­če­nim tež­kim tre­nut­kom, ki sem jih pre­ži­ve­la ob us­tvar­ja­nju Zr­na, pre­ vla­du­je­jo le­pi spo­mi­ni, ki so jih v me­ni pu­ sti­li ljud­je: obrt­ni­ki in pod­jet­ni­ki, ki se jih je v de­set­let­ju na­bra­lo ne­kaj sto, pa raz­ni stro­kov­nja­ki, po­li­ti­ki ter dru­gi, sta­tu­sno bolj in manj po­mem­bni ljud­je. Še po­seb­no zah­va­lo dol­gu­jem mo­je­mu naj­te­snej­še­mu so­de­lav­cu, teh­nič­ne­mu ured­ni­ku Fran­ci­ju No­va­ku mlaj­še­mu iz Vid­ma, ki je ob­li­ko­val od pr­ve­ga do zad­nje­ga Zr­na. Od­li­ku­je­jo

ga izre­den po­sluh in smi­sel za ob­li­ko, es­ te­ti­ko in pi­sa­nje, pa tu­di po­žr­tvo­val­nost, s ka­te­ro je v šte­vil­nih de­lov­nih vi­ken­dih in praz­ni­kih lo­vil ro­ke za izid ča­so­pi­sa. Ob tem naj po­vem, da je to prav ti­sti Fran­ci No­vak, ki je bil la­ni pro­gla­šen za evrop­ ske­ga pe­sniš­ke­ga vi­te­za. Za ko­nec ve­lja zah­va­la so­de­lav­ce­ma na zbor­ni­ci, Moj­ci Zdol­šek Mar­kel in Ja­ne­ zu Baj­tu, ter zbor­nič­nim or­ga­nom, ki so

omo­go­či­li iz­ha­ja­nje Zr­na, še po­se­bej pa pred­sed­ni­ku Jo­že­tu In­ti­har­ju, za­ra­di ka­te­ re­ga ste gro­su­pelj­ski, ivanš­ki in do­bre­polj­ ski obrt­ni­ki ime­li svoj ča­so­pis, jaz pa de­lo, ki sem ga z ve­se­ljem oprav­lja­la. Mo­go­če se ne­ka­te­rim zdi ča­so­pis ne­po­tre­ben, kot čla­na­ri­na zbor­ni­ci, mo­go­če pa vam bo manj­kal še­le, ko ga ne bo več. Kon­ča­la se je ena zgod­ba in za­če­nja se no­ va. Mo­go­če se še sre­ča­mo …

Jo­že In­ti­har od­ha­ja s po­lo­ža­ja pred­sed­ni­ka zbor­ni­ce Jo­že In­ti­har naj bi se po umi­ku iz ob­čin­ske po­li­ti­ke le­tos pred­ča­sno od­po­ve­dal tu­di po­lo­ža­ju pred­sed­ni­ka Ob­moč­ne obrt­nopod­jet­niš­ke zbor­ni­ce Gro­sup­lje. Pod­jet­nik, po­li­tik, ino­va­tor, us­tvar­ja­len mi­slec, več­ni dvom­lji­vec, z afi­ni­te­to do kul­tu­re, puš­ča za se­boj mno­go po­zi­tiv­nih do­sež­kov in tu­di kak­šno za­me­ro pri lju­deh, ki so mi­sli­li dru­ga­če od nje­ga. Pi­še: Ana Va­to­vec Ko se zgo­di ne­kaj sla­be­ga, obi­čaj­no re­ če: »To sem pred­vi­de­val.« Pa kljub te­mu ni pri­ča­ko­val, da se bo glav­no zbor­nič­no vods­tvo ta­ko izro­di­lo in da se bo­do čla­ ni ta­ko mno­žič­no obr­ni­li pro­ti zbor­ni­ci (re­fe­ren­dum). »Ker ni­mam več pod­po­re v ob­čin­skih or­ga­nih in ne med obrt­ni­ki, je prav, da se umak­nem,« ko­men­ti­ra svoj od­stop. Obrt­niš­ki de­nar na kup­ček Do­brih de­set let, kar je na po­lo­ža­ju pred­ sed­ni­ka OOZ Gro­sup­lje, rav­na z obrt­niš­ kim de­nar­jem, kot s svo­jim: ga var­ču­je in ple­me­ni­ti, pre­miš­lje­no in­ve­sti­ra in bdi nad stroš­ki, da so čim niž­ji. Ena­ko skrb­no nad­zo­ru­je zbor­nič­no last­ni­no, saj še ved­ no sko­či med vi­ken­di po­gle­dat, če se oko­li obrt­ne­ga do­ma kaj sum­lji­ve­ga do­ga­ja, če so za­pr­ta vsa ok­na, če zvo­ni alarm ali pa si je kak na­jem­nik pro­sto­rov pri­voš­čil kaj ne­do­go­vor­je­ne­ga. S svo­jo pe­dant­nost­jo je na zbor­ni­ci vzpo­sta­vil po­slov­na raz­mer­ja in red z vse­mi, pri­hra­nil ne­kaj de­nar­ja, a obe­nem je s tem po­ča­si za­mr­la dru­žab­na vlo­ga zbor­ni­ce, ka­mor so vča­sih obrt­ni­ ki ho­di­li po­gle­dat svoj »dom« in se po­ go­vo­ri­ti s pri­ja­te­lji ter mar­sik­daj na­re­di­li

kak­šno stvar za­stonj. K te­mu je ned­vom­no pri­po­mo­gel tu­di čas, v ka­te­rem ži­vi­mo, ko sta edi­no me­ri­lo za lju­di po­sta­la nji­ho­va pro­duk­tiv­nost in de­nar, ne­zau­pa­nje v soč­ lo­ve­ka pa pra­vi­lo. Dom za izo­bra­že­va­nje Gro­su­pelj­ski Dom obrt­ni­kov je bil zgra­jen pod nje­go­vo »ko­man­do« zbor­ni­ce, ko je pr­vič prev­zel funk­ci­jo pred­sed­ni­ka (19871990), ka­te­re član je od le­ta 1980. Ob tem po­ve: » Bil sem pro­ti grad­nji ta­ko ve­li­ke­ga ob­jek­ta. Za­go­var­jal sem na­jem pro­sto­rov 4

ali mo­go­če na­kup sta­no­va­nja. Za­slu­ge za grad­njo do­ma ima­jo Av­gust Gril, Alojz Pre­da­lič in Mi­hael Ma­rolt, jaz sem bil po­ tem v vlo­gi pred­sed­ni­ka le iz­va­ja­lec.« V ob­dob­ju zad­njih pred­sed­niš­kih man­da­ tov je pro­sto­re v obrt­niš­kem do­mu do­de­lal in us­po­so­bil za so­do­ben na­čin pre­da­vanj in te­ča­jev, ki so mno­žič­no po­te­ka­li vsa le­ta ob ob­čin­ski fi­nanč­ni pod­po­ri za pod­jet­ ni­ke sko­raj za­stonj. Izo­bra­že­va­nje obrt­ ni­kov je zanj ključ­ne­ga po­me­na, o če­mer je pred le­ti za­pi­sal: »Smo majh­na dr­ža­va, brez po­mem­bnih su­ro­vin­skih do­brin, za­to mo­ra bi­ti na­še naj­po­mem­bnej­še bo­gas­tvo zna­nje, us­mer­je­no v iz­voz.« Ob tem tu­di ob­čin­ske or­ga­ne pre­pri­čal v šti­pen­di­ra­nje de­fic­ i­tar­nih po­kli­cev, ki jih je v obrt­niš­kih vr­stah iz dne­va v dan več. Od di­plo­me do obrt­ni­ka Jo­že In­ti­har je za­čel svo­jo po­klic­no pot kot teh­nik v To­var­ni mo­tvoz in plat­no v Gro­ sup­ljem. Od tam je šel štu­di­rat stroj­niš­tvo in v šti­rih le­tih di­plo­mi­ral na uni­ver­zi­tet­ni stop­nji ter se vr­nil v »Mo­tvoz« za vod­jo de­lav­ni­ce vzdr­že­va­nja stro­jev. Tam sta z Jo­že­tom Per­kom re­še­va­la prob­le­me ta­ko, da sta »preš­ver­ca­la« mar­si­ka­te­ri stroj­ni del čez me­jo, na­sta­lo pa je tu­di ne­kaj ino­ va­cij. Nje­go­va na­sled­nja za­po­sli­tev je bi­la


Aktualno iz OOZ v in­ve­sti­cij­skem sek­tor­ju Av­toob­no­ve ozi­ ro­ma Au­to­com­mer­ca, kjer so na­čr­to­va­li iz­grad­njo ve­li­ke­ga ser­vi­sa v Gro­sup­ljem (pro­ti Je­ro­vi va­si). »Mu­či­li so me se­stan­ ki, ker sem ra­je de­lal, kot se­stan­ko­val,« se spo­mi­nja ti­ste­ga ob­dob­ja. Obe­nem je do­ma že us­pel do kon­ca raz­vi­ti no­vost: vo­ska­no vr­vi­co za žič­na vez­ja, s ka­te­ro so eks­pe­ri­men­ti­ra­li že v »Mo­tvo­zu«, a ni­so priš­li do re­zul­ta­ta. »Dr­ža­lo me je, da bi za­ čel de­la­ti na svo­je. Z Is­kre so priš­li k me­ni, da bi za­nje de­lal vr­vi­co. Od To­var­ne mo­ tvoz in plat­no sem do­bil pi­sno za­go­to­vi­lo, da so­gla­ša­jo s tem, da jaz de­lam vr­vi­ce. Ker se mi je zde­lo to pre­ma­lo, sem do­dal še iz­de­la­vo ko­vin­skih ob­jemk, ki sem jih de­lal za Tam, Au­to­com­mer­ce, Teh­no­stroj in dru­ge. Mo­ja vr­vi­ca je priš­la do Ku­be, Ru­si­je, na Šved­sko … Za­ra­di so­de­lo­va­nja s Ta­mom pa sem ob nje­go­vem pro­pa­du iz­gu­bil te­da­njih 200.000 nemš­kih mark.« 1980 sta z že­no od­pr­la skup­no obra­to­val­ ni­co »Ko­vin­ska ga­lan­te­ri­ja in pla­sti­ka«, kar je po­me­ni­lo en obra­čun in eno čla­na­ri­no, s spre­mem­bo obrt­ne­ga za­ko­na sta mo­ra­ la od­pre­ti vsak svoj s.p., za­ra­di dav­kov pa še d.o.o., kar je po­me­ni­lo tri obra­ču­ne in tri čla­na­ri­ne obrt­ni zbor­ni­ci. »V Obrt­no za­dru­go Ma­gro ni­sem šel, kot dru­gi, da so ime­li ko­ri­sti pri dav­ku, saj sem že te­daj ve­del, da ko bo to mi­mo, ne bo no­be­ne­ga čla­na več, kar se je po­tem tu­di zgo­di­lo,« opi­su­je ne­ra­zum­no po­čet­je dr­ža­ve in do­ pol­ni z mne­njem o obrt­ni­kih: »Tam, kjer je de­nar, smo obrt­ni­ki, tam, kjer ga ni, nas ni.« Zr­no naj vzka­li Jo­že In­ti­har je v zbor­nik, ki je iz­šel ob ot­vo­ri­tvi Do­ma obrt­ni­kov (1988) za­pi­ sal »Po­tre­bu­je­mo do­ber in­for­ma­cij­ski si­ stem.« Ene­ga od ka­na­lov za in­for­mi­ra­nje je poz­ne­je ure­sni­čil kot ob­čin­ski pred­ sed­nik Stran­ke obrt­ni­kov in pod­jet­ni­kov Slo­ve­ni­je (SOPS) z us­ta­no­vi­tvi­jo ča­so­

pi­sa Zr­no. »V mi­slih sem imel zr­no naj vzka­li,« raz­la­ga in v na­da­lje­va­nju po­ve, da so mu pri za­čet­nem us­tvar­ja­nju naj­več po­ma­ga­li: biv­ši se­kre­tar zbor­ni­ce Bra­ne Lam­pret, nek­da­nja pred­sed­ni­ca zbor­ni­ce Ma­ri­ja Mi­šič, biv­ša gro­su­pelj­ska uči­te­lji­ca slo­venš­či­ne Ma­ri­ja Tav­čar, kot no­vi­nar­ka Kse­ni­ja Med­ved, po­stav­ljala in ti­skala pa Fran­ci No­vak mlaj­ši in sta­rej­ši. Ča­so­pis so po­tem iz stran­kar­ske­ga preob­li­ko­va­li v zbor­nič­no gla­si­lo; iz­ha­jal je od 1998 do te­ga po­sled­nje­ga, ki ga prav­kar pre­bi­ra­te. Več kot 30 let na ob­či­ni in na zbor­ni­ci Jo­že In­ti­har je bil že v prejš­njem si­ste­mu član in pred­sed­nik ob­čin­ske­ga zbo­ra zdru­ že­ne­ga de­la. Pra­vi, da je ime­la zbor­ni­ca v ob­dob­ju grad­nje obrt­ne­ga do­ma po­mem­ bno vlo­go na ni­vo­ju ob­či­ne, saj je do­lo­ča­la obrt­ne co­ne in je na nje­no po­bu­do ime­la Ob­či­na Gro­sup­lje na­ju­god­nej­ši od­lok o dav­kih ob­ča­nov. Po­li­tič­no pot je na­da­lje­val v vlo­gi SOPS-a in po­tem v LDS kot svet­nik v ob­čin­skem

FOTOGRAFIJE OTROK Z DEDKOM MRAZOM

Vsi otroci so bili ob prejemu darila fotografirani skupaj z Dedkom Mrazom. Fotografije lahko BREZPLAČNO dvignete na sedežu OOZ Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje.

5

sve­tu Ob­či­ne Gro­sup­lje, vmes pa tu­di kot član ozi­ro­ma pred­sed­nik ob­čin­skih od­ bo­rov sous­tvar­jal lo­kal­no po­li­ti­ko. Pri­po­ mo­gel je k ugod­nej­še­mu ko­mu­nal­ne­mu pris­pev­ku, k zmanj­ša­nju stroš­ka za od­voz sme­ti, ki je bil pr­vot­no za pod­jet­ni­ke kar ne­kaj­krat viš­ji, k zmanj­ša­nju na­do­me­sti­la za gos­po­dar­ska stavb­na zem­ljiš­ča, vpe­ ljal fi­nan­ci­ra­nje za pos­pe­še­va­nje raz­vo­ja drob­ne­ga gos­po­dars­tva v ob­či­nah in dru­ go. Is­to­ča­sno je bil član uprav­nih or­ga­nov in od le­ta 2002 spet pred­sed­nik OOZ Gro­ sup­lje, pa član skupš­či­ne Obrt­ne zbor­ni­ce Slo­ve­ni­je in še kak­šna funk­ci­ja bi se naš­la. Za­go­to­vo jih je oprav­ljal po svo­jih naj­bolj­ ših mo­čeh in pri tem kdaj tu­di, za­ra­di svo­ je­ga pre­pri­ča­nja, gre­šil. Tr­že­nje zbor­ni­ce pre­puš­ča dru­gim V ča­su »vla­da­vi­ne« Jo­že­ta In­ti­har­ja se je v stro­kov­nih služ­bah zbor­ni­ce za­me­nja­lo več lju­di, kot pa je bi­lo v vseh le­tih dot­lej za­po­sle­nih. Ali je pri iz­bi­ri res imel ne­ sreč­no ro­ko ali pa ve­lja pri­pom­ba ene­ga od sta­rih čla­nov uprav­ne­ga od­bo­ra, ki je re­kel: »Za Jo­že­ta ne bo ni­ko­li nih­če do­volj do­ber de­la­vec,« je stvar pre­so­je vsa­ke­ga po­sa­mez­ni­ka. »Bil sem pre­pri­čan, da ob­vez­no člans­tvo v zbor­ni­ci ne bo tra­ja­lo več­no. Do te­ga je mo­ra­lo pri­ti. Re­ši­tev je trž­na na­rav­na­ nost zbor­ni­ce. Te­ga mi ni us­pe­lo spe­lja­ti do kon­ca, a za­puš­čam zbor­ni­co, ki ima vse po­go­je, da se zač­ne trž­no ob­na­ša­ti. Za­go­tov­ljen je de­nar za de­lo­va­nje in ta­koj lah­ko od­da­ja 150 m2 po­slov­nih pro­sto­rov in dvo­ra­ni z naj­so­dob­nej­šo opre­mo,« za za­klju­ček po­ve Jo­že In­ti­har, ka­te­re­ga ime bo v zgo­do­vi­ni OOZ Gro­sup­lje za­go­to­vo za­pi­sa­no z ve­li­ki­mi čr­ka­mi.


Informativna zrna

ČLANE OOZ Grosuplje Vabimo na BREZPLAČNO PREDAVANJE »Sestava davčnega obračuna za zasebnike in pravne osebe ter spremenjena zakonodaja v letu 2013« Seminar se bo odvijal

v četrtek, 7. 2. 2013, z začetkom ob 10.00 uri

v prostorih OOZ Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1B v Grosupljem. Predavatelj: Iztok Mohorič, univ.dipl.pravnik, davčni svetovalec OZS Obseg delavnice: 3 ure PRIJAVNICA s.p./družba: .................................................................................................................................................. naslov: .................................................................................................................................................... pošta: ............................................................. tel./GSM: ........................................................................ e-mail: .............................................................. DDV: .................................................................................... davčni zavezanec (ustrezno obkroži):

❐ DA

❐ NE

DOM OBRTNIKOV, GROSUPLJE, Va­bi­mo vas na BREZPLAČNO pre­da­va­nje o tre­nut­ni prob­le­ma­ti­ki na po­ droč­ju po­koj­nin in splo­šne so­cial­ne var­no­sti. Pred­stav­lje­ne bo­do raz­lič­ne re­ši­tve in fi­nanč­ne mož­no­sti, s ka­te­ri­mi se bo­ste kot pod­jet­ni­ki lah­ko do­bro pri­pra­vi­li na spre­mem­be. Pre­da­va­nje bo

Ime in priimek udeleženca predavanja: ........................................................................................

Zakoniti zastopnik s.p.-ja / podjetja, s sedežem v občini ........................................................ podajam I Z J A V O, da za iste storitve, koriščene po tej prijavi, ne prejemam finančne pomoči po drugih pred­ pisih in da skupaj s tokratno pomočjo in vrednostjo doslej prejetih pomoči v obdobju zad­ njih treh (3) let ne presegam zneska v višini 200.000,00€, skladno s pravilom de minimis; v primeru ugotovitve neresničnosti te izjave se zavezujem prejeta sredstva po tej prijavi vrniti. Datum: ............................................................................. Žig:

Seminar NALOŽBENE MOŽNOSTI

............................................................................. (podpis zakonitega zastopnika)

IZPOLNJENE PRIJAVNICE Z IZJAVO POŠLJITE NA NASLOV OOZ GROSUPLJE, Ob Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje, po faksu 01786 16 45 ali po e-pošti na ooz.grosuplje@ozs.si NAJKASNEJE do 4.2.2013. Dodatne informacije po telefonu: 01/786 51 30

6

v sre­do, 23. 1. 2013, ob 18.00, v pro­sto­rih Ob­moč­ne obrt­no-pod­jet­niš­ke zbor­ni­ce Gro­sup­lje, Ob Gro­su­peljš­či­ci 1B, 1290 Gro­sup­lje. In­for­ma­tiv­no pri­ja­vo spo­ro­či­te na tel. 041-768-440 (ga. Va­nja Jo­vi­če­vič, V&D d.o.o.), kjer do­bi­te tu­di vse do­dat­ne in­for­ma­ci­je. Vljud­no vab­lje­ni! OOZ Gro­sup­lje


Informativna zrna

Obvezna prijava kratkotrajnih del na višini (krovstvo, tesarstvo, kleparstvo, fasaderstvo, montaža oken ...) na inšpektorat Republike Slovenije za delo Ob­ve­sti­lo za jav­nost – 18. 12. 2012 Na Inš­pek­to­ra­tu RS za de­lo že od le­ta 2009 da­ lje iz­va­ja­mo de­vet me­seč­ne us­mer­je­ne nad­ zo­re grad­bišč s po­droč­ja var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu. Do se­daj je bil naš nad­zor us­mer­jen pred­vsem na grad­biš­ča, ki se mo­ra­jo, v ko­li­ kor iz­pol­nju­je­jo po­go­je za pri­ja­vo po Ured­bi o za­go­tav­lja­nju var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu na za­ča­snih in pre­mič­nih grad­biš­čih (Ur. l. RS, št. 83/05, v na­da­lje­va­nju Ured­ba), pri­ja­vi­ti na Inš­ pek­to­rat RS za de­lo 15 dni pred za­čet­kom del. Za­ra­di več­je pri­sot­no­sti inš­pek­tor­jev za de­lo na grad­biš­čih se je od le­ta 2009 do 2011 ra­ven var­ no­sti in zdrav­ja na slo­ven­skih grad­biš­čih vid­no iz­bolj­še­va­la, v zad­njem le­tu pa opa­ža­mo rah­lo po­slab­ša­nje, pred­vsem za­ra­di pro­pa­da ve­li­kih grad­be­nih pod­je­tij in po­ja­va več­je­ga šte­vi­la no­vih, manj­ših de­lo­da­jal­cev. V grad­be­ni de­jav­no­sti še ved­no ob­sta­ja­jo iz­ va­jal­ci, ki ne upo­šte­va­jo no­be­nih mi­ni­mal­nih zah­tev iz pri­lo­ge IV Ured­be oz. za­njo še ni­so sli­ša­li. Vsak dan lah­ko po vsej dr­ža­vi še ved­no vi­di­mo de­lav­ce na stre­hah in im­pro­vi­zi­ra­nih

odrih, ki ne upo­šte­va­jo za­ko­no­da­je s po­droč­ja var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu in s tem ne­po­sred­no ogro­ža­jo svo­je zdrav­je in živ­lje­nje, prav ta­ko pa tu­di zdrav­je in živ­lje­nje mi­moi­do­čih. Pri tem pred­nja­či­jo: krov­ci, te­sar­ji, kle­par­ji, fa­sa­der­ji in mon­ter­ji oken. V le­tu 2013 bo­mo po­nov­no iz­ved­li poo­stren in us­mer­jen nad­zor s po­droč­ja var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu na za­ča­snih in pre­mič­nih grad­biš­čih in si­cer ta­ko, da bo­mo nad­zor iz kla­sič­nih grad­ bišč raz­ši­ri­li tu­di na krat­ko­traj­na ne­var­na de­la na vi­ši­ni: krovs­tvo, te­sars­tvo, kle­pars­tvo, fa­sa­ ders­tvo, mon­ta­ža oken itd. Ta de­la ve­či­no­ma ne iz­pol­nju­je­jo po­go­jev, ko je zah­te­va­na pri­ja­va grad­biš­ča po Ured­bi, za­to bo­mo nji­ho­vo pri­ja­ vo na inš­pek­to­rat zah­te­va­li po 40. čle­nu Za­ko­ na o var­no­sti in zdrav­ju pri de­lu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/11), ki do­lo­ča, da mo­ra de­lo­da­ja­lec pred za­čet­kom de­lov­ne­ga pro­ce­sa, pri ka­te­rem ob­sta­ja­jo več­je ne­var­no­sti za nez­go­de in po­ klic­ne bo­lez­ni, o teh de­lih ob­ve­sti­ti inš­pek­ci­jo de­la. Na grad­biš­čih – de­lo­viš­čih bo­mo pre­ver­ ja­li iz­va­ja­nje ukre­pov, ki so v skla­du z mi­ni­mal­ ni­mi zah­te­va­mi iz pri­lo­ge IV Ured­be, upo­ra­bo

in za­go­tav­lja­nje upo­ra­be oseb­ne va­ro­val­ne opre­me. Prav ta­ko pa bo­mo nad­zi­ra­li iz­pol­nje­ va­nje ob­vez­no­sti na­roč­ni­kov, koor­di­na­tor­jev za var­nost in zdrav­je pri de­lu in (glav­nih) iz­va­ jal­cev. Po­leg var­no­sti in zdrav­ja pri de­lu se bo hkra­ti iz­va­jal nad­zor tu­di s po­droč­ja de­lov­nih raz­me­rij. Na Inš­pek­to­ra­tu RS za de­lo za­to po­zi­va­mo iz­va­ jal­ce krat­ko­traj­nih ne­var­nih del na vi­ši­ni (krov­ci, te­sar­ji, kle­par­ji, fa­sa­der­ji, mon­ter­ji oken ...), da de­la, ka­te­ra ne bo­do za­je­ta v pri­ja­vah grad­bišč po Ured­bi (no­vo­grad­nje, re­kon­struk­ci­je – tra­ ja­jo 500 člo­vek x dni in več) in se bo­do iz­va­ja­la na vi­ši­ni več kot 2 m, pred za­čet­kom de­lov­ne­ ga pro­ce­sa do­sled­no pri­ja­vi­jo na pred­pi­sa­nem obraz­cu kra­jev­no pri­stoj­ni (po kra­ju de­la) ob­ moč­ni eno­ti Inš­pek­to­ra­ta RS za de­lo po “kla­sič­ ni” po­šti, elek­tron­ski po­šti ali fak­su. Poo­stre­ni nad­zor v zve­zi s pri­ja­va­mi in upo­šte­ va­njem pred­pi­sov s po­droč­ja var­no­sti in zdrav­ ja pri de­lu pri krat­ko­traj­nih ne­var­nih de­lih na vi­ši­ni bo Inš­pek­to­rat RS za de­lo za­čel iz­va­ja­ti z dnem 01.03.2013! Franc Ran­či­gaj, Glav­ni inš­pek­tor RS za de­lo

Tudi Slovenci prodajamo svojo licenčno oddajo po svetu Ali ste pogosto gledalec/ka licenčnih televizijskih oddaj v smislu: Kuhinja išče šefa? Licenčne oddaje so čedalje bolj priljubljene, tako med ustvarjalci, kot tudi gledalci, da ne pozabimo izpustiti oglaševalcev. Ali ste se kdaj vprašali, kateri izmed njih ima večji dobiček in zakaj se le ta pojavlja?

Ta vrsta oddaj ima nizke proizvodne stroške, zaradi privlačne in zanimive sh­ eme, pa jih je mogoče brez večjih stroškov predelave scenarija izvozili v druge države. Po celem svetu lahko gledamo enake licenčne zabavne oddaje, ki so bile uspešne na tujih trgih, domače televizijske postaje pa so samo odkupile pravice za nji­ hovo predvajanje. Lep primer take oddaje je Lepo je biti milijonar. Take oddaje se predvajajo na komercialnih televizijah, katerih namen ni ustvarjanje družbenih vrednot, ampak ustvarjajo programe,

ki naj bi pred televizijske ekrane priteg­ nile čim več gledalcev, število le-teh pa vpliva na cene oglasov v teh oddajah. Dobiček oddaje je odvisen od produkci­ jskih stroškov, gledanosti in s tem pov­ ezano ceno oglasnega prostora. Stroški, ki nastajajo s »proizvajanjem«oddaje, se povrnejo z visokimi cenami oglasov. Pri­ hodki iz naslova glasovanja v teh oddajah pa si delijo operaterji (Telekom, Mobitel, Simobil…) in lastniki licence. Zakaj pa se na našem trgu pojavljajo samo tuje licenčne televizijske oddaje? Ali smo Slovenci zmožni proizvesti uspešne in gledane oddaje v smislu Slovenija ima talent? Da, v Sloveniji imamo že primere pilotskih, testnih oddaj, ki so nastale na podlagi lastnega scenarija. Nekatere pa so tudi pristale v televizijski shemi, primer je kultna serija Naša mala klinika, ki se je uvrstila tudi na hrvaško in srbsko tržišče. Tudi v podjetju S&G MEDIA, d.d. so zas­ novali tako oddajo, jo celostno zapakirali, 7

sedaj pa jo tržijo po celem svetu. Njihov fokus je trenutno usmerjen na televizijs­ ki kviz STOP&GO, ki vsebuje elemente različnih popularnih televizijskih vsebin, kot so nagradne igre, kvizi ter zabavnorazvedrilni program z glasbenimi in drugimi gosti. V njem se prepletajo bo­ gate nagrade, tako za sodelujoče, kot tudi za gledalce. Gledalec sledi tekmovalcem v oddaji, ki tekmujejo v TV kvizu, za ka­ terega pa je potrebno le znanje, ki so ga osvojili med oddajo samo. Njihova vizija je, da bi oddaja postala tržna uspešnica in donosna naložba za vlagatelje. Torej imamo tudi v Sloveniji lastno produkcijo in kreativna, izvirna podjetja in posameznike, ki jim inovativne ideje predstavljajo izziv, da bi jih predstavili svetu, dosegali visoko gledanost, s tem pa dosegli zadovoljstvo oglaševalcev, ki pred­ stavljajo vir dohodkov za televizijske hiše ter vir dohodkov za lastnike licence. Ana Godec


Zrno meseca

Av­to­hi­ša Dra­go Mi­ha­lič iz Št. Ju­ri­ja

Med naj­bolj­ši­mi v Evro­pi Ko je Dra­go Mi­ha­lič za­klju­čil svo­jo Mer­ce­de­so­vo zgod­bo, je za­čel pi­sa­ti še več­jo, dru­žin­sko, z ime­nom Volks­wa­gen. Pred dve­ma le­to­ma je nemš­ki proi­zva­ja­lec Mi­ha­li­če uvr­stil med 100 naj­bolj­ših evrop­skih ser­vi­ser­jev Volks­wag­no­vih vo­zil, ki jih tu­di us­pe­ šno pro­da­ja­jo. Pi­še: Ana Va­to­vec Ker av­to­mo­bi­li znam­ke Volks­wa­gen ali v do­be­sed­nem pre­vo­du »ljud­ski av­to« so­ di­jo med naj­bolj pri­ljub­lje­ne av­to­mo­bi­le ne le v Evro­pi, am­pak tu­di v Slo­ve­ni­ji, je ver­jet­no več Do­lenj­cem ce­sta iz Gro­sup­lja pro­ti Št. Ju­ri­ju bolj poz­na­na za­ra­di Av­to­hi­ še Mi­ha­lič, kot pa za­ra­di kap­niš­ke le­po­ti­ce Žu­pa­no­ve ja­me, ki se na­ha­ja v is­ti sme­ri. Moj­ster za nemš­ke av­to­mo­bi­le Dra­go Mi­ha­lič je svo­jo po­klic­no pot za­čel kot av­to­me­ha­nik av­to­mo­bil­skih znamk Au­di, Volks­wa­gen in Mer­ce­des v Au­to­ com­mer­cu v Ljub­lja­ni (1972). V mo­tor­ nem od­del­ku je oprav­ljal zah­tev­na de­la ob­ nav­lja­nja mo­tor­jev, me­njal­ni­kov in dru­gih se­stav­nih de­lov av­to­mo­bi­lov do le­ta 1986, ko so ga po­va­bi­li v teh­nič­no služ­bo. Svo­je do­te­da­nje zna­nje je nad­gra­je­val z red­nim us­po­sab­lja­njem pri Mer­ce­de­su v Nem­či­ji in po­stal in­štruk­tor, za vsa ser­vi­sna de­la za av­to­mo­bil­sko znam­ko Mer­ce­des pri vseh po­god­be­nih part­ner­jih Au­to­com­mer­ca, po ce­li Ju­go­sla­vi­ji; po­go­sto je prev­zel tu­di vlo­go neu­rad­ne­ga pre­va­jal­ca iz nemš­ke­ga je­zi­ka v sr­bo­hr­vaš­ki je­zik. Med dru­gim ome­nja, da je bil eden red­kih, ki je imel do­stop do Ti­to­vih av­to­mo­bi­lov v Beo­gra­ du, te­daj v la­sti »sa­vez­nih or­ga­na«. Vsa­ko pom­lad in je­sen so ho­di­li v nek­da­njo ju­go­slo­van­sko pre­stol­ni­co in or­ga­ni­zi­ra­li brez­plač­ne pre­ven­tiv­ne pre­gle­de, za vo­zi­la tu­jih di­plo­mat­skih pred­stav­ni­štev kjer so obe­nem pro­mo­vi­ra­li znam­ko Mer­ce­des in utr­je­va­li zau­pa­nje v kva­li­te­to svo­jih ser­ vi­snih sto­ri­tev. Po­tem je priš­la voj­na. »Po le­tu 1991 je pod­jet­je še ved­no pro­da­ja­lo Mer­ce­de­se v Sr­bi­jo, a Sr­bi so bi­li za­ra­di em­bar­ga či­sto odre­za­ni od po­pro­daj­nih ak­tiv­no­sti, ki so jih v nor­mal­nih dr­ža­vah, obi­čaj­no de­lež­ni last­ni­ki svo­jih vo­zil (os­ kr­ba z ori­gi­nal­ni­mi na­do­mest­ni­mi de­li, ga­ran­cij­ska po­pra­vi­la idr). Tja smo ho­di­li pre­ko Ma­džar­ske,« pri­po­ve­du­je Dra­go, ki med spo­mi­ni na ta­krat­ne ča­se, ome­nja tu­

di ne­var­na sre­ča­nja z ude­le­žen­ci spo­pa­dov ob Do­na­vi pri Vu­ko­var­ju in na Ilo­ku….. Na­me­sto be­le sraj­ce in kra­va­te de­lov­ni pa­jac Kot ve­či­na obrt­ni­kov, je tu­di Dra­go Mi­ha­ lič, naj­prej v po­pol­dan­skem ča­su v manj­ši do­ma­či de­lav­ni­ci »na čr­no« po­pra­vil kak­ šen av­to­mo­bil. Ker se je vr­sta ča­ka­jo­čih dalj­ša­la, je 1996 ugo­to­vil: »Ne mo­rem se­ de­ti na dveh sto­lih obe­nem. Za­to sem se od­lo­čil za­me­nja­ti be­lo sraj­co in kra­va­to za de­lov­ne­ga pa­ja­ca.« Lo­til se je grad­nje de­lav­ni­ce in po ti­hem upal, da bo do­bil ze­le­no luč pri Mer­ce­ de­su, kjer pa za­ra­di bli­ži­ne Ljub­lja­ne in stra­hu pred kon­ku­ren­co, ni­so bi­li ena­ke­ ga mne­nja. Za­to se je obr­nil na Porsc­he Slo­ve­ni­ja, od ko­der je pri­šel pre­ve­rit si­ tua­ci­jo na te­re­nu ta­krat­ni ge­ne­ral­ni di­ rek­tor g. Win­disch. Dra­go se spo­mi­nja: »Naj­bolj mu je bi­lo všeč, da sva se lah­ko po­go­var­ja­la v nemš­kem je­zi­ku in da za­ra­di grad­nje ni­sem bil za­dol­žen, naj­manj pa to, da ima­mo od Gro­sup­lja do Št. Ju­ri­ja ta­ko sla­bo ce­sto. Prej bi re­kel, da je skraj­no re­ 8

sno in ne v ša­li pri­pom­nil, da se nam že za­ra­di ce­ste ni ba­ti, da bi nam zmanj­ka­lo de­la. Ugo­to­vil je, da je ob­jekt pri­mer­no zgra­jen in se od­lo­čil, da je bo­lje, da je v njem Volks­wa­gen, kot pa ka­te­ra ko­li dru­ ga znam­ka. Pod­pi­sa­la sva pi­smo o na­me­ri in ta­ko sem 01.07.1996 po­stal sa­mo­stoj­ni pod­jet­nik. Že v dru­gem le­tu so­de­lo­va­nja smo pod­vo­ji­li pro­da­jo vo­zil.« Le­ta 2002 so za­ra­di uve­lja­vi­tve mo­bil­ne ga­ran­ci­je (brez­pla­čen od­voz pok­var­je­ne­ ga av­to­mo­bi­la, za­go­to­vi­tev na­do­mest­ne­ga vo­zi­la in even­tual­na na­sta­ni­tev stran­ke) ku­pi­li pr­vi ka­mion za pre­voz av­to­mo­bi­ lov, ki so ga pr­vot­no upo­rab­lja­li pred­vsem za last­ne po­tre­be, po pod­pi­su po­god­be z AMZS in za­va­ro­val­ni­ca­mi, ki nu­di­jo svo­ jim za­va­ro­van­cem asi­sten­co, pa oprav­lja­jo 24-ur­no po­moč na ce­sti; od le­ta 2008 z dve­ma ka­mio­no­ma. Eden od naj­bolj­ših evrop­skih ser­vi­sov Av­to­hi­ša Dra­go Mi­ha­lič je poob­laš­če­ni pro­da­ja­lec in ser­vi­ser za oseb­na in gos­ po­dar­ska vo­zi­la Volks­wa­gen in Au­di. V


Zrno meseca ser­vi­sni del, ki ga Dra­go Mi­ha­lič oz­na­ču­je, kot pa­rad­ne­ga ko­nja v de­jav­no­sti, so­di­ta vzdr­že­va­nje in po­prav­lja­nje ome­nje­nih vo­zil, v ok­vi­ru te­ga pa po­nu­ja­jo me­ha­nič­ ne, kle­par­ske in vul­ka­ni­zer­ske sto­ri­tve, av­toop­ti­ko, ser­vis kli­mat­skih na­prav, do non-stop po­mo­či na ce­sti in asi­sten­ce za ve­či­no za­va­ro­val­nic na na­šem tr­gu, kot tu­di za­go­to­vi­tev na­do­mest­ne­ga vo­zi­la, pa pro­da­ja »sta­ro za no­vo« in še kaj. V nji­ho­ vo po­nud­bo so­di tu­di pro­da­ja ori­gi­nal­nih na­do­mest­nih de­lov, ki jih za­go­tav­lja­jo iz cen­tral­ne­ga skla­diš­ča v Salz­bur­gu, v manj kot 24-urah. Pri svo­jem de­lu so ra­ču­nal­ niš­ko po­ve­za­ni s svo­jo ba­zo v Nem­či­ji, ki jim je ved­no pri­prav­lje­na pri­sko­či­ti na po­ moč, a jih ima na ta na­čin tu­di pod nad­ zo­rom. Pri svo­jem de­lu so do­sled­ni, nemš­ko na­ tanč­ni, pou­da­rek pa da­je­jo kva­li­te­ti sto­ ri­tev in za­do­voljs­tvu strank ali kot pra­vi Dra­go: »Za po­šte­no pla­či­lo, mo­ra­jo stran­ ke do­bi­ti po­šte­no oprav­lje­no sto­ri­tev.« To je tu­di os­nov­ni raz­log za to, da se stran­ke k njim ved­no zno­va vra­ča­jo in da so bi­li pred dve­ma le­to­ma s stra­ni to­var­na Volks­ wa­gen na­gra­je­ni in uvrš­če­ni med 100 naj­ bolj­ših ser­vi­sov v Evro­pi. Vo­zi­la VW po­sta­ja­jo za­ni­mi­va za ved­no šir­ši krog lju­di; iz nek­da­njih trd­nih, tež­kih in eno­stav­nih av­to­mo­bi­lov so se raz­vi­li v ele­gant­ne la­bo­de z os­nov­ni­mi ka­rak­te­ri­ sti­ka­mi nemš­ke kva­li­te­te in vr­hun­sko so­ dob­no teh­no­lo­gi­jo, ki ji je Dra­go, za­ra­di za­ni­ma­nja, ki ga je imel, sle­dil že od sa­ me­ga za­čet­ka. Ker ima Golf še ved­no ve­lik krog za­pri­se­že­nih kup­cev, ome­ni, da rav­ no v tem ča­su pri­ha­ja na na­še tr­žiš­če že Golf sed­me ge­ne­ra­ci­je, ki je v pri­mer­ja­vi s pred­ho­ni­kom teh­no­loš­ko še bolj na­pre­den in v je svo­jem seg­men­tu po kva­li­te­ti, var­ no­sti in pri­jaz­no­sti do oko­lja , prak­tič­no brez kon­ku­ren­ce.

Vsa dru­ži­na v de­jav­no­sti Za po­slov­nim us­pe­hom, ug­le­dom in pre­ poz­nav­nost­jo Av­to­hi­še Dra­go Mi­ha­lič sto­ ji vsa dru­ži­na. Že­na Štef­ka je me­di­cin­sko oko­lje za­me­nja­la za av­to­mo­bil­ske pro­daj­ ne in ad­mi­ni­stra­tiv­ne vo­de že pred 15 le­ti in se v njih na­ha­ja še da­nes. Od le­ta 2000 sta v de­jav­nost vpe­ta tu­di nju­na si­no­va: Mar­ko je ser­vi­sni sve­to­va­lec na prev­ze­mu vo­zil in po­leg de­la s stran­ka­mi, us­pe­šno oprav­lja zah­tev­na de­la na raz­nih elek­tron­ skih sklo­pih in re­šu­je ga­ran­cij­ske pri­me­re, Ju­re pa je v pro­da­ji vo­zil in skr­bi za ISO stan­dar­de, kon­tak­ti­ra­nje z za­va­ro­val­ni­ca­ mi, po­moč na ce­sti in za var­nost pri de­lu. Vsi po vr­sti, vključ­no s še pet za­po­sle­ni­mi de­lav­ci, te­ko­če nad­gra­ju­je svo­je zna­nje na po­seb­nih izo­bra­že­va­njih v or­ga­ni­za­ci­ ji ma­tič­ne hi­še, Porsc­he Slo­ve­ni­ja. »Brez stal­ne­ga vla­ga­nja v zna­nje in te­ko­če­ga sprem­lja­nja vseh no­vo­sti, ki jih pri­na­ša da­ naš­nji av­to­mo­bi­li­zem, eno­stav­no ne bi bi­li kos prob­le­mom, ki jih us­pe­šno re­šu­je­mo. Vsi na­ši me­ha­ni­ki so oz­ko spe­cia­li­zi­ra­ni za po­sa­mez­na po­droč­ja. Stro­ko­ven pri­stop je nu­jen na vseh po­droč­jih,« raz­la­ga Dra­go, ki obe­nem po­ve, da so izo­bra­že­va­nja med dru­gim tu­di ne­maj­hen stro­šek. Pro­da­ja za no­ve stran­ke v ser­vi­su »Pri nas je prak­sa, da 80 od­stot­kov de­ lov­ne­ga ča­sa,v na­prej raz­po­re­di­mo za na­ro­če­no ser­vi­si­ra­nje, 20 od­stot­kov, pa ga pu­sti­mo za ur­gent­ne, ne­na­jav­lje­ne pri­me­re. Obi­čaj­no je bi­la ča­kal­na do­ba za ser­vis od ene­ga ted­na do de­set dni, v me­se­cu av­gu­stu, pa smo opa­zi­li, da pla­ ner za ser­vi­si­ra­nje ni več poln za de­set dni 9

vna­prej,« Dra­go Mi­ha­lič raz­la­ga po­sle­di­ce gos­po­dar­ske kri­ze, ki je opaz­na tu­di pri vzdr­že­va­nju vo­zil, saj ne­ka­te­ri ljud­je, za­ ra­di zmanj­ša­nja stroš­kov, zah­te­va­jo sa­mo nuj­na po­pra­vi­la. Pro­da­ja vo­zil se je zmanj­ša­la za prib­liž­no 20 od­stot­kov; ce­ne no­vih av­to­mo­bi­lov so v Slo­ve­ni­ji niž­je, kot v mar­si­ka­te­ri evrop­ski dr­ža­vi, prav ta­ko tu­di za­služ­ki in sti­mu­la­ ci­ja za pro­da­jo, je pred­vsem v upa­nju, da s tem pri­do­bi­jo no­vo stran­ko v ser­vi­su. Ome­nje­no sta­nje ni spod­bud­no za na­čr­to­ va­nje bo­do­če­ga raz­vo­ja; tre­nut­no so za­do­ volj­ni, da zmo­re­jo po­kri­va­ti te­ko­če stroš­ke in da za­po­sle­ni red­no pre­je­ma­jo za­slu­že­ne pla­če, za­to svo­je na­po­re us­mer­ja­jo v iz­po­ pol­nje­va­nje kva­li­te­te, pri­do­bi­tev no­vih in ohra­nja­nje čim več­je­ga šte­vi­la svo­jih red­ nih strank. Za ko­nec se Dra­go Mi­ha­lič v ime­nu svo­ je ce­lot­ne eki­pe zah­va­lju­je vsem svo­jim zve­stim stran­kam za zau­pa­nje in jim že­li vse do­bro v le­tu, ki se za­če­nja. Po­bud­nik us­ta­no­vi­tve VW je bil Adolf Hit­ler (11. fe­bruar 1933 v Ber­li­nu na av­ to­mo­bil­ski raz­sta­vi). Že­lel je av­to­mo­bil, ki lah­ko na av­to­ce­sti raz­vi­je traj­no hi­trost 100 km/h, ima 4 za dru­ži­no pri­mer­ne se­ de­že, skrom­no po­ra­bo go­ri­va in sta­ne manj kot 1000 ta­krat­nih Mark. Na­ro­čil­ ni­co za pro­to­tip je do­bil le­ta 1934 Fer­ di­nand Porsc­he. Kma­lu je na­stal Hrošč (Maikäfer). Ker nemš­ka av­to­mo­bil­ska in­du­stri­ja ni bi­la zain­te­re­si­ra­na, je bi­la iz­grad­nja to­var­ne zau­pa­na DAF (nemš­ ki de­lav­ski fron­ti). – Wi­ki­pe­di­ja


Obrt v zatonu

Mod­ni čev­ljar Pe­ter Sku­bic iz Po­li­ce

Čev­lji za iz­bran­ce Ime Pe­tra Sku­bi­ca, kot vr­hun­ske­ga čev­ljar­ja, je bolj poz­na­no zna­nim slo­ven­skim me­dij­skim oseb­no­stim, lju­dem iz mod­ne­ga sve­ta in pre­stiž­nih kro­gov, kot do­ma­či sre­di­ni, kjer si nje­go­ve čev­lje pri­voš­či­jo le red­ki po­sa­mez­ni­ki. Uni­kat­ne mod­ne čev­lje naj­viš­je ka­ko­vo­sti iz­de­lu­je že dva­najst let. Pi­še: Ana Va­to­vec

V do­ma­či hi­ši so mu od­sto­pi­li manj­ši pro­stor, v ka­te­rem je na­sta­la nje­go­va pr­ va de­lav­ni­ca, ki je za­ra­di pre­na­pol­nje­no­sti hi­tro po­ka­la po ši­vih. Zah­va­lju­joč star­šem in svo­ji de­lav­no­sti je v ne­kaj le­tih pri­šel do sa­mo­stoj­ne­ga ob­jek­ta z de­lav­ni­co, skla­ dišč­nim in po­mož­ni­mi pro­sto­ri, o če­mer po­ve: »Do­ma smo ime­li kme­ti­jo, ker pa se no­be­den od na­ju z bra­tom ni vi­del v tem de­lu, smo da­li zem­ljo v na­jem, hlev pa pre­de­la­li v de­lav­ni­co.«

Mno­žič­na in­du­stri­ja, ki spod­bu­ja na­kup no­ve, po­ce­ni obu­tve, čev­ljar­sko obrt po­ ti­ska v za­ton, a iz­jem­ni po­sa­mez­ni­ki, ki zna­jo iz­de­la­ti ob­li­kov­no in ka­ko­vost­no do­vr­še­ne čev­lje po me­ri, bo­do ved­no is­ ka­ni in za­že­le­ni pri do­lo­če­nem kro­gu kup­ cev. Med to­vrst­ne čev­ljar­ske moj­stre so­di Pe­ter Sku­bic, ki je po­stal čev­ljar bolj po za­slu­gi ma­me, kot za­ra­di last­ne že­lje, a da­ nes od­loč­no po­ve: »Če bi mo­ral še en­krat iz­bi­ra­ti, bi spet po­stal čev­ljar.«

No­gi ni po­treb­no ob­li­ko­va­ti čev­lja

Ena­ko do­ber kot moj­ster, ki ga je učil Pe­ter Sku­bic je zra­sel v kmeč­ki dru­ži­ni na Po­li­ci, ne­kaj ki­lo­me­trov iz Gro­sup­lja; pri hi­ši ni bi­lo no­be­ne­ga čev­ljar­ja. Mla­do­let­ni Pe­ter po kon­ča­ni os­nov­ni šo­li ni ve­del, kaj bi rad bil. »Do­ma smo raz­miš­lja­li o ne­ kem ro­ko­del­skem po­kli­cu. Z ma­mi sva šla po­gle­dat čev­ljar­ja, ki je v ljub­ljan­ski Na­mi po­prav­ljal čev­lje. Bi­lo mi je še kar všeč, pa sem šel na čev­ljar­sko šo­lo, « se spo­mi­nja svo­je mla­dost­ne neod­loč­no­sti, ki je usod­ no zaz­na­mo­va­la nje­go­vo živ­lje­nje. V šo­li jih ni­so nau­či­li iz­de­lo­va­ti čev­ljev. Prav za­to ne­ka­te­ri me­ni­jo, da je pro­pad­la, med­tem ko Pe­tra skr­bi, da bo v Slo­ve­ni­ ji čev­ljar­ski po­klic izu­mrl. On se je nau­ čil de­la­ti čev­lje pri priz­na­nih ljub­ljan­skih moj­strih: čev­ljars­tvo Pe­ta in po­tem Vo­deb, kjer je bil ne­kaj let tu­di za­po­slen. V tem

ro­ko­del­skem po­slu, ki us­tvar­ja ved­no no­ ve, za­ni­mi­ve, es­tet­ske ob­li­ke in zah­te­va ve­li­ko na­tanč­no­sti, sta se nje­gov smi­sel za le­po­to in nag­nje­nost k per­fek­cio­niz­ mu po­ču­ti­la ta­ko iz­pol­nje­na, da se je že ta­krat za­čel za­ve­da­ti, da sam zmo­re de­la­ti ena­ko do­bro kot pred­po­stav­lje­ni moj­ster. Ker pa je obe­nem rad sam svoj, svo­bo­den, kot pra­vi, je do sa­mo­stoj­ne po­ti manj­kal le ko­rak, ki ga je na­re­dil le­ta 2000 z us­ta­no­ vi­tvi­jo pod­jet­ja Sku­bic ma­nu­fak­tu­ra d.o.o. K od­lo­či­tvi so pri­po­mo­gle tu­di ved­no šte­ vilč­nej­še stran­ke, za ka­te­re je po­pold­ne po služ­bi na­re­dil kak­šen par čev­ljev, co­pat ali po­pra­vil čev­lje.

10

Že od sa­me­ga za­čet­ka nje­go­vi čev­lji ho­ di­jo po mod­nih pi­stah, fe­sti­val­skih, gle­ da­liš­kih in te­le­vi­zij­skih odrih, z nji­mi se po­na­ša­jo zna­ne slo­ven­ske oseb­no­sti in ljud­je z do­brim za­služ­kom. Na­re­je­ni so iz naj­bolj kva­li­tet­ne­ga us­nja, ki ga ku­pu­je v Ita­li­ji – mod­ni me­ki, od ko­der pri­ha­ja­jo tu­di no­vi ma­te­ria­li, bar­ve in di­zajn. Prib­ liž­no 80 od­stot­kov na­re­di žen­skih mod­nih čev­ljev, os­ta­lo pa moš­kih. Za­se pra­vi, da ni ob­li­ko­va­lec, am­pak le čev­ljar, ki zna do­bro na­re­di­ti če­velj. Naj­več­krat stran­ke s se­boj pri­ne­se­jo sli­ko čev­ljev ali po­ve­do za­mi­sel, na pod­la­gi ka­te­re na­ri­še os­nu­tek, so­de­lu­je pa tu­di z di­zaj­ner­ji. Po­sto­pek iz­de­la­ve: »Naj­prej na­re­dim obris no­ge, po­be­rem vse ključ­ne me­re, po­tem se na tej pod­la­gi na­re­di ko­pi­to. Na ko­pi­to se izri­še mo­del, iz pa­pir­ja iz­de­la kroj, ki ga pre­ne­se­mo na us­nje, po­tem pa se ši­va in us­tvar­ja na­prej gle­de na ide­jo.«


Obrt v zatonu va­nje in dru­ge. Gle­de na pro­stor­nost in oprem­lje­nost de­lav­niš­kih pro­sto­rov bi lah­ko za­po­slo­val še ne­kaj de­lav­cev, ker pa je kri­za ok­le­sti­la tu­di nje­go­va na­ro­či­la, je pred le­ti od­pu­stil za­po­sle­ne­ga de­lav­ ca, s ka­te­rim sta v ob­dob­ju med 2003 in 2008 šte­vil­na na­ro­či­la iz­de­lo­va­la v »pe­tek in sve­tek«. V tem pa je skri­ta še ena plat zgod­be, ki go­vo­ri o Pe­tro­vem umi­ku z jav­ nih po­di­jev in jo po­jas­nju­je: »Vča­sih sem pre­cej de­lal za gle­da­liš­če in mod­ne re­vi­je. Teh čev­ljev je bi­lo tre­ba na­re­di­ti ve­li­ko, po na­va­di v ze­lo krat­kih ro­kih. Ve­či­no­ma so bi­li de­la­ni za re­kla­mo. Ta­ko sem pri­šel do pra­vih lju­di, ki so raz­ne­sli mo­je ime oko­li, a da­nes je teh pri­re­di­tev vse manj in tu­di na­ve­li­čal sem se de­la­ti za­stonj.« Po me­ri na­re­je­ni čev­lji so bolj kva­li­tet­no iz­de­la­ni in pri­la­go­je­ni no­gam stran­ke. Ker no­gi ni po­treb­no ob­li­ko­va­ti čev­lja, kot se do­ga­ja pri kup­lje­nih, so bolj vzdrž­lji­vi in dlje ča­sa le­pi (ob­dr­ži­jo for­mo). Na­re­je­ni so roč­no, s stro­ji si le olaj­ša in skraj­ša po­ sto­pek iz­de­la­ve (en par žen­skih čev­ljev v pov­preč­ju de­la dva de­lov­na dne­va). Za­ ra­di na­šte­te­ga ce­ne ni mo��go­če pri­mer­ja­ti s kup­lje­ni­mi čev­lji in pravi: »V tem ča­su, ko se jaz po­go­var­jam s stran­ko, da do­lo­či­ va mo­del, v to­var­ni že na­re­di­jo 100 pa­rov čev­ljev.« Ce­ne nje­go­vih mod­nih čev­ljev se zač­ne­jo pri 300 evrih: »Ce­ne­je ne gre in raj­ši vi­dim, da ljud­je, ki ne ra­zu­me­jo, ko­li­ko ur de­la,

za­lo­ge ma­te­ria­lov in zna­nja je po­treb­no, ne pri­ha­ja­jo sem. Je po­tem pre­več sla­be vo­lje na obeh stra­neh.« Po­leg mod­nih čev­ljev iz­de­lu­je še co­pa­te za en­krat­no upo­ra­bo za ho­te­le in po­prav­lja čev­lje svo­jim stran­kam. Umik z mod­nih in gla­mu­roz­nih pri­re­di­tev Pe­tro­vi de­lov­ni pro­sto­ri so svet­li, či­sti, ure­je­ni, na­pol­nje­ni s se­ri­jo raz­lič­nih ši­val­ nih stro­jev, od ka­te­rih je ve­či­na kup­lje­nih že rab­lje­nih (od pod­je­tij, ki so pro­pad­la), po­leg pa za iz­de­la­vo čev­ljev po­tre­bu­je tu­ di sti­skal­ni­ce, stro­je za bru­še­nje, po­tol­če­

Do­stoj­no pre­ži­ve­ti dru­ži­no Pe­ter Sku­bic ne de­la po­seb­nih na­čr­tov za bo­doč­nost. Ob­ža­lu­je, če se bo za­ra­di po­ manj­ka­nja čev­ljar­jev iz­gu­bi­lo bo­ga­to zna­ nje, ven­dar ni­ma na­me­na vsi­lje­va­ti svo­je de­jav­no­sti otro­kom. Z že­no Kla­ro, ki prav ta­ko oprav­lja sa­mo­stoj­no de­jav­nost (fri­ zer­ka), ima­ta tri si­no­ve (12, 10 in 6 let), ka­te­rim da­nes, za­ra­di manj­ših de­lov­nih obre­me­ni­tev, lah­ko na­me­ni več ča­sa in po­zor­no­sti. In na kon­cu iz­da svo­jo že­ljo: »Upam, da bo­do na­ji­ni si­no­vi vi­de­li, da sva s svo­ji­mi de­jav­nost­mi do­stoj­no pre­ži­ve­la dru­ži­no in bo­do za­ra­di te­ga vi­de­li svo­jo pers­pek­ti­vo v tem, kar de­la­va mid­va.«

Razpisi in objave Čla­ni OOZ Gro­sup­lje se v zve­zi z jav­ni­mi raz­pi­si in ob­ja­va­mi lah­ko obr­ne­te na sve­to­val­ca pri OZS: Da­ni­jel Lam­per­ger; da­ni­jel.lam­per­ger­@ozs.si Mi­kro­kre­di­ti za mi­kro in ma­la pod­jet­ja Na­men jav­ne­ga raz­pi­sa: je ak­tiv­no po­ se­či na trg do­sto­pa do vi­rov fi­nan­ci­ra­nja v seg­men­tu mi­kro in ma­lih pod­je­tij za pre­ mo­sti­tev banč­ne­ga kr­ča. Z ukre­pom bo omo­go­čen za­gon me­ha­niz­ma za po­nov­no vzpo­sta­vi­tev do­de­lje­va­nja kre­di­tov gos­po­ dars­tvu, hkra­ti pa pred­stav­lja pod­la­go za ob­li­ko­va­nje me­ha­niz­mov za pr Na­men kre­di­tov in upra­vi­če­no ob­dob­je. Kre­dit se lah­ko čr­pa na­men­sko za upra­vi­če­ne stroš­ ke na­sta­le zno­traj ob­dob­ja upra­vi­če­nih stroš­kov od 1.10.2012 do 31.12.2014. Med upra­vi­če­ne stroš­ke se upo­šte­va­jo iz­dat­ki za ma­te­rial­ne in­ve­sti­ci­je (na­kup opre­me,

grad­nja ali na­kup po­slov­nih pro­sto­rov,…) in ne­ma­te­rial­ne in­ve­sti­ci­je (na­kup pa­ten­ ti­ra­nih pra­vic, li­cenc, zna­nja in ne­pa­ten­ ti­ra­ne­ga teh­nič­ne­ga zna­nja) ter obrat­na sreds­tva (na­kup ma­te­ria­la, bla­ga, ozi­ro­ma de­nar za fi­nan­ci­ra­nje sto­ri­tev, pro­mo­ci­je, plač, davč­nih ob­vez­no­sti, stroš­kov te­sti­ ra­nja,…). Upo­šte­va­jo se ne­za­pad­le in za­ pad­le ob­vez­no­sti do do­ba­vi­te­ljev, ven­dar sled­nje le do roč­no­sti 60 dni. O kre­di­tu Pod­jet­je se pri­ja­vi na jav­ni raz­pis Skla­da. V pri­me­ru po­zi­tiv­ne oce­ne Sklad pod­jet­ ju odo­bri kre­dit pod spo­daj na­ve­de­ni­mi po­go­ji. Po­go­ji za pri­do­bi­tev mi­kro­kre­di­ta: bo­ ni­tet­na oce­na pod­jet­ja mo­ra do­se­ga­ti vsaj bo­ni­tet­no oce­no SB1 - SB7 iz­ha­ja­joč iz 11

obraz­ca S.BON-1 (Aj­pes). Upra­vi­če­ni stroš­ki: vsi stroš­ki po­slo­va­ nja. Mak­si­mal­na vi­ši­na kre­di­ta: od 5.000 EUR do 25.000 EUR. Obrest­na me­ra: 3,5 % fik­sna obrest­na me­ra. Stroš­ki odo­bri­tve: 0,5 % en­krat­no, ob odo­bri­tvi. Za­va­ro­va­nje: 2 x me­ni­ca pod­jet­ja in po­ roš­tvo vsaj ene­ga last­ni­ka pod­jet­ja. Tra­ja­nje kre­di­ta: od 12 do 60 me­se­cev. Mo­ra­to­rij: do 6 me­se­cev. Ro­ki za pred­lo­ži­tev vlog v le­tu 2013: Ja­ nuar: 14., 28. ; fe­bruar 11., 18., 25.; ma­rec: 11.,18.,.25.; april: 2., 15.; maj: 6., 20.; ju­nij: 3., 17.; ju­lij: 1., 8.; av­gust: 19. 26.; sep­tem­


Razpisi ber: 9., 23.; ok­to­ber: 7., 21.; no­vem­ber: 4.,18.; de­cem­ber: 2., 9. Ce­lo­to be­se­di­lo jav­ne­ga raz­pi­sa ter raz­ pi­sno do­ku­men­ta­ci­jo lah­ko naj­de­te na spletu. Da­ni­jel Lam­per­ger, Vod­ja od­del­ka sve­to­val­ni cen­ter OZS Nepovratna sredstva za razvoj mikropodjetij na podeželju Mi­ni­strs­tvo za kme­tijs­tvo in oko­lje je ob­ ja­vi­lo jav­ni raz­pis za en­krat­no fi­nanč­no po­moč za us­ta­nav­lja­nje in raz­voj mi­kro­ pod­je­tij na po­de­že­lju. Jav­ni raz­pis je od­ prt od 8.12.2012 do vključ­no 16.1.2013 do 24.00 ure. Upra­vi­če­ni stroš­ki na­lož­b e so sa­mo stroš­ki, na­sta­li po da­tu­mu iz­da­je od­loč­be o pra­vi­ci do sred­stev do vlo­ži­tve zah­tev­ka za iz­pla­či­lo sred­stev (ra­zen splo­šnih stroš­ kov, ki so ne­po­sred­no po­ve­za­ni s pri­pra­vo in iz­ved­bo na­lož­be – ti so upra­vi­če­ni od le­ta 2007 na­prej). Upra­vi­če­ni stroš­ki In­ve­ sti­cij­ski stroš­ki: 1. Grad­be­no obrt­niš­ka de­la. Pri po­sa­ mez­nih grad­be­nih in obrt­niš­kih de­lih se priz­na­va­jo tu­di stroš­ki do­ba­ve go­to­vih ele­men­tov, pre­vo­za, nji­ho­ve mon­ta­že in stroš­ki iz­ved­be del na kra­ju sa­mem (stroš­ ki ma­te­ria­la, pre­vo­za in oprav­lje­nih del). 2. Stroš­ki pri­do­bi­va­nja us­trez­nih znanj za oprav­lja­nje de­jav­no­sti. 3. Na­kup no­ve opre­me za pred­met pod­po­re iz te­ga ukre­pa, vključ­no z in­ for­ma­cij­sko-ko­mu­ni­ka­cij­sko teh­no­lo­gi­jo (v na­dalj­njem be­se­di­lu: IKT). Med upra­ vi­če­ni­mi stroš­ki so še stroš­ki, po­ve­za­ni z vklju­či­tvi­jo opre­me v teh­no­loš­ki pro­ces (stroš­ki pre­vo­za, mon­ta­že opre­me). Splo­šni stroš­ki: Splo­šni stroš­ki, ki so ne­po­sred­no po­ve­ za­ni s pri­pra­vo in iz­ved­bo na­lož­be, kot so pri­pra­va vlo­ge in po­slov­ne­ga na­čr­ta, stroš­ki pri­do­bi­tve grad­be­ne do­ku­men­ta­ ci­je, nad­zo­ra, na­kup pa­ten­ti­ra­nih pra­vic, stro­kov­ne­ga zna­nja in iz­ku­šenj, li­cenc in

ne­pa­ten­ti­ra­ne­ga teh­nič­ne­ga zna­nja ter pri­pra­va zah­tev­kov za iz­pla­či­lo sred­stev, v vi­ši­ni do vključ­no pet od­stot­kov upra­vi­ če­nih stroš­kov na­lož­be. Stop­nja po­mo­či zna­ša do vključ­no 60 od­ stot­kov priz­na­ne vred­no­sti na­lož­be. Pred­met pod­po­re je en­krat­na fi­nanč­na po­moč za us­ta­nav­lja­nje in raz­voj mi­kro­ pod­je­tij. Pa­zi­ti je po­treb­no, da vla­ga­telj iz­ pol­nju­je po­go­je gle­de de­jav­no­sti, za ka­te­ro je na­me­nje­na pod­po­ra ter gle­de lo­ka­ci­je. Cilj pod­po­re je pos­pe­ši­ti us­ta­nav­lja­nje no­vih de­lov­nih mest, dvig­ni­ti pod­jet­niš­ ke veš­či­ne in uprav­ljav­ska zna­nja ter iz­ bolj­ša­ti sta­nje na po­droč­ju pod­jet­niš­tva na po­de­že­lju. Vla­ga­te­lji so sa­mo­stoj­ni pod­jet­ni­ki po­sa­mez­ni­ki, ki ni­ma­jo se­de­ ža de­jav­no­sti na na­slo­vu se­de­ža de­jav­ne­ga kme­tij­ske­ga gos­po­dars­tva in za­vo­di, gos­ po­dar­ske druž­be ali za­dru­ge, ki ni­ma­jo se­de­ža de­jav­no­sti na na­slo­vu de­jav­ne­ga kme­tij­ske­ga gos­po­dars­tva, ne oprav­lja­ jo kme­tij­ske de­jav­no­sti in ni­so de­jav­na kme­tij­ska gos­po­dars­tva po za­ko­nu, ki ure­ja kme­tijs­tvo. Lo­ka­ci­ja na­lož­be se ne sme na­ha­ja­ti na na­slo­vu de­jav­ne­ga kme­ tij­ske­ga gos­po­dars­tva, se­dež­de­jav­no­sti in lo­ka­ci­ja na­lož­be se mo­ra­ta na­ha­ja­ti iz­ven na­se­lij s sta­tu­som me­sta. Raz­pi­sna do­ku­men­ta­ci­ja je do­seg­lji­va na: http://www.mko.gov.si/si/jav­ne_ob­ ja­v e/jav­n i_raz­p i­s i/?tx_t3jav­n i­r az­p is_ pi1%5Bshow_sin­gle%5D=1030 Jav­ni po­ziv de­lo­da­jal­cem za od­da­jo po­treb po ka­drov­skih šti­pen­di­stih za šol­sko/štu­dij­sko le­to 2013/2014 Na­men jav­ne­ga po­zi­va je: • da se de­lo­da­jal­cem po­nu­di cen­tra­li­zi­ ra­no od­da­ja­nje po­treb po ka­drov­skih šti­pen­di­stih in pro­mo­ci­jo po­treb med di­ja­ki in štu­den­ti, • da lah­ko štu­dent­je in di­ja­ki naj­de­jo vse raz­pi­sa­ne ka­drov­ske šti­pen­di­je na enem me­stu, • štu­den­tom in di­ja­kom nu­di­ti pod­por­ne

in­for­ma­ci­je pri od­lo­ča­nju za smer izo­ bra­že­va­nja pred vpi­sni­mi ro­ki, • da se sklad sez­na­ni s po­tre­ba­mi de­lo­da­ jal­cev po ka­drov­skih šti­pen­di­stih gle­de na raz­voj­ne in ka­drov­ske po­tre­be de­lo­ da­jal­cev za na­men pri­pra­ve in ob­ja­ve jav­ne­ga raz­pi­sa so­fin ­ an­ci­ra­nja ka­drov­ skih šti­pen­dij de­lo­da­jal­cem. Pri­ja­vo po­treb po ka­drov­skih šti­pen­ di­stih za šol­sko ozi­ro­ma štu­dij­sko le­to 2013/2014 naj od­da­jo ti­sti de­lo­da­jal­ci, ki bo­do za iz­bra­ne ka­drov­ske šti­pen­di­ste pri skla­du v ok­vi­ru jav­ne­ga raz­pi­sa uve­ljav­lja­ li so­fin ­ an­ci­ra­nje teh ka­drov­skih šti­pen­dij. Sklad pri­po­ro­ča, da pri­ja­vo po­tre­be od­da­ jo tu­di ti­sti de­lo­da­jal­ci, ki so­fi­nan­ci­ra­nja ne bo­do uve­ljav­lja­li, ven­dar že­li­jo jav­no ob­ja­vo in pro­mo­ci­jo svo­jih po­treb v zbi­ru ka­drov­skih šti­pen­dij. Po­tre­be mo­ra­jo de­lo­da­jal­ci (oz. nji­hov poob­laš­če­ni pred­stav­nik) od­da­ti pre­ko splet­ne stra­ni skla­da http://www.skladka­dri.si/ ta­ko, da se pri­ja­vi­jo v splet­ni klub skla­da in od­da­jo po­tre­be v ok­vi­ru Iz­me­ nje­val­ni­ce, kjer so na vo­ljo tu­di po­drob­ nej­ša na­vo­di­la o na­či­nu od­da­je. Pri­ja­vo po­treb od­daj­te do vključ­no 15. fe­bruar­ja 2013. Pri­ja­vo bo si­cer mož­no od­da­ti tu­di po tem da­tu­mu, ven­dar bo­do po­tre­be po ka­drov­skih šti­pen­di­jah, pre­je­te do zgo­raj na­ve­de­ne­ga ro­ka, za­ra­di skla­do­ vih pro­mo­cij­skih ak­tiv­no­sti pred vpi­sni­mi ro­ki de­lež­ne več­je me­dij­ske po­zor­no­sti in iz­po­stav­lje­no­sti med di­ja­ki in štu­den­ti. Do­dat­ne in­for­ma­ci­je pri: OZS, Mit­ja Ko­ru­nov­ski, mit­ja.ko­ru­nov­ski­@ozs.si, tel.: 01 583 08 18 in Jav­nem skla­du za raz­voj ka­drov in šti­pen­di­je: e-pošt­nem na­slo­vu ka­drov­ske­[@]sklad-ka­dri.si tel.: 01 434 10 80 vsak de­lov­ni dan med 9. in 12. uro, ob sre­dah tu­di med 14. in 16. uro. Mit­ja Ko­ru­nov­ski­ Izo­bra­že­val­ni cen­ter OZS

ZRNO — Glasilo območne obrtno-podjetniške zbornice Grosuplje Uredila: Ana Vatovec Tehnični urednik: FRANCI NOVAK. Tisk: AURORAGRAF d.o.o. Izdaja: OOZ GROSUPLJE. Naklada: 1100 izvodov Naslov: Zrno - časopis za podjetne, Ob Grosupeljščici 1/b, 1290 Grosuplje, tel./fax: 01/7861-645, 01/7865-130 in 7865-135. Izhaja mesečno.

12


Prispevki OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE, Ob Grosupeljščici 1b, tel.: 7865-130, 7865-135, fax: 01/7861-645

Obvestilo OBRAČUN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST SAMOZAPOSLENIH ZA DECEMBER 2011 Dosežena osnova v EUR za leto 2011

Do vključno Nad 8.977,20* 8.977,20* do vključno 18.295,80**

Bruto zavarovalna osnova v EUR

min. plača 763,06 118,27 67,53 185,80 48,53 50,06 4,04 102,63 0,76 0,76 1,07 0,46 3,05 291,48

Prisp. zavarovanca za PIZ Prisp. delodajalca za PIZ Skupaj prispevki za PIZ Prisp. zavarovanca za ZZ Prisp. delodajalca za ZZ Prisp. za poškodbe pri delu Skupaj prispevki za ZZ Prisp. zavarovanca za starš. varstvo Prisp. delodajalca za starš. varstvo Prisp. zavarovanca za zaposlovanje Prisp. delodajalca za zaposlovanje Skupaj drugi prispevki PRISPEVKI SKUPAJ

15,50% 8,85% 24,35% 6,36% 6,56% 0,53% 13,45% 0,10% 0,10% 0,14% 0,06% 0,40% 38,20%

60 % PP 909,57 140,98 80,50 221,48 57,85 59,67 4,82 122,34 0,91 0,91 1,27 0,55 3,64 347,46

Nad 18.295,80 do vključno 27.443,70 90 % PP 1.364,36 211,48 120,75 332,23 86,77 89,50 7,23 183,50 1,36 1,36 1,91 0,82 5,45 521,18

Nad 27.443,70 do vključno 36.591,60 120 % PP 1.819,14 281,97 160,99 442,96 115,70 119,34 9,64 244,68 1,82 1,82 2,55 1,09 7,28 694,92

Nad 36.591,60 do vključno 45.739,50 150 % PP 2.273,93 352,46 201,24 553,70 144,62 149,17 12,05 305,84 2,27 2,27 3,18 1,36 9,08 868,62

Nad 45.739,50 do vključno 54.887,40 180 % PP 2.728,71 422,95 241,49 664,44 173,55 179,00 14,46 367,01 2,73 2,73 3,82 1,64 10,92 1.042,37

Nad 54.887,40 do vključno 64.035,30 210 % PP 3.183,50 493,44 281,74 775,18 202,47 208,84 16,87 428,18 3,18 3,18 4,46 1,91 12,73 1.216,09

Nad 64.035,30

240 % PP 3.638,28 563,93 321,99 885,92 231,39 238,67 19,28 489,34 3,64 3,64 5,09 2,18 14,55 1.389,81

Povprečna bruto plača za oktober 2012 znaša 1.515,95 EUR. * Minimalna plača za leto 2011 ** Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011 Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku morajo davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge izpolnijo v skladu z navodili pristojnega davčnega urada. Od 1. 10. 2011 velja nov način plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost. Več o tem si lahko preberete na spletni strani DURS. http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_davkov_s_1_10_2011/.

Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

določen za obdobje od 1. januarja 2012 do 31.

in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (5.

decembra 2012. Prispevek plačujejo zavezanci

točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ), in iz tega

mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec

naslova izpolnjujejo pogoje za obvezno zdravstveno

Pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko

– ne glede na dejansko število dni opravljanja

zavarovanje.

zavarovanje znaša 31,51 EUR do 31. marca 2012,

dejavnosti v mesecu.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje se obračunajo

in od 1. aprila 2012 dalje 32,14 EUR. Zavezanci plačajo polovico navedenega zneska prispevka

Zavarovalna podlaga 103

za mesec, v katerem opravljajo dejavnost 15 dni

Zavarovalna podlaga 103 velja za lastnike zasebnih

ali manj. Prispevek plačujejo mesečno do 15. v

podjetij, ki niso obvezno zavarovani na drugi

mesecu za pretekli mesec, in ga po novem znesku

podlagi in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za

prvič plačajo za april 2012, in sicer do 15. 5. 2012.

obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavezanec za plačilo prispevkov za zdravstveno

po stopnji 13,45 % (najmanj) od minimalne plače, in znašajo 102,63 EUR. Obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopi tudi v primerih, ko te osebe po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje, torej tudi ko bodo 1) na šolanju ali 2) v delovnem razmerju za

Prispevek za zdravstveno zavarovanje

zavarovanje je zavarovanec sam. Prispevki se

Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski

obračunavajo po stopnji 13,45 % od najnižje bruto

več kot polovico vendar manj kot polni delovni

poklic, so zavarovane za poškodbo pri delu in

pokojninske osnove in znašajo 114,47 EUR.

čas, in ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane iz naslova opravljanja samostojne

poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

Zavarovalna podlaga 104

gospodarske ali poklicne dejavnosti, ali 3) pa so

zavarovanju (ZZVZZ). Prispevek za zdravstveno

Zavarovalna podlaga 104 velja za osebe, ki na

uveljavile izvzem iz pokojninskega in invalidskega

zavarovanje znaša 4,53 EUR mesečno, in je

območju RS samostojno opravljajo gospodarsko

zavarovanja (odjava iz zavarovanja).

13


Prispevki

Prispevki za socialno varnost za družbenika zasebnih družb, ki so poslovodne osebe za oktober 2011 NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA

551,16

količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo *

1,54416

NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA

851,07

Naziv prispevka

stopnja

za plačilo

Skupaj prispevki za pokojnisko in invalidsko zavarovanje

24,35%

207,24

Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje

13,45%

114,47

Skupaj drugi prispevki: starševsko varstvo in zaposlovanje PRISPEVKI SKUPAJ

0,40%

3,40

38,20%

325,11

V Uradnem listu RS, št. 12/2011 je bil objavljen Sklep o najnižji pokojninski osnovi, po katerem znaša najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2011 dalje 551,16 EUR. Zavezanec plača prispevke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave. www.durs.gov.si/si/aktualno/najnizja_pokojninska_osnova/

Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2013 Na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2013  (Uradni list RS, št. 102/12). Stopnje dohodnine za davčno leto 2013: Če znaša neto letna davčna osnova v eurih Nad 8.021,34 18.960,28 70.907,20

Znaša dohodnina v eurih

Do 8.021,34 18.960,28 70.907,20

        16 % 1.283,41   + 27 %  nad 8.021,34 4.236,92  + 41 %  nad 18.960,28 25.535,16 + 50 % nad 70.907,20

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, se za davčno leto 2013 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta: Če znaša neto mesečna davčna osnova v eurih Nad 668,44 1.580,02 5.908,93

Znaša dohodnina v eurih

Do 668,44 1.580,02 5.908,93

     16 % 106,95   + 27 %  nad 668,44 353,08   + 41 %  nad 1.580,02 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Davčne olajšave

2. Osebne olajšave

1. Splošna olajšava

Namen

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2013:

invalidu s 100% telesno okvaro  po dopolnjenem 65. letu starosti

Če znaša skupni dohodek v eurih Nad Do 10.866,37 10.866,37 12.570,89 12.570,89

Mesečna olajšava v eurih 

17.658,84 1.421,35

1.471,57 118,45

3. Posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta znaša 2.477,03 eura,

Znaša splošna olajšava v eurih

4. Posebna olajšava • za vzdrževane otroke

6.519,82 4.418,64 3.302,70

Za prvega vzdrževanega otroka Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo Za drugega vzdrževanega otroka Za tretjega vzdrževanega otroka Za četrtega vzdrževanega otroka Za petega vzdrževanega otroka

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:

Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega razmerja v eurih Nad Do 905,53 905,53 1.047,57 1.047,57

Letna olajšava v eurih

Znaša splošna olajšava v eurih

Letna olajšava v eurih

Mesečna olajšava v eurih 

2.436,92 8.830,00

203,08 735,83

2.649,24 4.418,54 6.187,85 7.957,14

220,77 368,21 515,65 663,09

• za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

543,32 368,22 275,22

Letna olajšava v eurih 2.436,92

Mesečna olajšava v eurih  203,08

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.819,09 eurov letno.

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava se davčna osnova zmanjša za 275,22 eura.

6. Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega migranta 7.576,62 eura.

14


nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞpp¹êO—­ê¥Œ¢

Â’ÂŽÂ—Â’Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂŞ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞpp¹êO—­ê¥Œ£

‘’™ˆÂ?Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂŞ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞpp¹êO—­ê¥Œ¤

‡ˆ†ˆÂ?Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂŞ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥Œ¼

Â?Â„Â‘Â˜Â„Â•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥ŒŒ

Â‰ÂˆÂ…Â•Â˜Â„Â•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄ

76-$0"7504&37*4 .BSKBO,SBMKTQ -KVCMKBOTLBDFTUB *WBO OB(PSJDB 5FM(4.

www.zobec.si

,

Za lepo okolico PE Ĺ marje -Sap Ljubljanska cesta 43 1293 Ĺ marje - Sap Slovenija tel.: 01 / 78 75 868

KO SE CAS USTAVI ZA VAS

)JUSJTFSWJT WVMLBOJ[FSTUWP QOFWNBUJLF QMBUJr B J[QVrOJTJTUFNJ NPUPSOBPMKB [BWPSF BLVNVMBUPSKJ BWUPLMFQBSTLF TUPSJUWF BWUPPQUJLB BWUPWMFLB

PE Ribnica Obrtna cona Breg Ob Ĺželeznici 12 1310 Ribnica, Slovenija tel.: 059 11 68 80

ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER za:

La Cremerie

R

R

VELEPRODAJA E mail: info@palaca.si GSM: 031 275 104 KOZMETIÄŒNI SALON IVANÄŒNA GORICA E mail: salon@palaca.si GSM: 051 627 427

TLAKOVCI, PLOĹ ÄŒE, OGRAJE IN Ĺ KARPNIKI

rÂ„Â‘Â‡ÂŒÂ‡Â„Â—ÂŒĂŞÂ?„êWÂ˜Â“Â„Â‘ÂˆĂŞÂŒÂ?ĂŞ “’‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂŒÂ‹ĂŞÂ™Â•Â–Â— Ă‚Â–Â—Â•Â„Â‘ÂŒĂŞÂŁÂžÂ§Ăƒ

w’“Â?„™„ê™êzÂ—Â•Â˜ÂŠÂ„Â‹ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂĄÂŞĂƒ

jˆÂ?ÂˆÂ‘Â—Â‘ÂŒĂŞÂŒÂ?‡ˆÂ?ÂŽÂŒĂŞ  viljĂŞÂŒÂ?ĂŞÂ?„•Â?„êžêz„“„ê Ă‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂĄÂĄĂƒ

y„Â?–—„™Â?Â?„Â?Â—ÂˆĂŞÂ?ĂŞvv ê‘„êtvzĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŠĂƒ

wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

V decembru ob nakupu STORITEV, DARILNIH BONOV, KOZMETIKE La Cremerie in PARFUMOV San Giovanni nad 90 â‚Ź podarimo PARFUM Fantastic Flower (50 ml)

R

u’™’Â?ÂˆÂ—Â‘Â’ĂŞÂ’Â…Â‡Â„Â•Â’Â™Â„Â‘Â?ÂˆĂŞĂŞ

Ă‚Â–Â—Â•Â„Â‘ĂŞÂ¤Ăƒ

Ă‚Â–Â—Â•Â„Â‘ĂŞÂŁĂƒ wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

ĂŹĂŞvÂ…:ÂŒÂ‘Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ“Â’Â‡Â“Â’Â•Â„ĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘ÂŒÂŽÂ’Â?ĂŞÂŒÂ‘ĂŞ

“’‡Â?ˆ—‘ŒŽ’Â?ĂŞÂžĂŞÂ’Â‡ÂŠÂ’Â™Â’Â•ÂŒĂŞW˜“„‘’™

y„Â?Â“ÂŒÂ–ĂŞÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?™„Â?„Â?Â†Â„ĂŞÂ‡ÂˆÂ?ĂŞĂŞ

wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

‘„êvv ên•’–˜“Â?Â?ˆ

w„Â?„:Â„ĂŞÂ–Â“Â•Â’Â–Â—ÂŒÂ—Â™ÂˆĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ĂŞ ÂŒÂ?ĂŞp™„‘:Â‘ÂˆĂŞnÂ’Â•ÂŒÂ†ÂˆĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŠĂƒ

Ïêv zê hêwyh}pjlêviy{uprv}êpuê wvkql{uprv}

ĂŹĂŞw’‡Â?ˆ—‘ŒOŽ„êÂ?Š’‡…„Žêt„•Â?„‘êrÂ’O:„Ž

Â’Â—Â•Â’ÂŽĂŞÂĄÂ¤Â­ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂĄÂŚÂ­ĂŞÂ‡ÂˆÂ†ÂˆÂ?…ˆ•

uÂ’Â™Â’ÂŽĂŞÂ Â„ĂŞÂ™ÂˆÂ‡Â‘Â’ĂŞÂ’Â‡OÂ?ÂŒĂŞÂŒÂ?ꑄOÂŒÂ‹ĂŞ Â–Â—Â„Â‘Â’Â™Â–ÂŽÂŒÂ‹ĂŞÂ™Â•Â–Â—ĂŞ Ă‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂĄÂŞĂƒ

}|sjvĂŞh}{vzly}pzĂŞ t„•Â?„‘êr•„Â?Â?ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŠĂƒ

v vrednosti 49 â‚Ź

u’™’Â?ÂˆÂ—Â‘Â’ĂŞÂ’Â…Â‡Â„Â•Â’Â™Â„Â‘Â?ÂˆĂŞ Â’Â—Â•Â’ÂŽĂŞÂžĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?„™„ꇒ꣪­¥¥­ê

Ă‚Â–Â—Â•Â„Â‘Â­ĂŞÂŁĂƒ

ĂŹĂŞz•ˆ:„‘Â?ÂˆĂŞÂ?ĂŞÂ˜Â–Â—Â„Â‘Â’Â™Â‘ÂŒÂ?ÂŒĂŞ:Â?Â„Â‘ÂŒĂŞvv ên•’–˜“Â?Â?ˆ

ĂŹĂŞkˆÂ?Â„Â™Â‘ÂŒÂ†Â„ÂŽĂŞz“•ˆÂ?ˆÂ?Â…ÂˆĂŞÂ?„Ž’‘„ê’êkk}ĂŞÂŒÂ‘ĂŞ ‡„™:Â‘ÂŒĂŞÂ’Â…Â•Â„:Â˜Â‘ĂŞÂ?„ꢪ¥ªêžê¢¼­¥­

oÂ˜Â…ÂˆÂ•Â—ĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ĂŞÂ?ĂŞlÂŽÂ’ĂŞ †ˆ•—Œ‰ŒŽ„—’Â?ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂĄÂĄĂƒ

wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

ĂŹĂŞ}Â„Â•Â–Â—Â™Â’ĂŞÂ“Â•ÂŒĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â˜ĂŞÂžĂŞÂ˘Â­Â˘Â­Â˘ÂŞÂĄÂĄ

¨vŠÂ?Â„Â–Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?’Š„ŽêsÂˆĂŞÂ“ÂŒĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ˜Â•ÂˆĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ‘ÂŒĂŞÂ™ĂŞÂ“Â•Â„Â?ĂŞÂ‘ÂŒ:ĂŞÂ‘ÂˆĂŞÂ‡Â‘ÂŒ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥Œ§

Â?Â„Â•ÂˆÂ†ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥Œ¨

„“•ŒÂ?ꢪ¥¥

ĂŹĂŞ|“’Ž’Â?ÂˆÂ‘ÂˆÂ†ĂŞÂ…ÂŒĂŞÂ•Â„Â‡ĂŞÂ‡ÂˆÂ?„Â?êà ꎕ„—Ž’—•„Â?Â‘Â’ĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â’

wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

¨vŠÂ?Â„Â–Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?’Š„ŽêrÂ„ÂŽÂ’ĂŞÂŒÂ?Â…Â•Â„Â—ÂŒĂŞÂ•Â„:Â˜Â‘Â’Â™Â’Â‡Â–ÂŽÂŒĂŞÂ–ÂˆÂ•Â™ÂŒÂ–

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥ŒŠ

ĂŹĂŞv“’Â?’•ŒÂ?’ê—•WÂ‘ÂˆĂŞÂŒÂ‘O“ˆŽ†ŒÂ?ÂˆĂŞĂ ĂŞÂ–Â—Â„Â™Â…Â‘Â’ĂŞ “’‹ŒO—™’ vÂ…Â•Â—Â‘ÂŒÂŽÂŽĂŞuÂˆÂ‘Â„Â‡ĂŞz•ˆ‡Œ:ĂŞ

Ă‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂĄÂĄĂƒ

�„�ꢪ¥¥

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥§ª

Â?˜‘ŒÂ?ꢪ¥¥

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥§¥

Â?˜Â?ÂŒÂ?ꢪ¥¥

 



  

e-poĹĄta:       

     

                 

         



 

Krpan Ĺžaluzije

rolete

ššš­’�„“�„–—­†’�

okenske police in zakljuÄ?na dela

zimski vrtovi

komarniki

POSLOVNA ENOTA IvanÄ?na Gorica Stantetova 10, 1295 IvanÄ?na Gorica tel.: 01/7878535, faks: 01/7807868 e-poĹĄta: info@cugelj.si

RAZSTAVNI SALON Ljubljana BTC / PTC Diamant LetaliĹĄka 5, 1000 Ljubljana tel.: 01/7869178, gsm: 040/840069 www.cugelj.si

RJODV[LQGG

ÏꢪêÂ?ÂˆÂ—ĂŞl‘‡’™Œ—„Â?„ ĂŹĂŞvv ên•’–˜“Â?Â?ÂˆĂŞÂ?Â’Â•Â„ĂŞÂ…ÂŒÂ—ÂŒĂŞÂ…Â’Â?Â?O„¹ê Ž’—êÂ?ÂˆĂŞÂ…ÂŒÂ?Â„ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂŽÂ’Â—ĂŞÂ?ˆ

ĂŹĂŞk•W„™Â?Â?Â„Â‘Â–ÂŽÂ„ĂŞÂ‘ÂˆÂ“Â’ÂŽÂ’Â•O:ÂŒÂ‘Â„ĂŞ

Â’Â…Â•Â—Â‘ÂŒÂŽÂ’Â™ĂŞÂ™ĂŞÂĽĂŞÂŽÂ’Â•Â„ÂŽÂŒÂ‹ ĂŹĂŞyÂˆÂ‡Â‘Â’ĂŞÂ˜Â–Â“Â’Â–Â„Â…Â?Â?„‘Â?ÂˆĂŞÂ™Â’Â?Â‘ÂŒÂŽÂ’Â™ĂŞĂŞ Ă‚Â˘ÂŞÂĄÂŞÂžÂ˘ÂŞÂĄÂĄĂƒĂŞÂ™ĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆÂ? wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

ĂŹĂŞ y„:˜‘„Â?‘ŒOÂŽÂŒĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ?ˆÂ?ÂŒÂŽÂ’Â™Â‘ÂŒĂŞÂ—Âˆ:„Â?ÂŒĂŞÂ‘Â„ĂŞvv ên•’–˜“Â?Â?ˆ

vÂ…Â•Â—Â‘ÂŒÂŽÂŽĂŞ{Â’Â?„WĂŞŽ•Â?„‘†ê

Ă‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂĄÂĄĂƒ

ĂŹĂŞ qÂ„Â™Â‘ÂŒĂŞÂ•Â„Â?Â“ÂŒÂ–ÂŒĂŞÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?Â„ÂąĂŞÂŒÂ‘Â™ÂˆÂ–Â—ÂŒÂ†ÂŒÂ?ÂˆĂŞÂ­Â­Â­

ĂŹĂŞzÂŽÂ?Â„Â‡ĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘ÂŒÂŽÂ’Â™ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒŽ’™ vÂ?„“Â?Â„Â–Â—ĂŞÂžĂŞÂ™Â’Â‡ÂŒÂ?Â‘ÂŒĂŞÂ™ĂŞÂ“Â•ÂˆÂ‡ÂˆÂ?Â„Â™ÂŒĂŞ Â’Â‡Â“Â„Â‡Â‘ÂˆĂŞÂ“Â?Â„Â–Â—ÂŒÂŽÂˆĂŞÂ™ĂŞzÂ?’™ˆ‘ŒÂ?ÂŒ



ĂŹĂŞiÂ’Â‡Â’ĂŞÂ‘Â’Â™ÂŒĂŞÂ“Â’Â‡Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽÂŒĂŞÂ“Â•ÂˆWŒ™ˆÂ?Œ¸ ĂŹĂŞyÂˆÂ‡Â‘Â’ĂŞÂ˜Â–Â“Â’Â–Â„Â…Â?Â?„‘Â?ÂˆĂŞÂ™Â’Â?Â‘ÂŒÂŽÂ’Â™ĂŞÂžĂŞÂĄÂ¨Â­ÂŚÂ­ ĂŹĂŞÂĽÂŞÂžÂ’Â‡Â–Â—Â’Â—Â‘Â’ĂŞÂ–Â’Â‰ÂŒÂ‘Â„Â‘Â†ÂŒÂ•Â„Â‘Â?ÂˆĂŞ O—Œ“ˆ‘‡Œ•„‘Â?„êÂ?Â„ĂŞÂ‡ÂˆÂ?’‡„Â?„Â?†ˆ wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

ĂŹĂŞpÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?„ê‘„êvv ên•’–˜“Â?Â?ˆ

¨vŠÂ?Â„Â–Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?’Š„Žêuˆ“•ˆÂ?ÂŒ:Â‘ÂŒÂ‘ÂˆÂąĂŞÂŠÂˆÂ’Â‡ÂˆÂ—Â–ÂŽÂˆĂŞÂ–Â—Â’Â•ÂŒÂ—Â™ÂˆĂŞÂ­Â­Â­

¨vŠÂ?Â„Â–Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?’Š„ŽêwÂ’Â?Â?„‡êÂ?ÂˆĂŞ:„–êÂ?„ê­­­

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

ĂŹĂŞuÂ’Â™ÂˆĂŞÂ“Â’Â–Â?Â’Â™Â‘ÂˆĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?Â’WÂ‘Â’Â–Â—ÂŒĂŞÂžĂŞ Ž’’“ˆ•„†ŒÂ?Â–ÂŽÂ’ĂŞÂ–Â•Âˆ:„‘Â?ÂˆĂŞÂ™ĂŞu’™ˆÂ?ĂŞÂ?ˆ–—˜

spulhêzulsshêžê r„—�„ên„•…„–ê–­“­

wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

ĂŹĂŞvv ên•’–˜“Â?Â?ÂˆĂŞÂ‘Â„ĂŞtvzĂŞjˆÂ?Â?ÂˆĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄ ĂŹĂŞ}Â„Â•Â–Â—Â™Â’ĂŞÂ“Â•ÂŒĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â˜ĂŞÂžĂŞÂ˘Â˘Â­ÂŚÂ­ ÏꠄŽ„Â?ĂŞÂ“Â’Â–Â—Â„Â—ÂŒĂŞ:Â?Â„Â‘ĂŞÂ Â‡Â•Â˜Wˆ‘Â?„êê ĂŞ ‡ˆÂ?’‡„Â?„Â?Â†ÂˆÂ™ĂŞÂ’Â…Â•Â—ÂŒĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ“Â’Â‡Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽÂ’Â™ĂŞ zÂ?’™ˆ‘ŒÂ?ˆ¸ ĂŹĂŞwÂ’Â?Â’:ĂŞÂ‡Â•Â˜WÂŒÂ‘Â–ÂŽÂˆÂŠÂ„ĂŞ:Â?Â„Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒĂŞÂ–Â­Â“Â­

j˜ŠˆÂ?Â?êžêw}j꒎‘„ ‘„ê–Â?ÂŒÂŽÂŒÂŽĂŞpŠ‘„†êj˜ŠˆÂ?Â?ĂŞÂ?ĂŞWÂˆÂ‘Â’ĂŞhÂ‘Â’Ăƒ

Ïêvv ênyvz|wsqlêzlêwylkz{h}pêê

uhĂŞsl{vuqltĂŞtvzÂžÂ˜ĂŞÂ™ĂŞjlsq| wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

¨vŠÂ?Â„Â–Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?’Š„ŽêrÂ?ÂˆĂŞÂ™Â„Â–ĂŞÂ…Â’Â?ÂŒÂ¸ĂŞmÂŒÂ?Œ’—ˆ•„“ŒÂ?„ên•’–˜“Â?Â?ˆ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

–ˆ“—ˆÂ?Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥§£

Â’ÂŽÂ—Â’Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥§¤

‘’™ˆÂ?Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄ

nÂ?„–ŒÂ?Â’ĂŞÂ’Â…Â?Â’:Â‘ÂˆĂŞÂ’Â…Â•Â—Â‘Â’Ă€Â“Â’Â‡Â?ˆ—‘ŒOÂŽÂˆĂŞÂ?Â…Â’Â•Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥§¼

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

ÄŒasopis za podjetne

januar 2012

‡ˆ†ˆÂ?Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄ  

        

Avtoval Prodajno servisni center

     

wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

¨vŠÂ?Â„Â–Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?’Š„ŽêkÂ’Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ„Â™Â—Â’ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ‡Â’Â…ÂˆÂ•ĂŞÂ„Â™Â—Â’Â–ÂˆÂ•Â™ÂŒÂ–ÂˆÂ•

letnik XIV, ĹĄt. 176

Â?ÂˆÂ—Â‘ÂŒÂŽĂŞppp¹êO—­ê¥§¢

ĂŹĂŞp‡ˆÂ?„êÂ?„ê“•’‡„Â?Â’ĂŞÂˆÂ‘Â„ÂŽÂ’ĂŞÂ“Â’Â?ˆÂ?…‘„ê ÂŽÂ’Â—ĂŞÂŒÂ?˜Â?ꖄÂ?ĂŞ Ă‚ÂŒÂ?˜Â?Œ—ˆÂ?Â?ĂŞwÂˆÂ—ÂˆÂ•ĂŞmÂ?’•Â?„‘:ÂŒ:Ăƒ

h}{vĂŞtv{vĂŞjlu{lyĂŞ r’†Â?„‘:ÂŒ:

        

www.avtoval.si

8ÛLWHNYYRÛQML

f      f   f   f  ! f   f  f   !

   

}ˆÂ?­êtÂ?„:ÂˆÂ™Â’ÂąĂŞÂĄÂ˘ÂŠÂŞĂŞn•’–˜“Â?Â?ÂˆÂąĂŞÂ—ÂˆÂ?­½‰„›Žêª¥½§¨žŒ¤žŒ£¢

  $

#  "" #" "! #" 

$ "  

6Ä›*5&,+& ,",07045453"%*$*+0

n„–ŒÂ?Â–ÂŽÂ„ĂŞĂŞÂ†ÂˆÂ–Â—Â„ĂŞÂ˘ÂĄÂąĂŞÂĄÂ˘ÂŠÂŞĂŞn•’–˜“Â?Â?ˆ {ˆÂ?­Žêª¥ê½ê§¨Œ£ê¼¼¼êêêêênztŽêª£¥ê½êŒ¥¥êŒŠŒ¹êꪼ¥ê½ê§¤¨ê¨¨ª ˆž“’OÂ—Â„ÂŽĂŞÂŒÂ‘Â‰Â’Ă?“ˆ—•’—ˆŽ­–Œ ššš­“ˆ—•’—ˆŽ­–Œ

       

Avtoval, Pod jelĹĄami 2, Grosuplje; www.avtoval.si; info@avtoval.si; tel.: 01 78 11 300, Prodaja: 051 603 760, 051 603 960 avtoval_zrno_nov11.indd 1

ĂŹĂŞi•ˆÂ?“Â?„:Â‘ÂˆĂŞÂ™Â–Â—Â’Â“Â‘ÂŒÂ†ÂˆĂŞÂ?„êtvzĂŞjˆÂ?Â?ÂˆĂŞĂŞ ‘„êvv ên•’–˜“Â?Â?ˆ

ĂŹĂŞzÂ—Â•Â’ÂŽÂ’Â™Â‘Â„ĂŞÂˆÂŽÂ–ÂŽÂ˜Â•Â?ÂŒÂ?„ê™ên’•ˆ‘Â?ÂˆĂŞĂ€ĂŞĂŞ “•ŒÂ?Â„Â™Â„ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŁĂƒ ĂŹĂŞu’™’Â?ÂˆÂ—Â‘Â’ĂŞÂ’Â…Â‡Â„Â•Â’Â™Â„Â‘Â?ÂˆĂŞÂ’Â—Â•Â’ÂŽĂŞĂ€ĂŞĂŞ w•ŒÂ?Â„Â™Â„ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂ¨Ăƒ

ĂŹĂŞzˆÂ?ÂŒÂ‘Â„Â•ĂŞĂŒzÂ’Â‡Â‘Â„ĂŞÂŒÂ?™•OÂ…Â„ĂŒ ĂŹĂŞrÂ„ÂŽÂ’ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ“Â•Â„Â™ÂŒÂ—ÂŒĂŞÂ–ÂˆÂ?ˆÂ?Â–ÂŽÂŒĂŞÂ‘Â„Â–Â—Â’Â“ z™ˆ—ŒÂ?„êzÂ™ÂˆÂ—ÂˆÂŽĂŞÂŒÂ?ĂŞ }ˆÂ?ÂŒÂŽÂˆÂŠÂ„ĂŞtÂ?„:ˆ™ˆŠ„

ĂŹĂŞ}Â•Â‘ÂŒÂ—ÂˆĂŞÂŒÂ?“’Â?‘Â?ÂˆÂ‘ÂˆĂŞÂŽÂ’Â‘Â—Â„ÂŽÂ—Â‘ÂˆĂŞÂ™Â“Â•Â„O„Â?Â‘ÂŒÂŽÂˆÂˇ

wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

ĂŹpÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?„ê‘„êvv ên•’–˜“Â?Â?ÂˆĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŚĂƒ ĂŹvv ên•’–˜“Â?Â?ÂˆĂŞÂ‘Â„ĂŞÂ?ˆ—’O‘Â?ˆÂ?ĂŞtvzĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂ¤Ăƒ

}’™Žê‡­’­’­ê ÂŒÂ?ĂŞz“­êzÂ?Œ™‘Œ†ˆ

ĂŹĂŞkÂˆÂ‡ÂˆÂŽĂŞt•„Â?ĂŞÂžĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?Â„Â™Â„ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŠĂƒ r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­

ĂŹu’™ê‘„:ÂŒÂ‘ĂŞÂ“Â?„:ˆ™„‘Â?„ꇄ™Ž’™êê Â–ĂŞÂĄÂ­ĂŞÂĄÂŞÂ­ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂĄÂŞĂƒ

letnik XIV, ĹĄt. 177

ÄŒasopis za podjetne

februar 2012

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

letnik XIV, ĹĄt. 178

ÄŒasopis za podjetne

marec 2012

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

letnik XIV, ĹĄt. 179

ÄŒasopis za podjetne

april 2012

   

   

 

POSLOVNI PROSTORI

POHIĹ TVO PO MERI

wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

h™—’™„Â?ꇭ’­’­ên•’–˜“Â?Â?ˆ r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ ĂŹĂŞ kˆÂ?Â„Â™Â‘ÂŒÂ†Â„ĂŞĂŒÂ Â„ÂŽÂ?Â?˜:Â‘ÂŒĂŞÂ•Â„:Â˜Â‘ĂŞÂ?Â„ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂĄĂŒĂŞÂžĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?Â„Â™Â„ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂĄÂŞĂƒ ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­

Obisk IHM v Muenchnu (str. 3) r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 9: Tesarstvo Novak ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ BEWARE D.O.O. iz ViĹĄnje Gore

Sprememba pravil gotovinskega plaÄ?evanja (str. 11)

¨vŠÂ?Â„Â–Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?’Š„ŽêiÂ’WÂŒ:Â‘ÂˆĂŞÂ—Â’Â“Â?ÂŒÂ‘ÂˆÂąĂŞÂ?‡•„™Â?Â„ÂąĂŞÂ˜Â–Â“ÂˆÂ‹Â’Â™ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂ–Â•Âˆ:ÂˆĂŞÂ‘Â„ĂŞÂ“Â’Â—ÂŒĂŞÂ™ĂŞÂ?ÂˆÂ—Â˜ĂŞÂ˘ÂŞÂĄÂ˘

¨vŠÂ?Â„Â–Â‘Â„ĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?’Š„Žê­­‘„Â?ꑄêÂ?Â’Â?ˆÂ?ĂŞÂŠÂ•Â’Â…Â˜ĂŞÂ•Â„Â–Â—ÂˆĂŞÂ•Â’WÂ?„•Œ‘

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

Redno usposabljanje voznikov 2012 – prijava (str. 4)

ĂŹĂŞ  „™’‡êÂ?Â„ĂŞÂŒÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?ÂˆĂŞÂ‡ÂˆÂ?Â„Â™Â†ÂˆÂ™ĂŞÂžĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?Â„Â™Â„ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂ¨Ăƒ wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

STANOVANJA LOKALI

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

letnik XIV, ĹĄt. 180

ÄŒasopis za podjetne

maj 2012

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

letnik XIV, ĹĄt. 181

ÄŒasopis za podjetne

   

sČŠ "!26%ČŠ:!ČŠ:-!.*Ĺ„!.*%ČŠ0,%3.)6/34)ČŠ34%. sČŠČŠ02!,.%ČŠ"!26% sČŠČŠ6)3/+/ČŠ0/+2)6.%ČŠ"!26%

t 7PEPWPEOBJOLBOBMJ[BDJKTLBPNSFäKB ÞJTUJMOFOBQSBWF  ÞSQBMJ�ÞB WPEPISBOJJOPTUBMJTQSFNMKBKPÞJPCKFLUJ t ;FNFMKTLBJOHSBECFOBEFMB[BQMJOPWPEF UPQMPWPEF  LBCFMTLPLBOBMJ[BDJKP t -FUOPJO[JNTLPW[ESäFWBOKFDFTUJOPTUBMJIQPWS�JO t *[HSBEOKBLPNVOBMOFJOGSBTUSVLUVSF [VOBOKBVSFEJUFWPCKFLUPW t ýSQBOKFJOPEWP[HSF[OJÞOFHBCMBUB ÞJ�ÞFOKF [BNB�FOJILBOBMJ[BDJKTLJIDFWJ t )J�OJQSJLMKVÞLJ[BWPEPWPE LBOBMJ[BDJKP UPQMPWPE QMJO

(BTJMTLBDFTUB (SPTVQMKF 5FMFGPO01/ 7818-100

sČŠČŠ"!26%ČŠ:!ČŠ&!3!$/ sČŠČŠ"!26%ČŠ:!ČŠ:'/$/6).3+%ČŠ/"*%+4% sČŠČŠ"!26% ČŠ/*!ĆĄ!.%ČŠ3ČŠ+!2"/.3+)-)ČŠ6,!+.)

&NBJMLHH!TJPMOFU XXXLPNVOBMOFHSBEOKFTJ

      design by:

sČŠČŠ34)2/0/2.)ČŠ3)34%sČŠČŠ3)34%-ČŠ:ČŠ-).%2!,./ČŠ6/,./ sČŠČŠ,%0),!ČŠ).ČŠ:!+,*5ĆĄ.)ČŠ3,/*) ČŠ/*!ĆĄ!.)ČŠ3ČŠ +!2"/.3+)-)ČŠ6,!+.)

 &$% %!"# 

   

   %    % %  % 

        

Redno usposabljanje za prevoznike – prijava (str. 3)

Varstvo pri delu: brezplaÄ?ni seminar (NOVOSTI; izpit — prijava) (str. 3)

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

Obisk IHM – prijava (str. 4) Pravilnik za prazne denarnice podjetnikov (str. 8)

r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 9: Robles d.o.o. ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ Matej Robek

+ Oglasna priloga

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

letnik XIV, ĹĄt. 182

ÄŒasopis za podjetne

julij 2012

10. forum obrti in podjetniĹĄtva (str. 4)

r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 8: Marjan Ĺ ircelj ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ z Velikega MlaÄ?evega

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

letnik XIV, ĹĄt. 183

ÄŒasopis za podjetne

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

september 2012

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

Kako odpustiti delavca (str. 10)

r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 10: Gramat Gril d.o.o. ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ iz Grosuplja — Peter Gril

Foto utrinki z LOS (str. 5)

ÄŒasopis za podjetne

oktober 2012

letnik XIV, ĹĄt. 185

Ali bo podjetniku uspelo "deblokirati" zadrĹžane gradnje? (str. 9)

ÄŒasopis za podjetne    $' ,.

r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 10: Komunalne gradnje ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ d.o.o. iz Grosuplja

november 2012

 

  ! 

!" ! !!!!! !!!!

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

DNEVI PODJETNOSTI na OOZ Grosuplje − poziv razstavljalcem (str. 3)

Dnevi podjetnosti na OOZ Grosuplje od 25. do 27. 10.2012 (str. 3)

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

OOZ BO SOFINANCIRALA VAĹ A IZOBRAĹ˝EVANJA − oddaja vlog (str. 4)

r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 10: Avtotehna VIS ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ in Omahen d.o.o.

Poslovno sreÄ?anje z gospodarstveniki iz zamejstva (str. 4)

r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 10: Ĺ tupnikov mlin ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ edini delujoÄ?i ob Krki

Prenos podjetja − brezplaÄ?en seminar na OOZ (str. 3) 45. MOS Celje 12. do 18.9. (str. 5)

Dr. Peter VerliÄ? — ObÄ?inska pomoÄ? podjetnikom (str. 6) r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 10: Avtoservis Boh d.o.o. ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ iz Grosuplja

Nov portal za zbiranje ponudb za manjĹĄa naroÄ?ila in mikrokrediti (str. 8)

Ĺ tipendijska shema (str. 7) Nove spremembe zakonodaje (str. 8)

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

letnik XIV, ĹĄt. 186

ÄŒasopis za podjetne

december 2012

Dob 12, 1296 Ĺ endtvid Pri StiÄ?ni

TEL.: 01/78 74 555, FAX: 01/78 05 012 GSM: Â… E-POĹ TA: info@poloncic.si, joze@poloncic.si

Izdelava in montaĹža: Â…QPĂťBSOJITJTUFNPW+"/4&/ Â…LPWJOTLFHBTUBWCOFHBQPIJĂľUWB Â…LPWJOTLJITUPQOJD PHSBK

   !  

!" ! !!!!! !!!! ! 

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

Skupni nastop na MOS Celje — prijave (str. 3)

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

 &( /0/1 

!!!! 

Mestno kopaliĹĄÄ?e ViĹĄnja Gora (str. 8)

Poslovno sreÄ?anje z gospodarstveniki iz zamejstva, Grosuplje 13.6. (str. 2)

Skupni nastop na letoťnjem MOS Celje — prijava (str. 8)

Glasilo obmoÄ?ne obrtno–podjetniĹĄke zbornice Grosuplje

letnik XIV, ĹĄt. 184

sȊ 02%-!:)Ȋ).Ȋ"!26%Ȋ:!Ȋ,%3Ȋ).Ȋ+/6)./ sȊȊ$%+/2!4)6.%Ȋ4%(.)+%Ȋ6Ȋ./42!.*)(Ȋ 02/34/2)( sȊȊ!+534)ƥ.)Ȋ3)34%-) sȊȊ4!0%4% sȊȊ4!,.)Ȋ02%-!:) sȊȊ-!4%2)!,)Ȋ:!Ȋ:!ńƥ)4/Ȋ+5,452.)(Ȋ 30/-%.)+/6 sȊȊ02/4)0/ć!2.!Ȋ:!ńƥ)4!

Ali je to streznitev OZS? (str. 3)

Kako opravljati dejavnost po upokojitvi (str. 10)

Karte za Ljubljanski obrtnopodjetniĹĄki sejem brezplaÄ?ne (str. 3)

Kako se bomo upokojevali v letu 2012 (str. 12) r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 9: DruĹžinski ĹĄopek frizerk ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ Kati Kos

Javni razpisi in objave za kredite, usposabljanja, soďŹ nanciranje ĹĄtipendiranja (str. 6)

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

junij 2012

     ./42!.*%ČŠ"!26%

   



PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

Delavnica: PsiholoĹĄke in psihosocialne znaÄ?ilnosti v podjetniĹĄtvu – prijava (str. 7)

ĂŹĂŞv…•—‘„ꆒ‘„ê™êp™„‘:Â‘ÂŒĂŞnÂ’Â•ÂŒÂ†ÂŒĂŞÂ–ÂˆĂŞÂ“Â’Â?Â‘ÂŒĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂ§Ăƒ

ĂŹĂŞpÂ?’…•„Wˆ™„‘Â?„ê‘„êvv ên•’–˜“Â?Â?ÂˆĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŚĂƒ wÂ’OÂ—Â‘ÂŒÂ‘Â„ĂŞÂ?ÂˆĂŞÂ“Â?„:„‘„ê ‘„ê“’OÂ—ÂŒĂŞÂĄÂŁÂĄÂ˘ĂŞ }Œ‡ˆÂ?žk’…•ˆ“’Â?Â?ˆ

Delavnica: DavÄ?ni obraÄ?un za 2011 – prijava (str. 5)

1.12.2011 10:24:22

ĂŹĂŞu’™’Â?ÂˆÂ—Â‘Â’ĂŞÂ’Â…Â‡Â„Â•Â’Â™Â„Â‘Â?ÂˆĂŞÂ’Â—Â•Â’ÂŽĂŞ ĂŞ ÂĄÂŁÂ­ĂŞÂŒÂ‘ĂŞÂĄÂĽÂ­ĂŞÂĄÂ˘Â­ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŁĂƒ

ĂŹĂŞzÂ—Â•Â’ÂŽÂ’Â™Â‘Â„ĂŞÂˆÂŽÂ–ÂŽÂ˜Â•Â?ÂŒÂ?„êê ™ên’•ˆ‘Â?ÂˆĂŞÂžĂŞÂ“Â•ÂŒÂ?Â„Â™Â„ĂŞĂ‚Â–Â—Â•Â­ĂŞÂŁĂƒ

*[EFMBWBJ[EFMLPWJ[ÉžSOFJOCBSWOJILPWJO

          

     

     

nizke Trajno cene

   10  "  /.--/1--/,--/+-./*/.**0. ./*/.**0/.,/,,)00,#.,/,.1+(. %# "!!!

Dnevi podjetnosti na OOZ Grosuplje v besedi in sliki (str. 6)

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

w w w. p o l o n c i c . s i

7FTFMCPsJÂ&#x;UFSTSFÂ&#x;OPJOVTQFqOPOPWPMFUP PoĹĄtnina je plaÄ?ana na poĹĄti 1312 Videm-Dobrepolje

NOVOLETNO OBDAROVANJE OTROK - prijava do 30.11. (str. 5) Inovator Slavko Medimurec (str. 9) r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 10: Priba okna d.o.o. ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ iz Kompolja

NOVO: Pravna pisarna na OOZ Grosuplje (str. 3)

¨Oglasna priloga: Razstavljavci na Dnevih podjetnosti v Grosupljem

r„Â?‘’–ˆO—™’êq’™„‘‡„•Œ9ĂŞ Str. 8: PolonÄ?iÄ? d.o.o. ÂŒÂ‘ĂŞwÂˆÂ—Â•Â’Â—ÂˆÂŽĂŞÂ‡Â­Â’Â­Â’Â­ iz Doba

Str. 10: Anton Rojec s.p. iz IvanÄ?ne Gorice

u’™’Â?ÂˆÂ—Â‘Â’ĂŞĂŞ ’…‡„•’™„‘Â?ÂˆĂŞÂ’Â—Â•Â’ÂŽĂŞ(str. 3)ĂŞ u„–ê:Â„ÂŽÂ„ĂŞÂŒÂ‘Â‰Â?„†ŒÂ?„¹ê ‡ˆ‰Â?„†ŒÂ?„ê„Â?ÂŒĂŞÂ’Â…Â’Â?ÂˆÂ¸ĂŞ(str. 6)


zrno_jan_13_Layout 1 7.1.2013 11:13 Page 1

NajugodnejĹĄe poslovanje za samostojne podjetnike PodjetniĹĄki paket -

vodenje poslovnega raÄ?una 4,10 EUR vodenje elektronske banke Poslovni eLON 1,30 EUR eksterni elektronski nalogi 0,35 EUR brezplaÄ?ni interni elektronski nalogi brezplaÄ?ni prilivi (eksterni in interni) na poslovni raÄ?un

Poslovni paket dobrodoĹĄlice -

brezplaÄ?no vodenje raÄ?una 12 mesecev brezplaÄ?na pristopnina na elektronsko banko eLON 50 % niĹžji stroĹĄki prve odobritve limita ali kredita dodatek 0,10 odst. toÄ?ke k obrestni meri pri prvi sklenitvi depozita

PodjetniĹĄki paket in poslovni paket dobrodoĹĄlice

Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510

www.lon.si info@lon.si

XXXB[VSOFQSFNJDOJOFTJ 4USPLPWOPQPTSFEPWBOKFQSJQSPEBKJ  OBLVQV NFOKBWJ PEEBKJBMJOBKFNV OFQSFNJ OJO 6SFKBOKFQSBWOFHBTUBOKB OFQSFNJ OJO TFTUBWBQSPEBKOF  EBSJMOF NFOKBMOFQPHPECF #SF[QMB OJPHMFEJJOPHMBrFWBOKF OBOBrJITQMFUOJITUSBOFI 0DFOJUFWUStOFWSFEOPTUJ WBrFOFQSFNJ OJOF /FQSFNJ OJOTLP QSBWOPJO EBW OPTWFUPWBOKF ,PMPEWPSTLBD (SPTVQMKF 5 ' .    &B[VS!TJPMOFU


Zrno 187