Issuu on Google+

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

1


Oglasi

2

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012


Tretja stran

Kakšen je dejanski cilj nebistvenih IZ VSEBINE: sprememb? Tema tedna:

V Sloveniji vestno skrbimo, da nas vsakih nekaj dni razburi kakšna novica. Če slednjih primanjkuje, zanje poskrbi oblast oziroma odgovorni na posameznih ministrstvih in vladnih službah. Ena zadnjih tovrstnih »petard« je sprememba termina začetka pouka v šolah, o čemer pišemo v tokratni temi tedna. Razloge, zakaj se pouk ne sme začeti več ob dosedanjih urah, so strokovne službe na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport našle v nehumanosti do otrok, češ da se morajo le-ti dobro naspati, da lahko potem uspešno sodelujejo pri pouku. O nehumanosti do številnih staršev, ki so jim tovrstne spremembe »pet minut« pred začetkom šolskega leta povzročile nemalo sivih las, očitno ni razmišljal nihče. Pred dnevi sem med vožnjo v avtomobilu po radiu ujel del pogovora s psihologom (njegovega ime ne vem, ker nisem slišal začetka in konca pogovora), ki je opozoril na dejstvo, da slovenski otroci prihajajo iz osnovnih šol vedno manj pripravljeni na nadaljnje življenjske izzive. Kot je pojasnil, je ocenjevalni sistem v osnovnih šolah nastavljen preveč tolerantno, zato učenci ne dobijo pravih izkušenj, kako se spopasti z neuspehom, učni uspeh pa je v povprečju, merjen

v številkah, predober. To je po njegovem mnenju tudi razlog, da se tako veliko učencev vpisuje na gimnazije in podobno zahtevne srednje šole ter tako malo na poklicne šole. Kako pogubne posledice ima to na kasnejšo (ne)zaposljivost izšolanih kadrov, vemo, kakor tudi vemo, kako delodajalci iščejo praktično usposobljene ljudi, ki obvladajo svoj poklic. V Sloveniji zaradi spremembe začetka pouka v šolah in podobnih sprememb, ki v tem trenutku niso nujne, izgubljamo ogromno dragocene energije in časa, ki bi ga morali vložiti v izvedbo ključnih sprememb za izhod iz krize. Pri tem bi morali težiti k čim širšemu družbenemu konsenzu, ne pa da s solističnimi potezami ustvarjamo nove konfliktne situacije. Čeprav je pregovor »V slogi je moč« že nekoliko obrabljen, še vedno drži in verjamem, da se tega zavedajo tudi v vladni koaliciji. Torej, če to vedo, potem ne more biti drugače, kot da takšne nebistvene spremembe, ki v javnosti povzročajo velike reakcije, producirajo namensko, z določenim ciljem. In kakšen je ta cilj? O tem lahko samo ugibamo.

36

Novo šolsko leto, nova pravila............................. 4

Nazarje:

Dvotonska skala zgrmela na grajsko dvorišče................................ 5

Luče:

Namesto načrtovane obvoznice predlagali drugačne rešitve.................................. 7

Mozirje:

Z evropskimi sredstvi bodo Kopelce znova zasijale.......................................... 9

Zavod za gozdove Slovenije:

Posledice suše v gozdovih se bodo kazale več let . ......................................... 9

Gornja Radgona:

Nazarčani tudi letos nepremagljivi ................. 11

(MŠ)

Juvanje:

Urška z zlato medaljo za promocijo juda na šolah............................... 16

(ML)

ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 36, 7. september 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

3


Tema tedna

Novo šolsko leto, nova pravila

Daljše spanje, manj prostega časa? V ponedeljek so osnovnošolci in dijaki znova prestopili šolska vrata in pričeli s poukom. Učence čaka nekaj sprememb, saj se 1. ura pouka začenja pol ure kasneje, prevoz v šolo bo subvencioniran in zato cenejši, malica bo dražja, po novem subvencionirana zgolj za najbolj socialno ogrožene, prav tako šolsko kosilo. Zimske počitnice bodo znova deljene. Zgornjesavinjske osnovne šole v letošnjem letu obiskuje 1.415 učencev, od tega je 167 prvošolcev. Pouk za 30 minut prestavljajo v Nazarjah, Mozirju in na Ljubnem Predura, v kateri praviloma potekata dodatni in dopolnilni pouk, se bo po novem začela ob 7.30, prva ura rednega pouka pa 15 oziroma 20 minut čez 8. uro. Pričetek prve šolske ure so na 8.15 oziroma na 8.20 premaknili na OŠ Nazarje, OŠ Mozirje in OŠ Ljubno ob Savinji. Na OŠ Rečica ob Savinji s poukom kot vsa prejšnja leta začenjajo ob 7.45, saj pri njih predure ne izvajajo. Podobno odločitev so sporočili tudi iz OŠ Gornji Grad in OŠ Luče. Kot je povedal ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar, pri njih sprememba urnika ne bo povzročala kakšnih težav, saj imajo za svoje šolarje urejen lasten prevoz in gre le za tehnično spremembo. Ministrstvo: rana ura nehumana do otrok Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so prestavitev začetka pouka argumentirali s tem, da se jim dosedanji (pre)zgodnji začetek zdi nehuman do otrok, Slovenija pa naj bi bila ena zadnjih držav v Evropi s tako zgodnjim začetkom pouka. Osnovne šole, ki prestavljajo začetek pouka, so morale prilagoditi tudi odhode iz šole, o če-

membah do skoraj zadnjega dne počitnic. Tudi na Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije so spremembo komentirali kot neargumentirano s strani ministrstva, kaj več dejavnosti proti spremembi pa, kot kaže, nimajo v načrtu. Starši se sprašujejo tudi, kako bo z jutranjim varstvom. Po spremenjenem pravilniku jutranje varstvo naj ne bi trajalo več kot dve uri pred začetkom pouka, večina šol pa bo z varstvom pričenjala od 20 minut do pol ure pozneje. To lahko nekaterim staršem, ki s službo začenjajo zgo-

Število vseh učencev Število prvošolcev

4

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

Vloge za subvencionirano malico CSD Mozirje še rešuje Tudi na Center za socialno delo (CSD) Mozirje so že od junija dalje prejemali večje število vlog za subvencioniranje malice. O manjšem številu

OŠ Mozirje

OŠ Nazarje

OŠ Rečica

OŠ Ljubno

OŠ Luče

OŠ Gornji Grad

398

232

169

230

189

197

48

25

18

32

19

25

Opomba: vštete so tudi vse podružnične šole posameznih osnovnih šol.

daj, predstavlja že velik problem. Zadnja posledica spremembe šolskega koledarja je ta, da se dlje v popoldan premikajo tudi obšolske dejavnosti, kar otrokom pušča še manj prostega časa kot doslej. Dražje malice, manj subvencij Z novim šolskim letom se je spremenil sistem subvencioniranja šolske prehrane. Do zdaj je splošna subvencija za malico, ki je znašala dve tretjini cene, pripadala vsem učencem in dijakom, po novem je zaradi varčevalnega zakona subvencija nižja. Od 1. septembra dalje se dodatna subvencija v višini 1/6 malice ukinja. Do splošne subvencije so upravičeni samo tisti učenci, ki jim je priznana pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 malice. Do povsem brezplačne malice so od 1. septembra upravičeni otroci tistih družin, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne prese-

Vesna Lešnik, ravnateljica Osnovne šole Nazarje: »Na OŠ Nazarje smo se odločili, da v skladu z novim Pravilnikom o šolskem koledarju, ki pravi, da se pouk v osnovni šoli ne sme pričeti pred 7.30 uro, čas pouka prilagodimo tej zahtevi. Zato s poukom v šolskem letu 2012/2013 pričnemo ob 8.20, saj se je začetek tako imenovane »predure« pomaknil na 7.30. V času predure izvajamo nekatere izbirne predmete, dopolnilni in dodatni pouk, nekaj individualnih pomoči učencem in podobno. Torej je bil premik prve ure na 8.20 nujen. Kar se tiče učencev vozačev, smo prevoze zanje prilagodili času začetka pouka. Podrobne informacije o tem bodo učenci dobili prvi šolski dan pri svojih razrednikih. V prvih šolskih dneh bo, tako kot vsako leto, prišlo še do kakšnih manjših popravkov, a večjih težav pri tem ne pričakujemo, prevozniki so se prilagodili našim potrebam, skupaj smo uskladili vozne rede.« mer so bili učenci obveščeni prvi šolski dan ali že prej na spletnih straneh posameznih šol. S spremembo se marsikateri starši ne strinjajo, predvsem jih je zmotila neobveščenost o spre-

odstotkov povprečne plače, torej 177,73 evra. V dohodek družine se po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev upoštevajo tudi denarna socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija in varstveni dodatek, zato večina prosilcev do kosila ne bo več upravičena.

ga 42 odstotkov povprečne plače. Do brezplačnega kosila bodo poslej upravičeni le učenci iz socialno najšibkejših družin, v katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 18

Brezplačna šola v Nazarjah vedno bolj dobrodošla Projekt brezplačne šole bo po besedah ravnateljice Vesne Lešnik tudi v naslednjem šolskem letu ostal prioriteta OŠ Nazarje. Tudi letos se bodo trudili vsem otrokom zagotoviti enake možnosti. Res pa je, da so pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela za novo šolsko leto upoštevali varčevalne ukrepe in zaradi tega svoje dejavnosti nekoliko prilagodili. Izbrali so cenejše, ugodnejše variante, pri tem so bili še posebej pozorni na kvaliteto. V okviru projekta bodo ponovno k sodelovanju poskušali pritegniti podjetja in zasebnike v bližnji in nekoliko širši okolici, v mesecu marcu 2013 znova načrtujejo izvedbo dobrodelnega koncerta Za smeh v otroških očeh. vlog so že odločili, predvsem je šlo za takšne, pri katerih so odločali še o drugih pravicah iz javnih sredstev. Večina pa na odločanje še čaka, saj po besedah direktorice CSD Mozirje Marjane Veršnik Fale spet beležijo porast novih vlog. Ker s 1. septembrom prvič vstopa v vrtec precej otrok, se bodo prioritetno reševale vloge za znižano plačilo vrtca, saj pri tem plačilu starše bremenijo precej višji zneski kot pri plačilu malice. Obdelavi z vrtcem povezanih vlog sledijo tiste za subvencionirano malico. V preteklem šolskem letu je v Sloveniji subvencijo za malico koristilo okoli 27 odstotkov učencev in 22 odstotkov dijakov. Večina teh se bo zaradi nove zakonodaje znašla precej na slabšem. Podobno stanje lahko po prepričanju Faletove pričakujemo tudi v Zgornji Savinjski dolini.

Tatiana Golob


Tema tedna, Aktualno

Naša anketa

Antonija Žlebnik, Trnovec Ne zdi se mi prav, da se pouk pričenja pozneje. Sama sem sicer ta čas, ko se hčerka podaja v šolo, že v službi, tako da se zbuja z budilko, a ker tudi sama rada zgodaj vstaja, se mi pričetek pouka okrog sedme ure ne zdi nič sporen. Sedaj, ko se bo pouk pričel pozneje, bo tudi dlje v šoli.

Spremenjen čas pričetka pouka

Ministrstvo za šolstvo je sklenilo, da se z novim šolskim letom predčasni pouk – nulta ura, ne bi smel pričenjati pred pol osmo uro zjutraj. To pomeni, da se bo redni pouk začenjal petnajst minut čez osmo. Novi urnik bo, po mnenju mnogih, nemalo preglavic povzročil tistim staršem, ki službo pričenjajo bistveno prej, saj bodo imeli probleme z jutranjim varstvom. Novemu urniku se bodo morali prav tako prilagoditi prevozniki. Kako se s novim urnikom soočajo zgornjesavinjski starši osnovnošolcev? Antonija Reberšak, Pusto Polje Podpiram trend, da se otrokom prične nulta ura šele ob pol osmih zjutraj. Tako se lahko otroci naspijo in spočijejo ter pozajtrkujejo. Sicer pa so naši otroci zelo samostojni in se zbujajo z budilko, saj morava z možem v službo bistveno prej kot oni. Prav tako si sami pripravijo zajtrk in se potem odpravijo na javni prevoz. Z možem jih namreč ne voziva v šolo.

Gusti Pahovnik, Krnica Ne podpiram, da bi se sedaj pouk pričel pozneje, saj se potem vse skupaj zavleče v popoldanski čas in otroci potem niso dovolj zbrani. Kar se tiče prevozov, imamo organiziran šolski prevoz, ki bo otroke prepeljal do šole, ko bo to dogovorjeno. Ker doma kmetujemo in ne hodimo v službo, ne bomo imeli večjih problemov s tem, da bo otrok začenjal pouk pozneje.

Marko Slapnik, Mozirje Da se premakne pričetek pouka na poznejšo uro, kot je bilo to do sedaj, bo pri nas kar velik problem, saj imamo poleg petošolca in sedmošolca letos še prvošolčka, ki potrebuje spremstvo do šole. Bo pa potrebno malo usklajevanja doma in iskanja varstva. Prav tako računam na varstvo v šoli. Zdenko Purnat, Zgornji Dol Prestavljanje pričetka pouka na poznejšo uro je za naju bistvenega pomena. Za našo družino predstavlja kar velik problem, saj pričenjava z delom veliko prej. Trenutno imamo doma tretješolca in prvošolca. Pri odpravljanju otrok v šolo nam včasih na pomoč priskočijo starši. Anita Komar, Prihova Ne zdi se mi prav, da se pouk začenja pozneje. A večjih problemov mi to ne bo predstavljalo, saj je moj sedmošolec samostojen in se v šolo odpravlja sam, zbuja pa se z budilko. Sama se namreč v službo odpravljam bistveno bolj zgodaj, kot pa se začenja pouk.

Pripravila in fotografirala Marija Šukalo

Občina Nazarje

Oceno stanja grajske skale še pričakujejo V Gradu Vrbovec ima sedež več podjetij, poleg tega se na tej lokaciji nahajajo prostori Občine Nazarje, ki jo dnevno obiskuje večje število ljudi. Ko se je v začetku avgusta na dvorišču grada ravno na prehod do občinskih in drugih prostorov zrušila večja skala, je to seveda zahtevalo takojšnje ukrepanje. Občina Nazarje, lastnica omenjene parcele, je poskrbela za odstranitev skale, namestitev opozorilnih tabel, sedaj pa čakajo na izsledke geološko geomehanskega poročila, ki bo pokazalo, kako zaskrbljujoče je stanje. Skala se je od večje skalnate gmote odkrušila v noči na soboto, 4. avgusta, ali pa v soboto dopoldan. Že istega dne si je predstavnik upravitelja gradu Javnega podjetja Dom Nazarje ogledal situacijo in najel izvajalca, da je odstranil skalo. Ta je bila precej velika, po ocenah izvajalca je merila okoli enega

Skala, ki se je od večje skalnate gmote odkrušila na dvorišče gradu Vrbovec, naj bi bila težka okoli dveh ton. (Fotodokumentacija Občine Nazarje)

kubičnega metra, težka pa je bila okoli dve toni. V tednu, ki je sledil, je lastnica grajske parcele Občina Nazarje pri specializiranem podjetju naročila geološko geomehansko po-

ročilo s predlogom sanacije. Prav tako jih je hitro po dogodku obiskal zavarovalni agent, da je občina uredila primerno zavarovanje za primer ponovnega krušenja skal. Direktor občinske uprave

Samo Begič je ob tem povedal, da naročeno poročilo še pričakujejo. Ob tem upajo, da se bo grajska skala izkazala za stabilno in ne bo potrebna prevelika sanacija. Preiskava trdnosti skale bo zahtevala prisotnost alpinistov, ki bodo na mestu preverjali dejansko stanje velike kamnite gmote. Če bodo potrebni posegi v skalo, bo takšna sanacija gotovo precej stala, poleg tega bodo dela precej moteča tudi za okolico. V takšnem primeru bo potrebna odstranitev vse vegetacije, nato pa je možnih več posegov. Ker je poročilo o stanju skale še v izdelavi, je območje zaščiteno z opozorilnimi znaki. Do takrat, ko bo bolj jasno, v kakšnem stanju sploh je grajska skala, pa vsem mimoidočim svetujejo previdnost in čim krajše zadrževanje v bližini zavarovanega območja.

Tatiana Golob

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

5


Aktualno, Oglasi

Če ni bila kriva voda, le kaj je potem bilo?

Na mozirski Komunali prepričani, da voda ni bila vir okužb na Ljubnem Na Ljubnem je bila v preteklem tednu seja komisije za pitno vodo, na kateri so želeli člani komisije razčistiti, ali je bila velikega števila obolelih prebivalcev kriva voda za pitje ali ne. Na sejo so člani komisije povabili župana Franja Naraločnika, direktorja Javnega podjetja Komunala Mozirje Andreja Ermenca, Mirana Pučnika s Komunale, ki je odgovorna oseba vodooskrbe ter Štefana Pražnikarja s podjetja Datah, ki opravlja vzorčenje vode. Razen Pražnikarja so se seje udeležili vsi povabljeni. Župan zaupa analizam Predsednik komisije Ivan Sovinšek je za obrazložitev dogajanja v dneh okrog Flosarskega bala zaprosil Naraločnika in Ermenca. Župan Naraločnik je najprej omenil odgovoren odnos občinske uprave in svetnikov do kvalitetne pitne vode, saj so v ta namen v zadnjih letih vložili veliko sredstev v izgradnjo stabilnega vodovodnega sistema, kot je sedaj. Na to kažejo odvzemi in analize pitne vode v daljšem obdobju, ki ves čas dokazujejo, da je pitna voda v občini Ljubno kvalitetna. Glede na to, da so se pojavili sumi, da bi bila v času zdravstvenih težav prebivalcev lahko voda onesnažena zaradi gnojenja, je občinska uprava opravila razgovore z lastniki zemljišč na območju varstvenih pasov ob izvirih pitne vode. Leti so zagotovili, da na tem območju niso gnojili že več let, nekateri tudi desetletje. Glede na to, da vsi oboleli niso imeli stika s pitno vodo iz ljubenskega vodovoda, župan ne dvomi, da je bilo za okužbo krivo nekaj drugega. Na Komunali vse po predpisih Predstavnika Komunale Ermenc

Mnenje člana komisije Nekoliko manj po pravilih se je vse dogajanje zdelo članu komi-

Miran Pučnik in Andrej Ermenc (desno) z mozirske Komunale sta morala pojasniti veliko stvari. Ermenc je med drugim dejal: »Za okužbe je lahko krivec voda, hrana, pijača ali kapljična okužba. Od vseh teh vemo le, da je bila voda neoporečna, saj je bila pregledana.« (Foto: Štefka Sem) in Pučnik sta povedala, da so se na klic z občine Ljubno odzvali takoj, ko je bilo omenjeno, da prebivalce zanima, ali je kaj narobe z vodo. Naročili so vzorčenje vode in naslednji dan prejeli rezultate, ki so pokazali, da voda ni oporečna, zato tudi niso obveščali prebivalcev o omejevanju uporabe pitne vode. Zdravstvena inšpektorica je na osnovi prijave občana Ljubnega na mozirski Komunali opravila pregled dokumentacije in vseh ukrepov ob prijavi suma na okuženo vodo in ni našla nobenih nepra-

OBVESTILO Krajane Spodnjih Kraš in vse uporabnike lokalne ceste LC 282061 Spodnje Kraše - Brdo obveščamo, da bo od 10. 9. 2012 do predvidoma 22. 10. 2012 popolna zapora ceste na območju mostu preko reke Drete zaradi rušitve starega in izgradnje novega mostu. Dela bo izvajalo podjetje MAP TRADE d.o.o. iz Slovenske Bistrice. Lastnike zemljišč ob gradbišču in vse uporabnike lokalne ceste prosimo za strpnost. Obvoz bo primerno označen.

Županja Majda Podkrižnik, univ. dipl. ekon. 6

vilnosti, zato Ermenc trdi, da je bilo z njihove strani narejeno vse po pravilih.

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

sije Paulu Orešniku. Le-ta je vodstvu Komunale očital, da so rezultate vzorčenj vode objavili na spletni strani podjetja šele 22. avgusta, lahko bi jih prej, glede na dvome ljudi. Poleg tega je menil, da se ne držijo pravilnika, saj bi morali letno opraviti dvanajst rednih vzorčenj vode in eno izredno, letos so v sedmih mesecih opravili le štiri. Pri vzorčenju pogreša teste za bakterije enterokoki, za okužbo z njimi je značilna visoka temperatura in driska, simptomi, kakršne so imeli prebivalci Ljubnega. Imel je več vprašanj glede hitrih testov in izpostavil slabo obveščanje Komunale v tem primeru. Menil je, da se je zgodba pričela odvijati že prej, nanjo pa so odreagirali šele v torek, ko je edini dan v tistem tednu delal zdravnik. Tudi nad poročilom zdravnika Igorja Kočevarja ni bil navdušen. Zdravnik je omenil, da je nekaj obolelih obiskalo ambulanto (po podatkih, ki so mu bili posredovani po vrnitvi z dopusta). »Zanesljiva ocena vzroka okužbe brez natančnih epidemioloških preiskav ni možna. Vir okužbe je lahko tako

onesnažena voda, kakor sporna kulinarična ponudba ob zgoščenih družabnih stikih, ki so zaradi tradicionalne prireditve Flosarski bal v tem času potekali,« je zapisal Kočevar in omenil izpad katerega od zahtevanih ukrepov v smislu pomanjkanja higiene. Orešnik je bil glede teh trditev ogorčen, saj mečejo slabo luč na gostinsko ponudbo na Flosarskem balu. Poleg tega pa sta znana dva hujša primera obolenj, eden se je zaključil z zdravljenjem v bolnišnici, pri drugem je šlo za okužbo rane, katero si je moral pacient hladiti z vodo. Nobeden od teh ni bil na Flosarskem balu, zato prelaganje krivde na ponudbo na njem ni pošteno, je menil Orešnik. Kot je dejal, v analize ne dvomi, dvomi pa v neoporečnost pitne vode v dneh pred vzorčenjem pitne vode. Občani bodo obveščeni Da je bilo vse narejeno po pravilih, je še enkrat zatrdil Miran Pučnik in dodal, da so vzorčenje naročili takoj po klicih z občine Ljubno, prijave od zdravnika ni bilo, prav tako so preverili na epidemiološki službi v Celju, če je tja podana prijava. V pravilno vzorčenje vode ne dvomi, saj to zanje opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Celje (ZZV), podjetje Datah in državni monitoring, ki je nenapovedan. Obveščanje prebivalcev ni bilo potrebno, saj je bila voda ustrezna. Po dokaj burni debati je komisija sprejela sklep, da bodo podrobnejše informacije o vzorčenju vode ter poročilo o pitni vodi pridobili od ZZV Celje, občane pa bodo o vseh izsledkih obvestili preko medijev.

Štefka Sem

Voda vse opere, samo sramote ne.

Ljudski pregovor


Organizacije, Gospodarstvo

Združenje za trajnostni razvoj Luč

Namesto načrtovane obvoznice predlagali drugačne rešitve Zadnji avgustovski torek je Združenje za trajnostni razvoj Luč pripravilo novinarsko konferenco o prostorski problematiki v Lučah s poudarkom na umestitvi predvidene obvoznice v prostor, kateri izrecno nasprotujejo. Javnosti so svoje nasprotovanje predstavili z več vidikov. Ob tej priložnosti je združenje predstavilo publikacijo Zelena misel, ki prav tako govori o omenjeni vsebini. Lastniki ne bodo prodali zemljišč Predsednik združenja Alojz Selišnik je povedal, da so dogodek pripravili zato, ker želijo problematiko predstaviti preko medijev, saj se Občina Luče in pristojne državne institucije ne odzivajo na pobude civilne iniciative v kraju. Po mnenju združenja je varianta obvoznice, kot je sedaj načrtovana, megalomanski projekt, ki bistvenega problema prometa v Lučah ne bo rešil, bo pa »povozil« dokaj obdelovalne zemlje na praktično edinem ravninskem delu Luč, kjer je možna pridelava domače hrane. Na Juvanovih prodih, kjer je predvideno, da cesta preseka polje in se preko krožišča priključi na obstoječo cesto proti Solčavi, je lastništvo zelo razdrobljeno, saj je bil to nekoč vrt, kjer so se z zelenjavo oskrbovale celotne Luče. Do sedaj glede odprodaje zemljišč lastnikov ni nihče nič vprašal. Po trditvah predstavnikov združenja precej lastnikov zemljišč ne namerava prodati. Onemogočen trajnostni turizem Mag. Tone Kladnik, ki sicer živi v Kopru, je poudaril, da bi nasip in krožišče izredno poslabšala bivalne pogoje ene od hiš na tem območju. Prav tako je to odgovornost pred bodočimi generacijami, saj bo površina za pridelavo hrane izgubljena. O pravnem vidiku problematike je spregovoril Vinko Poličnik. Po njegovem v okoljskem poročilu niso bili upoštevani vsi vidiki, saj ne upošteva socialnega vidika in vpliva na kakovost bivanja nekaterih bližnjih prebivalcev. Dodal je, da je v sprejetem državnem prostorskem načrtu določena bistveno drugačna varianta poteka regio-

nalne ceste in umestitve krožišča, kot je bila predstavljena v času javne razgrnitve. Po mnenju Martine Breznik bi

Glede protipoplavne varnosti, ki je sestavni del projekta, pa menijo, da bi ne bili potrebni tako visoki nasipi, če bi uredili levi breg Savinje, odstranili prod in rastje, kjer je možnost razlivnih površin. Irena Rosc je pojasnila, da ne živi v Lučah, da pa ji ni vseeno, kaj se tukaj dogaja. Dejala je, da na občini lažejo in da ni mogoče dobiti verodostojnih informacij. Ob zaključ-

Alojz Selišnik je glede možnega referenduma o projektu poplavne varnosti in obvoznice odgovoril, da bi tako odločala večina, ki pri umestitvi projekta ni prizadeta. (Foto: Marija Lebar) obvoznica, kakršna je sedaj v načrtu, povsem onemogočila dejavnost trajnostno naravnanega turizma v Lučah. »Kot da bi imeli dve državi,« je med drugim dejala. Ena sprejema različne okoljske in trajnostno naravnane konvencije, kot je Alpska konvencija, Natura in podobno, po drugi strani pa dopušča degradacijo kmetijskih zemljišč. Tudi greben Breznica bi s tunelom zgubil sedanji značaj. Alternativni predlog Obvoznica, kot je načrtovana sedaj, po mnenju članov združenja ne rešuje nekaterih ključnih problemov prometa skozi Luče. Zaradi naštetega v združenju Luč predlagajo, naj se opusti misel na obvoznico, uredi naj se most na mestu sedanjega, cesta pa se spelje skozi sam kraj, s tem, da se odstrani dve ali tri hiše, ki ovirajo promet ob vstopu v Luče. Ob cesti naj se napravi enostranski pločnik.

ku so člani združenja povedali, da ne mislijo odnehati in bodo s svojimi zahtevami šli tudi do Bruslja, če bo potrebno. Kaj pa referendum? Prisotni predstavniki medijev so postavili kar nekaj vprašanj. Tako jih je zanimalo, ali je bil na dogodek povabljen župan. Odgovor: ni bil povabljen. Klavdij Strmčnik, ki je na konferenci prisostvoval s strani občinskega glasila, je predstavnike združenja vprašal, zakaj ne pripravijo občinskega referenduma o projektu poplavne varnosti in obvoznice, kar je najbolj demokratična oblika odločanja. Alojz Selišnik je odgovoril, da bi tako odločala večina, ki pri umestitvi projekta ni prizadeta. Po koncu konference so organizatorji novinarje in ostale predstavnike medijev popeljali na ogled predvidene trase. Na terenu so še enkrat predstavili svoje videnje možnih rešitev lučke prometnice in poplavne varnosti.

Marija Lebar

Izbor za slovensko gospodarsko gazelo

Med kandidatkami BSH Hišni aparati Nazarje Prejšnji teden je časopisna hiša Dnevnik objavila nabor letošnjih potencialnih kandidatk za slovensko gazelo, ki so se uvrstile na regijske izbore. Med kandidatke za savinjsko-zasavsko regijo se je uvrstila družba BSH Hišni aparati Nazarje, poleg nje pa še Dewesoft, Termo-tehnika in Zlatarna Celje. Po objavljenih podatkih je imela družba BSH Hišni aparati Nazarje v lanskem letu 331,583.816 evrov prodaje, konec lanskega leta 1.068 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega je bila lani 71.299 evrov. Indeks rasti prodaje glede na leto 2007 pa je bil konec preteklega leta 231.

Podjetja se v izbor za gazelo ne morejo prijaviti sama, temveč so nanj povabljena. Po določeni metodologiji in po javno dostopnih podatkih morajo biti prepoznana kot najboljša hitro rastoča podjetja. Pogojev je več, med njimi je bilančni dobiček v zadnjem letu, rast prihodkov od prodaje v petletnem obdobju, pospešeno zaposlovanje, trajnostna naravnanost … Regijski izbori, teh bo šest, so se začeli septembra. Zadnji izbor bo prav za savinjsko-zasavsko regijo, in sicer 11. oktobra v Celju. Slovesna razglasitev zmagovalne gazele na nacionalni ravni bo v Ljubljani 25. oktobra.

Marija Lebar

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

7


Gospodarstvo

Podjetje Rihter

V pasivne hiše vgrajujejo najnovejše tehnologije za večjo varčnost Podjetje Rihter je med večjimi izdelovalci montažnih hiš v Sloveniji. Letos so dvakrat pripravili dan odprtih vrat na objektu v Braslovčah. Hiša zgrajena v pasivnem standardu je k ogledu privabila številne ljudi. Sam objekt je arhitekturno zasnovan po pasivnih smernicah, prav tako so vanj umeščene želje lastnika. Moderna zasnova kombinirana s klasično arhitekturo že sedaj privablja številne poglede, na prijetni legi, kjer stoji, pa bo v prihodnosti nastalo naselje s preko 30 hišami. Dan odprtih vrat V podjetju sledijo novi tehnologiji in znanju s področja pasivne gradnje, je povedal direktor Janez Rihter. Med nove tehnologije spada tudi kompaktna naprava, ki jo vgrajujejo v pasivne hiše. To je naprava, ki združuje vse potrebne komponente za ogrevanje in hlajenje, prezračevanje in pripravo sanitarne vode v pasivni hiši. Deluje na principu povezovanja vseh naštetih komponent in tako dosega maksimalne izkoristke. Ker pasivna hiša rabi zelo malo energije za ogrevanje, se lahko ogrevanje skoraj v celoti izvede kar s pomočjo prezračevanja, je dejal Rihter. Res, da je gradnja pasivne hiše približno 10 odstotkov dražja od klasične, a je prihranek pri porabi energije velik. Pametne inštalacije »Tudi Eko sklad z nepovratnimi finančnimi spodbudami in ugodnimi krediti podpira nizkoenergijsko in pasivno gradnjo, zato smo tudi mi strankam pomagali pri pridobivanju teh sredstev. S pridobljenimi subvencijami nizkoenergijska in pasivna gradnja ni bila nič dražja od gradnje, ki teh energetskih standardov ne dosegajo. Žal so na skladu za letošnje leto porabili vsa sredstva, verjetno pa podobni razpisi še bodo, ker le-ti spodbujajo energetsko varčno gradnjo in energetsko sanacijo starejših objektov,« je povedal Rihter. Med novitetami v gradnji so tudi »pametne inštalacije«, s katerimi je možno dodatno privarčevati energijo v hiši. Te inštalacije omogočajo upravljanje naprav v hiši s pomočjo senzorjev, tipal, koledarske nastavitve ali upravljanje preko računalnika ali pametnega telefona. Tako lahko

8

je menil direktor podjetja. V načrtu imajo povečanje proizvodnih prostorov, najpomembnejše pa jim je čim bolj stabilno poslovanje. Na teden izdelajo malo več kot eno hišo, letos jih bodo tako postavili približno 55.

Ker pasivna hiša rabi zelo malo energije za ogrevanje, se lahko ogrevanje skoraj v celoti izvede kar s pomočjo prezračevanja. imajo lastniki na dlani vse informacije, kaj se dogaja s hišo tudi, ko so zdoma. Timsko delo V podjetju so zelo dobro podkovani z znanjem o nizkoenergijski in pasivni gradnji. Na dnevih odprtih vrat so tako večino informacij interesentom lahko posredovali kar sami. Ker je gradnja hiše življenjski projekt, za katerega ni lahko zbrati dovolj sredstev, je možnost kreditiranja predstavila ena izmed bank. Svoje izdelke, ki se vgrajujejo v hiše, so predstavili še nekateri drugi dobavitelji. Z obiskom so bili zelo zadovoljni. Povečanje proizvodnje Trenutno je v podjetju zaposlenih 69 ljudi, od tega tudi precej na terenu. Pet montažnih in dve fasaderski ekipi, zaposleni v proizvodnji, ter ekipa strokovnjakov, ki skrbi za prodajo in pripravo tehnične dokumentacije, sestavlja uspešen tim, ki bo letos presegel lanske rezultate. »Prodaja bo malenkost večja kot lani in zadovoljni bomo, če bo tako tudi ostalo,«

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

Zagovorniki stabilnosti Vladin akcijski načrt za lesarsko panogo podpirajo, želijo si le, da ne bi ostalo le pri besedah, ampak, da bi prišlo tudi do premikov, dejanj. »Žal je lesarska panoga v krizi že dolgo časa, zmanjšuje se število podjetij, ki se s tem ukvarjajo, veliko znanja je pobegnilo iz te panoge. Medtem ko so v glavnem Avstrijci prevzeli žagarstvo in od nas odkupujejo okrogel les ter nam prodajajo žaganega, se je v Sloveniji lažje izkazati z izdelavo končnih produktov, kjer pa smo lahko uspešni, le če smo vztrajni in inovativni.« Pri Rihterju niso črnogledi in ne evforični, kar se tiče prihodnosti, naprej zrejo zmerno optimistično. »V podjetju smo bolj zagovorniki zmernosti, kot pa nenehne rasti. Prihodnost človeštva ni samo v gospodarski rasti, ampak v zmernem in stabilnem družbenem okolju ter bolj pravični prerazporeditvi dobrin,« je povedal Rihter.

Štefka Sem

Gorenje Velenje

V polletju prihodki od prodaje nekaj nižji od lanskih

Nadzorni svet Gorenja je obravnaval poslovne rezultate, ki jih je skupina Gorenje dosegla v letošnjem prvem polletju. Na podlagi primerljivih polletnih podatkov iz leta 2011 so bili letošnji prihodki od prodaje nižji od lanskih za 3,3 odstotka. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je bilo poslovanje Gorenja v Evropi pod pritiskom zaostrovanja dolžniške krize in padca potrošniškega zaupanja. Glede prodaje je položaj najslabši v državah zahodne Evrope, kjer so trgi gospodinjskih aparatov zabeležili 4,2-odstotni padec. Gorenju je uspelo ohra-

niti in celo povečati prodajo na trgih, na katerih dosegajo višjo dobičkonosnost poslovanja. Tako so prodajo povečali v Nemčiji, Rusiji, ZDA in Avstraliji. Neto zadolženost so zmanjšali za 22 milijonov evrov, kar je izboljšalo finančno stabilnost. Z zmanjševanjem zadolženosti načrtujejo nadaljevati v podobnem tempu tudi do konca leta. Povečanje prodaje, racionalizacija in optimizacija poslovanja ter zvišanje finančne stabilnosti tako ostajajo glavne aktivnosti družbe v tem letu.

Marija Lebar

www.fotoknjiga.net


Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije

Obnova črne točke v Mozirju

Z evropskimi sredstvi bodo Kopelce znova zasijale Najpogosteje omenjena črna točka Mozirja, včasih pa pravi biser in zbirališče domače srenje, je v teh dnevih dočakala začetek obnove. Adaptacija obstoječega dela Kopelc bo financirana iz evropskega projekta Leader. Občinska uprava je uspela za prepotrebno obnovo pridobiti evropska sredstva Leader, ki so namenjena razvoju in obnovi podeželja. Ta del kraja je bil velikokrat omenjen, vendar vedno takrat, ko so se naštevali neuresničeni projekti ali območja, ki so kraj kazila. Temu od konca jeseni naprej naj ne bi bilo več tako. Kopelce, ki so bile poletno zbirališče Mozirjanov, so še pred desetletjem služile kot poletno kopališče. S prostovoljnimi akcijami se

Poleg korita, ki ga delavci Nivo d.d. v teh dneh utrjujejo, bo urejena tudi okolica. (Foto: Benjamin Kanjir) je pred začetkom kopalne sezone struga korita očistila blata in vsaj za kakšen mesec služila, predvsem mladeži, za osvežitev v vro-

čih poletnih dnevih. Odtlej je objekt ves čas vidno propadal, kljub željam mnogih, da bi se kopališče obnovilo. Po strogih zdravstvenih

standardih je bilo jasno, kar je bilo večkrat poudarjeno na različnih mestih, da javnega kopališče tu ne more biti več. Kljub temu se bo z uresničitvijo tega projekta ta del vendarle uredil. Poleg korita, ki ga delavci Nivo d.d. v teh dneh utrjujejo, bo urejena tudi okolica. Postavljenih bo več klopi. V bližnji prihodnosti naj bi tu zraslo igrišče s specialnimi igrali, namenjenimi starejšim osebam. Ta obnova se dodobra vklaplja tudi v idejo ureditve celotnega območja, kjer naj bi se uresničil socialni program Mozirske trate. Obnova je zato namenjena vsem domačinom, ki si bodo želeli počitka v prijetno in namensko urejenem parku okoli Kopelc.

Benjamin Kanjir

Zavod za gozdove Slovenije

Posledice suše v gozdovih se bodo kazale več let Letošnja suša ni prizanesla niti gozdovom. Že res, da se suša v gozdovih ne kaže tako izrazito kot na polju, so pa zato posledice dolgotrajnejše. Posledice letošnje suše se bodo namreč pokazale šele v naslednjih letih, ko strokovnjaki pričakujejo povečan obseg sanitarnih sečenj zaradi namnožitev škodljivih žuželk in razmaha bolezni gozdnega drevja. Koliko so prizadeti gozdovi v nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), nam je povedal vodja enote Toni Breznik. »Leta 2003 smo beležili hujšo sušo in v naslednjih treh, štirih letih je bila večja sečnja zaradi porasta številnih škodljivcev, največkrat podlubnikov. Čeprav gozdarji s terena že sedaj sporočajo o manjših žariščih podlubnikov vse od Šoštanja do Solčave, situacija ni kritična. Se bodo pa ta žarišča pojavljala še več let in v tem času pričakujemo povečan obseg sanitarnih sečenj, kar bo posledica povečanega števila podlubnikov in drugih škodljivcev,« je povedal Breznik. Najbolj so ogroženi gozdovi na sušnih legah, kjer je manj zemlje ali je le-ta manj kvalitetna in na prisojnih pobočjih, kjer je več sonca. »To so pri nas zlasti smrekovi goz-

manj uspešna, saj se je zaradi neugodnih vremenskih razmer posušilo več dreves kot v normalnih razmerah. Slabši uspeh obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnega drevja zadnjo jesen in pomlad se je pokazal že tekom leta,« je razložil Breznik. Na sušnih tleh bo manjši letni debelinski prirastek dreves, posledica suše je bilo tudi večje število gozdnih požarov. Lastniki gozdov so odgovorni za gospodarno ravnanje s svojo la-

Zaradi letošnje suše se bo porast škodljivcev poznal še nekaj let, je povedal vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik. (Foto: Štefka Sem)

dovi v nižinah in na prisojnih pobočjih na karbonatnih podlagah. Zaradi suše oslabele smreke so manj odporne za napad podlubnikov, ki so se zaradi visokih poletnih temperatur namnožili. Pri listavcih se sušni stres oziroma upadanje vitalnosti kaže v zgodnejšem obarvanju in odpadanju listja, kar praviloma ne bo vplivalo na ozelenitev krošenj v prihodnjem letu. Na mladih gozdovih sušenja dreves ne opažajo, je pa bila letošnja sadnja

stnino, zato naj v tem času pregledajo svoje gozdove, zlasti gozdove iglavcev. V kolikor opazijo znake napada podlubnikov (črvina ob koreničniku, porjavele krošnje, odpadanje zelenih iglic, odpadanje lubja) in v neurjih sveže polomljena drevesa, naj o tem obvestijo revirnega gozdarja, kjer bodo pridobili potrebne informacije za sanacijo, še sporočajo z Zavoda za gozdove Slovenije.

Štefka Sem

Alpina Žiri

Novi direktor Alpine je Mozirjan Matjaž Delopst Pred kolektivnimi dopusti je Matjaža Lenassija na direktorskem mestu v Alpini zamenjal Matjaž Delopst, doma iz Mozirja. Oba sta v Alpino odšla iz nazarskega podjetja BSH Hišni aparati. Zamenjavi naj bi botrovale likvidnostne težave tovarne, ki bi potrebovala vsaj dva in pol milijona evrov kredita, da bi lahko izpolnila letošnja naročila. Kot pišeta Dnevnik in Gorenjski glas, je Lenassi, ki

je tudi lastniško vezan na Alpino, sedaj svetovalec direktorja Delopsta in za Alpino išče strateškega partnerja. Delopst za družbo napoveduje optimizacijo števila zaposlenih in vitko organizacijo. Kot kaže, imajo naročil dovolj, roki za dobave so kratki, za nabavo materiala in ostale stroške pa nujno potrebujejo kredit.

Marija Lebar

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

9


Organizacije, Gospodarstvo

Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Dreti

Gasilski dom pod prenovljeno streho V zadnjih dneh avgusta so šmarški gasilci zaključili delo na prenovi strehe svojega doma. Pri tem so posodobili še električno napeljavo in na novo postavili dimnik. Da so vse to lahko uresničili, gre zahvala poleg gasilcem tudi krajanom, ki so podarili les, kar 58 smrek so prispevali. Odločitev o postopni oziroma fazni prenovi gasilskega doma so člani društva potrdili na letošnjem občnem zboru. Najbolj potrebna je bila sanacija strehe, česar so se lotili letos aprila, ko so začeli s pripravami in nabiralno akcijo na terenu. Pri tem opravilu je sodelovalo 14 gasilcev

in do junija so od donatorjev zbrali zadostno količino lesa. Streha na gasilskem domu je bila dotrajana do te mere, da je bilo potrebno zamenjati tudi ostrešje. Pri tem so odstranili dva dimnika, tretjega pa na novo pozidali. Električno napeljavo so potegnili pod zemljo in odstranili odvečne drogove. V najbolj vročih dneh tega leta pa so se gasilci in ekipa krovcev pod vodstvom Vinka Štiglica lotili samega prekrivanja. Delo na strehi v ve-

likosti 340 kvadratnih metrov je potekalo sedem dni. Sodelovalo je 17 gasilcev. Vsa prenova je stekla brez nezgod in gasilski dom se že ponaša z novo streho. »Opravljenih je bilo okoli 600 ur prostovoljnega dela, za kar se vsem, ki so pomagali z delom, lesom ali kako drugače, iskreno zahvaljujem,« je povedal predsednik PGD Šmartno ob Dreti Miro Brezovnik in pristavil, da je bil projekt financiran le s podarjenim lesom in sredstvi gasilskega društva.

Marija Lebar

45. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Celje

Med razstavljavci tudi zgornjesavinjski podjetniki Letošnji, že 45. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti v Celju (MOS) se bo odvijal od 12. do 18. septembra. V tem času bo v okviru sejma več kot 80 spremljevalnih dogodkov, okroglih miz, predavanj, srečanj in seminarjev, predstavile se bodo številne države in pokrajine, s katerimi bo možno navezovati poslovne stike. Na MOS-u se bodo predstavila tudi nekatera podjetja in podjetniki iz Zgornje Savinjske doline. Med temi sta podjetji Biomasa d.o.o. iz Luč in Glin Nazarje, Lesna industrija, d.o.o. ter podjetnika Anton Melavc s.p. Tehno M Proizvodnja iz Mozirja in Romana Pogorelčnik s.p., Astrološka in numerološka svetovanja Šangrila. Na sejmu bo sodelovalo 36 držav in preko 1.000 razstavljavcev, vsako leto ga obišče več kot 137.000 obiskovalcev. Več dogodkov organizira tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Med temi bo v okviru projekta Evropska podjetniška mreža v sodelovanju z Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije pripravila mednarodno poslovno srečanje obrtnikov in podjetnikov iz Slovenije in drugih držav Evropske unije ter jugovzhodne Evrope s področja obnovljivih virov energije, gradbeništva, elektronike ter kovinske, lesne, plastične in elektro industrije. Sejem vseh sejmov prinaša številne sejemske ugodnosti in odlične priložnosti za nakup razstavljenih izdelkov in storitev. V poslovni javnosti je MOS dogodek, ki ga zaradi številnih novih poslovnih priložnostih, ne gre zamuditi.

Štefka Sem 10

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

Gasilci so prenovili streho doma (Foto: Meri Gluk)

V Nazarjah odprli lokal Diva's caffe

Pozitivna energija, delo in izkušnje pogoj za uspeh »Verjemi vase in sledi svojim sanjam,« pravi Mateja Lever iz Šmartnega ob Dreti, ki je s prvim septembrom dosanjala svoje sanje. Mlada pod-

Mateja Lever verjame, da bodo dobremu delu sledili tudi pozitivni rezultati. (Foto: Marija Šukalo)

jetnica je namreč v Nazarjah odprla gostinski lokal Diva's caffe. Kljub mladosti ima Mateja ima kar nekaj izkušenj v gostinstvu in ve, kako ravnati tudi z najzahtevnejšim gostom. Ponudba njenega lokala bo naravnana tako, da bo vsak gost našel kaj zase. Obiskovalci bodo lahko izbirali med alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami vseh vrst, različnimi toplimi in hladnimi napitki. Specialiteta lokala pa je »diva's caffe«, kava, v katero Mateja doda kanček pozitivne energije in skrivnostni dodatek, ki da napitku posebno aromo. Da je njen start uspel, pravi Mateja, je najbolj zaslužna njena družina. Brata Uroš in Tadej ter mama Alenka in oče Mirko ji stojijo ob strani vedno, ko jih rabi. V pomoč so ji tudi njeni številni prijatelji. »Sedaj sem na vrsti sama. Treba je delati s pozitivno energijo in verjamem, da bodo potem sledili tudi rezultati. Seveda bom uporabila izkušnje, ki sem si jih nabirala pri »starih« gostincih.«

Marija Šukalo


Gospodarstvo, Organizacije, Ljudje in dogodki

50. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA

Zlata medalja za nov sekalnik Bider 26. avgusta je zaprl vrata 50. mednarodni sejem AGRA v Gornji Radgoni, eden izmed pomembnejših gospodarskih dogodkov v tem času v Sloveniji. Na njem je sodelovalo tudi družinsko podjetje Bojan Bider s.p., ki je s paleto razstavljenih kmetijsko-gozdarskih izdelkov vnovič pritegnilo pozornost številnih obiskovalcev sejma ter sejemske strokovne žirije. Za nov sekalnik lesa za pridobivanje lesne biomase so prejeli najvišje, zlato priznanje. Da so Bidrovi iz Dol-Suhe že desetletja vodilni proizvajalci kmetijske in gozdarske mehanizirane strojne tehnike in opreme, je znano po vsej Sloveniji. S svojimi idejami, tehničnimi in tehnološkimi izboljšavami, inovacijami in patenti je Jože Bider že 42 let neusahljiv vir novih rešitev za zmanjševanje porabe energije in večjega izkoristka biomase. Podjetje Bojan Bider s.p. je na sejmu v Gornji Radgoni poleg vrste drugih strojev in naprav predstavilo novost, sekalnik lesa za pridobivanje lesne biomase TS 20, s patentnim dovoljenjem P 2000 0 0219 in certifikatom SQ, slovenska kakovost. Za inovacijo so Jožetu Bidru po-

Jože Bider je na 50. mednarodnemu sejmu AGRA za inovacijo sekalnik lesa TS 20 dobil zlato priznanje. (Foto: Jože Miklavc) delili najvišje, zlato priznanje sejma, na katerega je zgornjesavinjski inovator lahko upravičeno ponosen.

Z 68 leti je še vedno aktiven sodelavec in mentor v domačem podjetju, ki ga uspešno vodi in nadaljuje z očetovo tradicijo Bojan Bider, starejši od dveh sinov. V obratu na Dol-Suhi zaposluje deset sodelavcev. Robert, njegov mlajši brat, se je odločil za delo na domači kmetiji z živinorejo in z uslugami strojne mehanizacije, z izdelavo sekancev z doma izdelanimi sekalniki lesa. Jože Bider je v štiridesetletni karieri iznašel več kot 60 inovativnih rešitev, tehničnih in tehnoloških izboljšav ter prav vse tudi osebno izdelal in preizkusil. Večina od teh ima svoje tržišče in odjemalce, mnogi od njih so še danes partnerji in kupci blagovne znamke Bider. Za svoje proizvode in inovacije je prejel kar 20 zlatih priznanj doma in v tujini. Bolj kot na te »papirje«, kot rad reče, je ponosen na odziv kupcev in uporabnikov, ki so mu odločilen pokazatelj, da je (ali izjemoma tudi ne) pri svojem ustvarjanju na pravi poti. Izjemna energija in delovna vnema ga žene naprej in še vedno odlično dopolnjuje družinsko tradicijo, ki bo, kot kaže, tudi krizne čase premagala brez prevelikih pretresov.

Jože Miklavc

14. Sekaško tekmovanje lastnikov gozdov v Gornji Radgoni

Nazarčani tudi letos nepremagljivi V Gornji Radgoni je zadnjo nedeljo v avgustu potekalo 14. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov iz vse Slovenije, ki ga je organiziral Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v sodelovanju s Pomurskim sejmom. Svoje znanje in spretnost z motorno žago je pokazalo 42 tekmovalcev in 9 tekmovalk iz 14 območnih enot. Med nastopajočimi so v moški konkurenci bili tudi predstavniki nazarske območne enote ZGS, ki že vrsto let nimajo konkurence, saj so ponov-

no osvojili najvišjo stopničko. Na drugem mestu so pristali Tolminci in tretjem Mariborčani. Ženska ekipa nazarske območne enote je bila druga. Na najvišjo stopničko so se povzpele Mariborčanke, tretje mesto pa je pripadlo Slovenjgradčankam. Tudi posamezno so bili nazarski sekači nepremagljivi, saj sta prvo in drugo mesto zasedla Janko Mazej in Marko Jelšnik. V ženski konkurenci je Lučko Jelšnik na drugem mestu prema-

Predstavniki nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije na sekaškem tekmovanje lastnikov gozdov v Gornji Radgoni (Foto: MŠ)

gala le Veronika Furman iz OE Maribor. Tekmovalci so se kot že vrsto let doslej preizkušali v kombiniranem rezu, kleščenju, preciznem rezu na podlagi, zaseku in podžagovanju ter pri podiranju droga na balon.

Marija Šukalo

Mozirje

Parežnik podaljšal dobrodelno prodajno razstavo Likovni ustvarjalec Vlado Parežnik iz Mozirja je zaradi večjega povpraševanja podaljšal dobrodelno prodajno razstavo svojih 50 slik v domačem likovnem salonu na Levstikovi 9. Razstava bo potekala do 15. septembra, celotni izkupiček pa bo slikar namenil Dejanu Grilju z Vranskega, ki je v delovni nesreči izgubil obe roki in potrebuje denar za nakup protez.

KF Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

11


Kultura, Oglasi

Finale 32. Zlate harmonike na Ljubečni

Kropovškova in Podkrižnikova zlati, Belaj in Trobiš bronasta Kulturno umetniško društvo Ljubečna je letos pripravilo 32. finalno tekmovanje Zlata harmonika Ljubečne 2012. Na njem je meh frajtonarice raztegnilo 28 tekmovalcev, ki so se v finale prebili preko predtekmovanj in dveh polfinalov. Med nastopajočimi na Ljubečni so lahko tu-

di Zgornjesavinjčani navijali za svoje favorite. Prvo soboto v septembru so tam namreč zaigrali Barbara Kropovšek s Homc, Tanja Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji in Gašper Belaj iz Nove Štifte. Medtem ko sta dekleti Barbara in Tanja, ki ju instrumenta poučuje Primož Zvir, za svoj na-

Prejemniki priznanj Zlata harmonika Ljubečne (z desne): Gašper Belaj, Tanja Podkrižnik, Barbara Kropovšek in Domen Trobiš (Foto: Marija Šukalo)

stop prejeli zlato priznanje, je Gašperju, katerega mentor je Robi Zupan, pripadel bron. Bron si je prislužil tudi Primožev učenec Domen Trobiš. Komisija v sestavi Zmago Štih, Dejan Kušer, Tina Bohak in Janez Šabec je podelila trinajst zlatih, sedem srebrnih in šest bronastih priznanj ter eno priznanje. Absolutni zmagovalec 32. Zlate harmonike je postal Mitja Bukovec, nagrado občinstva je prejel Blaž Jamnikar Pukl, plaketa Avgusta Stanka pa je šla v roke Jerneju Zupanu.

Marija Šukalo

Mednarodni poletni pevski seminar prof. Vlatke Oršanić

Poletni nokturno v Mozirju

Zadnjo soboto v avgustu so v cerkvi sv. Jurija v Mozirju po letu dni znova zazveneli glasovi udeležencev mednarodnega pevskega seminarja s sopranistko Vlatko Oršanić, ki ga že šesto leto zapored organizirata Vocal BK Studio in Hiša kulture Celje. Tradicionalni koncert oratorijskih arij v Mozirju je zaključek te edinstvene poletne šole na Celjskem, katere idejni vodja in organizator je baritonist Boštjan Korošec. Seminarja, ki se je v Mozirju odvijal med 17. in 26. avgustom, so se udeležili mladi glasbeniki iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Ena udeleženka, Mojca Bitenc, prihaja tudi iz naše doline. Deset dni so svoje glasbeno znanje intenzivno nadgrajevali pod strokovno taktirko pevske pedagoginje prof. Vlatke Oršanić. Hrvaška sopranistka izkušnje za poučevanje solopetja črpa iz svoje dolgoletne uspešne mednarodne kariere, saj se je s priznanimi dirigenti in orkestri predstavila na mnogih velikih odrih po Evropi in izven nje. Na seminarju je prof. Oršanićeva udeležencem pomagala prepoznati njihove odlike, hkrati pa jih je opozarjala na morebitne pomanjkljivosti in jim tako pomagala pri nadaljnjem razvoju ter umetniškem izražanju.

12

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

Udeleženci mednarodnega pevskega seminarja so nastopili pod taktirko pevske pedagoginje prof. Vlatke Oršanić (v sredini). (Foto: Ciril M. Sem) Pod njenim vodstvom so se udeleženci ob koncu seminarja predstavili na koncertu v Mozirju, ki je bil posvečen sakralni glasbi. Zbranim so pripravili program, v katerem je svoje pevsko znanje pokazalo devet udeležencev, kot dodatek so poslušalci prisluhnili še mogočnim zvo-

kom orgel. Nanje je zaigral Davor Ljubić, ki je sicer na klaviaturah spremljal vse nastopajoče. Poletnemu nokturnu v mozirski cerkvi je dan kasneje sledil koncert v Celju. Slednji je potekal v znamenju opernih in operetnih arij.

Tatiana Golob


Zgodovina in narodopisje

Zgodbe in pripovedi (8) menja. Gospodinja je vedela, zakaj to škrat počenja in ni povedala o kamnu na pragu svojemu možu, ki ga je vse to skrbelo, kako bo temu naredil konec.

Piše: Aleksander Videčnik O gradu Rudenek Lekšetova žena je neke noči šla proti domu, ki leži v bližini ruševin starega gradu. Morala je mimo razvalin, ko je šla mimo. Pred njo je nenadoma stopila v belo oblečena ženska in ji brez besed stisnila v naročje otroka. Za tem je izginila. Lekšetka je prišla domov vsa presenečena nad srečanjem z belo žensko. Pri luči je pogledala otroka. Nadvse se je prestrašila, ko je zagledala, da je popolnoma črn. Dobra, kot je bila, je položila otroka k svojemu dojenčku v zibelko. Toda črni je silil k njej. Vzela ga je v naročje in ga pričela dojiti, fantek pa jo je močno grizel. Namenila se je dojenčka nesti nazaj pred grad, ko je vstopila v sobo hčerka in zavpila: »Mati, to je hudoba, vrzite ga v prepad za gradom.« Mati je bila za to, vendar je rekla: »Pa ga bom, toda prej ga krstiva.« Komaj je padlo nanj nekaj kapljic blagoslovljene vode, se je črnec spremenil v prelepo gospo, ki je spregovorila: »Hvala vama za rešitev, sem zakleta grajska gospa in zdaj sem končno rešena.« Nenadoma je postalo vse okoli zelo svetlo. Gospa je pokazala na Kuglo pri gradu in rekla: »Tam kopljita in bosta dobili poplačilo.« To je izgovorila in izginila. Pravljica pripoveduje, kako so ta griček pred nekdanjim gradom nanosili Turki in to v vojaških kapah. Tam so namreč pokopali svojega mrtvega poveljnika.

Škrat na planini Na pašnikih okoli Solčave je pasel mlad pastir. Zarana je v koči zakuril, pristavil mleko za zajtrk in odgnal ovce na pašo. Ko se je vrnil, je našel v ponvi smeti, ogenj pa pogašen. Tako mu je nagajal škrat. Pastir je krepko rentančil, saj je moral posodo pomiti, ogenj pa znova pripraviti. Pa še huje je bilo! Nekega večera ni naredil križa na vrata hleva. Ponoči se je pritihotapil škrat in mu odpeljal vse ovce. Pastir je to opazil in zaklical za njim: »Le srečno jih goni, k letu pa priženi vse zdrave nazaj.« Škrat se je razjezil, ker ga je pri tem nečastnem delu ujel. Škratu pa ni šlo ravno lepo z ovcami. Pozimi je moral krasti seno, da je trop preživel, pa še strigel jih ni. Ob letu, ko jih je prignal nazaj, so imele dolgo, dolgo volno, da niso mogle hoditi. Škrat ni nikoli več kradel ovc, pastir pa se je namučil, ko je strigel zapuščene ovce. Škrat v Vodolah Ni vse bogastvo, še manj pa velja biti skopuh. Vodušek je bil bogat in povrhu še velik skopuh. K njemu je redno zahajal škrat, da bi dobil kaj za pod zob. Nekoč so pripravili zanj štruklje, toda pojedla jih je dekla. Škrat ji je rekel: »Ker si pojedla moj štrukelj, boš nesla moj punkelj.« Tiste čase so nosili škratje pogosto težka bremena, baje so kar žvižgali od napora.

Škrat na Suhem vrhu Nedaleč od Nove Štifte je kmetija Suhovršnik. Tja so stalno zahajali škratje. Ponoči so nosili žito. Po opravljenem delu so na podstrešju žvižgali, da je daleč odmevalo. Pa so nekega večera prišli fantje pod okno deklet in so opazovali škrate. To jim ni bilo po volji in nikoli več jih ni bilo k Suhovršniku na Suhi vrh. Res je v Sloveniji veliko podobni pripovedovanj, toda naša so v marsičem nekaj posebnega, tudi o hudičih je marsikaj napisanega. Hudič v Gradišču V Gornjem Gradu so vedeli, da biva v Gradišču sam hudič. Nekateri so ga s pomočjo kolomona priklicali, da jim je delil denar. Temu hudiču so pravili domačini Hacipikl. Hudič pri Suhovršniku Na Suhem vrhu je dobro gospodaril Suhovršnik. Pa se je zgodilo, da mu ničesar ni uspelo, kar bi želel narediti. Posestvo je čedalje bolj propadalo in gospodarja se je loteval obup. Pa pride nekoč imeniten gospod v lovski obleki in Suhovršnik mu potoži svoje skrbi. Lovec pa pravi: »Če mi daš hčerko, ti dam zlatnikov, kolikor boš hotel – ves skedenj jih bo poln.« Gospodar je pristal, da mu da hčerko. Lovec pa vpraša: »Kdo bo ves ta denar shranil?« Kmet je menil, da bo najbolje, če ga gospod lovec. Komaj to izreče, nastane sredi poda luknja in ves denar izgine skozi njo. Hčerka je vedela za nakane očeta in je to potožila delavcem, ko je na njivo nesla južino. Vsa nesrečna se je vračala domov. Ko je prispela do groblje, je strašno potegnil veter in deklica je izginila.

Iščemo stare fotografije

Negojniški grad Lastniku tega gradu so ljudje pravili Tirški gospod. Njegova brat je domoval na Lešjem, zato so mu rekli Leški gospod. Brata sta se medsebojno zelo sovražila. Tako je Leški poslal Tirškemu sod vina, ki je bil namesto z vinom polnjen z razstrelivom. V tirški kleti ga je potem razneslo. Tako se je grad porušil. Škrat v Gornjem Gradu Vsi so poznali prijaznega škrata v zelenem plašču in rdeči kapi v Gornjem Gradu. Nikomur ni storil nič hudega, zato so gospodinje po peki položile na prag pred hišo majhen hlebček za škrata. Pri taki hiši so imeli vsega dovolj in bili srečni. Toda časi se spreminjajo in z njim tudi ljudje. K hišam so prihajale mlade gospodinje, tudi od drugod. Neka med njimi je bila še posebej skopa. Za palčka je na prag položila kamen. Škrat je potem nanosil ogromno kamenja na njene njive. Še celo okoli hiše je bilo polno ka-

V Mozirju so od čitalniške dobe naprej veliko igrali. Kar štiri društva so se trudila za odrsko dramsko dejavnost. Na sliki so igralci, ki so leta 1926 odigrali igro Stari grehi. Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

13


Nasveti, Oglasi

Pravico imaš slišati šna oseba navadi na slušni pripomoček in ga vsakodnevno redno uporablja – tako bo le-ta služil svojemu namenu, oseba pa bo imela korist od njega. Pred prejemom slušnega aparata je koristno, da se seznanimo s postopkom njegove pridobitve in vsemi pravicami, ki nam pripadajo.

Urša Jakop, Sekretarka Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje

Sluh je eden izmed naših najpomembnejših čutov – omogoča nam komunikacijo z drugimi ljudmi in s širšo okolico ter prepoznavanje zvokov, ki so del našega vsakdanjega življenja. Razlogi za izgubo sluha so zelo različni, prav tako so različna življenjska obdobja, v katerem se posameznikom poslabša sluh. Ker s preventivnimi ukrepi ne moremo vedno preprečiti okvare sluha, je v veliko pomoč uporaba različnih medicinsko-tehničnih pripomočkov. S tem težave, ki so povezane z različnimi stopnjami naglušnosti, bistveno omilimo. Poleg tega je pomembno, da je problematika okvare sluha čim prej ustrezno strokovno obravnavana, v nasprotnem primeru se posameznik srečuje z različnimi oblikami socialne prikrajšanosti in psihičnimi težavami, ki jih sam težko rešuje. Tehnični pripomoček za naglušne je slušni aparat, ki je miniaturni ojačevalni sistem z mikrofonom in ojačevalcem. Slušni aparat sicer ne nadomešča normalnega sluha, vendar omogoča, da se v različnih okoliščinah bolj kvalitetno razločujejo glasovi. S tem se bistveno izboljšajo slušne zmožnosti, prav tako se izboljša posameznikova socialna integracija. Zelo pomembno je, da se naglu-

NEKAJ KORISTNIH NAPOTKOV Pravico do slušnega aparata za eno ali obe ušesi imajo zavarovane osebe, če gre za enostransko ali obojestransko izgubo sluha, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati, in če je s preiskavami sluha ugotovljeno, da je s slušnim aparatom mogoče doseči rehabilitacijski učinek. Pri slušnem aparatu velja za standard aparat brez daljinskega upravljalnika, ki omogoča zadovoljiv slušno rehabilitacijski učinek. Standardni slušni aparat je opredeljen tudi cenovno – po najvišji vrednosti slušnega aparata, ki jo določi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Dobavitelj slušnih aparatov mora zavarovani osebi vedno najprej ponuditi standardni slušni aparat, in sicer za obe vrsti slušnih aparatov: zaušesne in vušesne slušne aparate. Zavarovana oseba ima pravico sama izbrati tako model slušnega aparata kot proizvajalca in dobavitelja, pri katerem bo aparat nabavila. Ko od zdravnika oseba dobi naročilnico, se z njo napoti k želenemu dobavitelju slušnih aparatov. Po prevzemu testnega aparata, lahko le-tega preizkuša največ tri mesece. Zanj prejme tudi reverz. Med preizkušanjem lahko testni aparat kadarkoli vrne dobavi-

Zbiranje ponudb za odprodajo stavbnega zemljišča V središču Mozirja v Levstikovi ulici, na lepi lokaciji ob Mozirnici, v bližini osnovne šole, odprodamo komunalno urejeno zemljišče, primerno za gradnjo stanovanjske hiše. Velikost parcele je cca 650 m2. Izhodiščna cena zemljišča znaša 31.200 € z vključenim DDV. Informacije na telefonski številki 03 839 33 12.

Občina Mozirje 14

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

telju, ki ji je dolžan izročiti kopijo naročilnice in potrdilo o vračilu testnega aparata. Nato lahko oseba preizkusi aparat pri katerem drugem dobavitelju. Po preizkušnji in ko se oseba odloči, si predpisani slušni aparat na podlagi naročilnice nabavi v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja – pogoj pa je, da ima izbrani dobavitelj sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje v RS.

Pravica do slušnega aparata vključuje tudi stroške rednega vzdrževanja aparata, ki se uveljavlja pri dobavitelju, pri katerem je oseba aparat nabavila in zajema: - šestkratno čiščenje slušnega pripomočka v celotni trajnostni dobi ali enkrat letno, - kontrolni pregled po potrebi, - ponovne prilagoditve oziroma nastavitve, - zamenjava manjših delov, - dela, ki so povezana z vzdrževanjem slušnega aparata. Okvare pripomočka med garancijsko dobo, ki niso posledica neustreznega in nestrokovnega ravnanja zavarovane osebe, mora od-

praviti dobavitelj, pri katerem je slušni aparat nabavljen, na svoje stroške. Zavarovana oseba plača stroške popravil, če je le-ta neustrezno ravnala z aparatom ali je iz malomarnosti poškodovala pripomoček. Zavarovana oseba, ki je upravičena do slušnega aparata, ima možnost, da izbere nadstandardni slušni aparat, ki pa ni nujno najboljši. V tem primeru se iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in morebitnih doplačil do polne vrednosti standardnega slušnega aparata (dopolnilno zdravstveno zavarovanje) krijejo vsi stroški za standardni slušni aparat, razliko med vrednostjo nadstandardnega in standardnega slušnega aparata pa krije zavarovana oseba sama. Sestavni del slušnega aparata je tudi doba, po poteku katere lahko zavarovana oseba dobi nov pripomoček. Trajnostna doba je odvisna od vrste pripomočka in starosti zavarovane osebe: • za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti – 2 leti, • za otroke od 6. leta do dopolnjenega 15. leta starosti – 3 leta, • za druge zavarovane osebe 6 let, • trajnostna doba za digitalni slušni aparat za otroke do 15. leta starosti je najmanj 5 let. Okvara sluha ni tabu, zato vam priporočamo, da čim prej poiščete ustrezno pomoč. Slišati bolje je vaša pravica, slušni aparat pa pripomoček, ki vam bo olajšal in polepšal življenje. Za pomoč, podporo in dodatne informacije pri uveljavljanju te pravice smo vam na voljo tudi v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje.


Intervju, Organizacije, Oglasi

Juan Vasle, operni pevec in novinar

Strast v operi in nogometu stižnega Teatra Colón, odločili za preselitev v Slovenijo? Na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja sem prišel v Ljubljano in pel basovski del pri oratoriju Elias Felixa Mendelssohna. Povabili so me v Opero. Izziv se mi je zdel zanimiv in sem se z družino preselil v Slovenijo.

Juan Vasle

Juan Vasle se je v Argentini rodil slovenskim staršem, v času slovenskega osamosvajanja pa se je z družino preselil v Slovenijo in si tu ustvaril uspešno glasbeno kariero opernega in koncertnega pevca. Publika ga pozna tudi kot odličnega nogometnega komentatorja. V soboto, 15. septembra, ob 20. uri bo ob spremljavi pianista Tadeja Podobnika nastopil v kulturnem domu Nazarje. - Kakšen repertoar pripravljate za koncert v Nazarjah? Prvi del bo posvečen Argentini, sledile mu bodo brazilske pesmi, nastop pa bom končal s slovenskimi. Poslušalci bodo med drugim lahko slišali tudi tango Carlosa Gardela, ki je argentinski glasbeni mit. Čeprav je umrl pred 77 leti, Argentinci pravijo, da na posnetkih vsak dan lepše poje.

- Ste kdaj obžalovali to odločitev? Nikoli. V ljubljanski Operi sem odpel več kot 600 predstav, tudi lepo število največjih basovskih vlog. Več kot petdesetkrat sem že izvajal vlogo Zaharije v Verdijevi operi Nabucco, ene mojih najljubših. Žena Adriana je tudi pevka, članica opernega zbora. Poleg tega smo se z družino po zelo težkem začetku dobro ustalili v Sloveniji. - Na nastopih v tujini v repertoar vedno vključujete slovenske pesmi. Kako jih sprejemajo tujci, ki ne znajo našega jezika? Ko sem še živel v Argentini, sem vedno v svoje koncerte vključeval slovenske pesmi. Bil sem eden prvih, ki je izvajal slovenske narodne v zlati dvorani Teatra Colón. Čeprav poslušalci ne razumejo jezika, radi prisluhnejo lepi melodiji naše pesmi in otožnosti, ki je zelo prisotna tudi tam. - Kako pa Slovenci sprejemajo pesmi, ki jih pojete v španščini in portugalščini? V prvem delu nastopa pomen argentinskih in brazilskih pesmi pojasnjujem tudi z besedo. Govorim pa še o socialnih nasprotjih, razdaljah, no-

gometu. Vse spremlja tudi komentar, ki sem ga pripravil za koncertni list. Glasba iz Južne Amerike je zelo priljubljena v Sloveniji. - Kaj pa je tisto v njej, kar je osvojilo naša srca? Predvsem sproščenost in odprtost južnoameriškega značaja. Zelo je vplival tudi naraščajoči pretok informacij in neutrudno delo pobudnikov medsebojnih stikov. Tudi sam sem izdal zgoščenko Sudamerica s pesmimi vseh desetih južnoameriških držav. - Vaša soproga je Argentinka, a se je odlično naučila slovenščine. Kako v družini ohranjate argentinsko kulturno izročilo? Doma v Ljubljani govorimo izključno špansko v želji, da bi hčerki ohranili materin jezik in zaklad, ki ga predstavlja drugi najbolj govorjeni jezik na svetu. - Poznamo vas tudi kot navdušenega nogometnega navijača in celo komentatorja tekem. Kaj imata skupnega nogomet in operno petje? Verjetno strast. Kombinacija res ni ravno običajna. A meni ustreza. Ljubezen do nogometa ima enostavno obrazložitev. Prihajam iz Argentine, kjer smo več ali manj vsi nogometni norci. Leta 1986, ko je Argentina igrala finale svetovnega prvenstva v Mehiki, je napovedana predstava v Teatru Colón odpadla. Dvorana bi bila verjetno prazna.

Pogovarjal se je Marko Jenšterle

- Kako to, da ste se po uspešni karieri v Argentini, kjer ste bili med drugim celo član pre-

Pastirski dan na Menini V soboto, 8. septembra, se bo na Menini odvijal Pastirski praznik. Ob 11. uri bo zahvalna maša, uro kasneje pa se bodo pričele pastirske igre z volovsko ruleto. Pohodniki, ki se bodo na Menino odpravili peš, se bodo z avtobusne postaje v Gornjem Gradu odpravili ob 7. uri zjutraj.

ŠS Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

15


Šport

Juvanje

Urška z zlato medaljo za promocijo juda na šolah Na pobudo ravnatelja Osnovne šole Ljubno ob Savinji Rajka Pintarja so se ta ponedeljek v Juvanju sestali ravnatelji vseh šestih osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Tema sestanka je bila, kako na šolah učencem ponuditi organizirano vadbo juda, zato sta bili na srečanju prisotni tudi judoistki Urška Žolnir in Lucija Polavder ter njun trener Marjan Fabjan. Vsi trije prihajajo iz celjskega judo kluba Sankaku. Judo v vseh šolah v dolini Marjan Fabjan je povedal, da učenje te borilne veščine marsikdaj ni na ustrezni kakovostni ravni. V njihovem klubu si prizadevajo, da se dela z otroki lotijo sistemsko, jih vpeljejo v celotno filozofijo juda, za kar imajo usposobljenih 16 trenerjev. »Ni naš namen že takoj izluščiti nekaj naj-

uspešnejših, gre nam za to, da na treningih uživajo vsi otroci. Najprej jih naučimo spoštovanja, reda, discipline, higiene in poslušnosti. Poslušnost je pomembna, da se izognemo poškodbam potem, ko otroci že malo bolj zares trenirajo in začnejo z vadbo,« je med drugim povedal ta uspešni trener. Šole bodo zagotovile ustrezen prostor, klub pa ima na razpolago tudi blazine (tatamije) če jih na šoli primanjkuje. Celotno dejavnost bo koordinirala Lucija Polavder, inštruktorica, ki je zadolžena za sekcije v okolici Celja. Ravnatelji so menili, da je tudi njim v interesu, da se učencem na šolah ponudi čim bolj pisana paleta, zlasti telesnih dejavnosti. Na treh šolah so treningi juda že potekali, letos se jim bodo pridružile še osnovne šole Gornji Grad, Ljubno ob

Zgornjesavinjski ravnatelji v družbi z judoistkama Urško Žolnir in Lucijo Polavder ter njunim trenerjem Marjanom Fabjanom (četrta in peta ter šesti z leve) (Foto: Marija Lebar)

Savinji in Luče s Solčavo. Z dejavnostmi naj bi začeli po 15. septembru, in sicer bo klub na šolah najprej pripravil predstavitve juda. Druženje z olimpijkama Urška Žolnir in Lucija Polavder sta povedali, da po vrnitvi z olimpijskih iger še ni bilo časa za malo daljši dopust, saj se še vrstijo tekmovanja v judu za svetovni pokal. Po njunih besedah tudi med dopustom ne moreta povsem brez treningov, saj se vrhunska forma hitro izgubi. Urška je poudarila, da se izguba forme lahko odrazi v poškodbah. Zanju je judo način življenja, brez katerega si ne moreta predstavljati življenja. Zlata Urška je v živo videti krhka in težko si je zamisliti, da premetava nasprotnice kot za šalo. S seboj je prinesla olimpijsko zlato kolajno, ki so jo vsi prisotni z zanimanjem vzeli v roke in s spoštovanjem ugotovili, da je dokaj težka. V njej pa so videli strnjeno tudi vse delo in trud Urške, njenega trenerja, kot tudi vseh ostalih, ki so pripomogli do velikanskega olimpijskega uspeha. Med njimi ni na zadnjem mestu Šport center Prodnik v Juvanju, kjer judoistke večkrat trenirajo. Po besedah Žolnirjeve tukaj najdejo potreben mir in prostor, kjer lahko osredotočeno trenirajo. To koristijo še posebej pred velikimi tekmovanji. Na olimpijske igre se je Žolnirjeva skoraj dobesedno odpeljala iz Juvanja. Nič zvezdniškega ni na teh dveh vrhunskih tekmovalkah. Sta prijazni, dostopni in vedno pripravljeni govoriti – o čem neki, če ne o judu. Za obe so bile londonske olimpijske igre že tretje po vrsti. Žolnirjeva je še povedala, da se iger v Riu čez štiri leta ne namerava udeležiti.

Marija Lebar

Balinanje v Šmartnem ob Dreti

Do finala Žejna in Siva panterja Ta veseli dan, kot so športno druženje poimenovali v Šmartnem ob Dreti zadnjo soboto v avgustu, so v Račneku zaključili balinarji. Organizatorji, ŠD Lipa, so namreč želeli preizkusiti trenutno nedokončano balinišče. Slednjega bodo predali svojemu namenu ob nazarskem občinskem prazniku. Balinišče je v uvodu preizkusila tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, ki sicer ni imela tekmovalnih ambicij. Te pa je pokazalo kar petnajst parov iz različnih krajev naše doline in širše. Po številnih natančnih metih sta do finala prišla Žejna in Siva panterja. Slednja kljub številnim izkušnjam nista imela dovolj sreče za zmago, ki sta jo odnesla Žejna (Grega Hohnjec iz Mozirja in Andrej Kolenc iz Nazarij).

Marija Šukalo 16

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

Balinišče je preizkusila tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. (Foto: Marija Šukalo)


Kultura, Gospodarstvo

Pohorska cokla 2012

Robi Weiss je najlepše odigral valček

riji, toda tudi z osvojenim drugim mestom je bil zelo zadovoljen. Za nameček je prejel še priznanje za najlepše odigran valček. Letošnji dobitnik Pohorske cokle je bil Mitja Bukovec, ki je nastopil v drugi starostni skupini od 11 do 14 let. Idejni vodja tekmovanja je Domen Jevšenak. Strokovno žirijo so sestavljali znani glasbeniki Avgust Skaza, Tine Lesjak, Peter Fink in Gojko Jevšenak.

V nedeljo, 26. avgusta, so na Rogli izpeljali finalno prireditev mednarodnega tekmovanja harmonikarjev z diatonično harmoniko Pohorska cokla 2012. Tekmovalo je 44 harmonikarjev v petih starostnih skupinah. Iz Zgornje Savinjske doline sta bila v finalu le absolutni zmagovalec Pohorske cokle 2011 Robi Weiss iz Okonine in Zvonka Pečnik iz Mozirja. Potem ko je Weiss lani odnesel najvišjo nagrado, je bil tudi letos v močni konkurenci zelo uspešen. Nastopil je v skupini od 15 do 40 let. Za las mu je ušla zmaga v svoji katego-

Štefka Sem Robi Weiss je prejel nagrado za najlepše odigran valček. (Fotodokumentacija Robija Weissa)

Ljudsko petje v Šmartnem ob Paki

Nastopile tudi zgornjesavinjske predstavnice Zadnjo avgustovsko nedeljo je v Šmartnem ob Paki zaznamovala prireditev, na kateri so ljudski pevci in godci pokazali, da naša glasbena dediščina še ni za pozabo. Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev je potekalo v organizaciji velenjske izpostave sklada za kulturne dejavnosti in šmarškega javnega zavoda Mladinski center. Šest pevskih sestavov in eden godčevski je popestrilo nedeljsko popoldne zbranim v šmarški dvorani Marof. Med nastopajočimi

Med nastopajočimi sta bili tudi sestri Apšner iz Mozirja. (Foto: ML)

so bile tudi Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, sestri Apšner iz Mozirja in Robnikovi sestri iz Luč. Sicer so bili nastopajoči še iz Dobrne, Kavč, Gaberk in domačini iz Šmartnega ob Paki. Strokovna spremljevalka Vesna Sever se bo udeležila še dveh območnih srečanj. Na podlagi slišanega se bo nato odločila, katera skupina je tako kakovostno zapela ali zaigrala, da bo nastopila na republiškem srečanju ljudskih pevcev in godcev.

Marija Lebar

3. Salon traminec 2012

Vino za bogove in erotiko Na tretjem srečanju ljubiteljev vrhunskega vina v prenovljenem gradu Negova je bil v ponedeljek, 27. avgusta, tretji Salon traminec, ki je tako po udeležbi gostov kot po ponudbi vrhunskih vzorcev traminca iz petih dežel presegel pričakovanja organizatorjev. Vinogradništvo Steyer, Mediaspeed in Comtec so ob podpori soorganizatorjev uspešno opravili zahtevno nalogo. Prireditev se je pričela z zdravico Alenke Gotar in uvodnim koncertom klavirsko rokerske skupine Balladero. V grajskih sobanah so nato postregli kar 115 zvrsti tramincev. Na velikem vrtu so sponzorska podjetja s kulinarično in gostinsko dejavnostjo ponudila pokušino specialitet.

Zanimivi gostje in odlični traminci v gradu Negova (Foto: Jože Miklavc) Zgornjo Savinjsko dolino je predstavilo gostišče Vid z domačim savinjskim želodcem in žlinkrofi. Med gosti je bilo opaziti številne zanimive osebnosti, med njimi tudi

državnozborsko poslanko iz Mozirja Janjo Napast, znanega etnografa dr. Janeza Bogataja, televizijskega novinarja Draga Bulca, slovensko vinsko kraljico Martino Baško-

vič, svetovnega prvaka v smučarskem krosu Filipa Flisarja in mnoge druge. Prireditev je omogočala ogled več kot 900 let starega gradu Negova. Ivo Frbežar je prebiral svoje rahlo erotične pesmi, v grajski galeriji pa si je bilo mogoče ogledati razstavo erotičnih fotografij Iva Borka Zakleti grad. Ob elitni ponudbi tramincev so svoje strokovno poslanstvo odlično opravili številni natakarji iz Zgornje Savinjske doline pod vodstvom organizatorja Danija Grudnika. V opojnem vzdušju, novih spoznanjih in druženju prijateljev je navdušil tudi pevec Petar Grašo.

Jože Miklavc

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

17


Šport, Iz občin, Oglasi

28. ultramaraton Celje-Logarska dolina

Najboljši čas zmagovalca v zadnjih desetih letih Prva sobota v septembru je že leta rezervirana za najtežjo slovensko tekaško preizkušnjo ultramaraton Celje-Logarska dolina. Zmago na najdaljši progi sta si pritekla Nemec Carsten Stegner iz Nürnberga in Avstrijka Karin Russ. Stegner je dosegel najboljši rezultat zadnjih desetih let, saj je na cilj pritekel v 5 urah in 15 minutah. Russova je potrebovala 6 ur in 16 minut.

Na drugem in tretjem mestu sta mu sledila Slovenca Lojze Primožič in Zvonko Blatnik. V ženski konkurenci sta se Russovi na zmagovalnih stopničkah pridružili Celjanka Nataša Robnik in Katja Bric iz Šmartnega ob Paki, ki je lani zmagala na 27-kilometrski progi od Ljubnega do Logarske doline. Na klasičnem maratonu iz Mo-

Zmagovalec Carsten Stegner se je v Zgornjo Savinjsko dolino zagledal med dopustom, ki ga je poleti preživel tukaj. Takrat se mu je porodila ideja o tem, da bi nastopil na ultramaratonu, zmage pa ni pričakoval, je dejal v cilju. »Sem prvič na tem tekmovanju, a prav gotovo ne zadnjič. Tek je bil prijeten, le promet na cestah je bil včasih moteč. Tukaj je prelepo in še se bom vrnil,« so bile besede letošnjega zmagovalca. (Foto: Štefka Sem)

Navdušeni tekači, ki so štartali na Ljubnem ob Savinji. (Foto: Štefka Sem)

zirja do Logarske doline sta zmagala Aleš Žontar in Jana Kotar Iljaš. Na 27-kilometrski progi z Ljubnega sta bila najboljša Tadej Kaluža in Renata Novinec. Kot vedno je bil najbolj množičen start v Lučah, 17-kilometrsko progo sta najhitreje pretekla Matevž Schaubach in lanskoletna zmagovalka na tej progi Mateja Mlinar iz Rečice ob Savinji. Vsako leto je na progi opaziti vse več Zgornjesavinjčanov. Celotno progo je že petič prehodil tudi slepi Ivan Hrovat. Organiza-

tor prireditve je bilo Društvo maratoncev in pohodnikov iz Celja. Leti so v cilju poskrbeli, da so bili vsi tekmovalci deležni toplega obroka, prhe in masaže, pri čemer so jim pomagali člani Slovenske vojske. Za varnost tekačev v prometu sta skrbela policija in ZŠAM. Letošnja udeležba je bila le nekaj manjša od lanske rekordne. Tekmovanja se je udeležilo 850 tekmovalcev, od tega jih je v cilj prispelo 814.

Štefka Sem

Občina Nazarje

Lipovi listi za zeleno Slovenijo V petek, 31. avgusta, se je na poti po Sloveniji s kolesom v Nazarje pripeljal znani ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij. Sprejela ga je županja Majda Podkrižnik, Hilarij pa ji je izročil lipov list, ki ga je prilepila na zemljevid Slovenije, kjer naj bi se v kratkem znašlo 211 takih lipovih listov vseh slovenskih občin. Skubic Hilarij, ki je dejaven zago-

vornik in promotor okoljske zavesti, je pričel enega svojih velikih podvigov; v dveh tednih od zadnjega avgusta do 13. septembra bo s kolesom prevozil celotno Slovenijo in obiskal vsako od 211 občin. Vsak župan bo na zemljevid prilepil svoj lipov list in sporočil okoljevarstveno geslo, ki si ga je zamisli za svojo občino in Slovenijo. Ob tem mu

Radovana Skubica Hilarija je na poti po Sloveniji sprejela županja Majda Podkrižnik. (Foto: Marija Lebar) bo Hilarij izročil vabilo za vseslovensko srečanje županov, ki bo v petek, 14. septembra, v Geometričnem središču Slovenije na Vačah. Podkrižnikova je kolesarja sprejela pred občino v deževnem vremenu, ki pa poteka akcije in dogodka ni ustavilo. »Smo vsega na-

18

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

vajeni, dež je naraven pojav in po tej suši za našo naravo prav dobrodošel,« je povedal Skubic Hilarij. Županja je povedala, da podpira akcijo, njeno geslo pa se glasi: »Zelena Slovenija je naš dom. Poskrbimo, da to tudi ostane.«

Marija Lebar


Oglasi

MePZ Nazarje vabi nove pevce Z vajami za septembrska nastopa v Nazarjah – na Lesarskem prazniku in proslavi ob praznovanju občinskega praznika – je Mešani pevski zbor Nazarje že vstopil v novo pevsko sezono. V maju in juniju letos se je zbor uspešno predstavil na medobčinski reviji pevskih zborov v Bočni, s koncertom v domači dvorani ob prazniku KS Nazarje, z udeležbo na 43. Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in z gostovanjem na koncertu okteta Kres v Zelšah pri Cerknici. Priprave na nove pesmi za obogatitev repertoarja pod vodstvom zborovodkinje Kristine Šuster pa bo zbor začel z vajami v Kulturnem domu Nazarje v nedeljo, 23. septembra, ob 19.uri. Vljudno vabijo vse tiste pevce, ki bi se radi pridružili zboru, pa se za to še niso odločili, kot tudi tiste, ki do sedaj še niso peli v kakšnem zboru, pa ljubijo petje. Zdaj je pravi trenutek za to.

OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

19


Šport, Ljudje in dogodki

Strelski klub Menina

Smučarski skoki za pokal Cockta

Skupna zmaga za Hanžekoviča Zadnjo avgustovsko soboto je bila v organizaciji Strelskega kluba Menina na strelišču v Zagradišu izvedena državna tekma za strelce s pištolo, puško in šibrovko. Tekmovalo je preko 50 tekmovalcev iz vse Slovenije. Tekmovalci domačega kluba so tekmovanje zaključili z odličnim izkupičkom, štirimi zmagami v posameznih kategorijah in skupno zmago Marjana Hanžekoviča v seštevku streljanja z vsemi tremi vrstami orožja.

Za rojstni dan Pikl zmagal v Kranju

V različnih kategorijah streljanja s pištolo sta v posamični kategoriji zmagala Marjan Hanžekovič in David Kosmač, Jurček Remic je osvojil drugo mesto, Marjan Lešnik je bil tretji v streljanju z revolverjem. V streljanju s potezno šibrovko sta tretje in četrto mesto osvojila Hanžekovič in Primož Kopušar. V streljanju s puško je zmago osvojil Kopušar, Hanžekovič je bil drugi.

Štefka Sem

Primož Pikl (na sredini) je na tekmi suvereno premagal reprezentančna kolega Petra Prevca (levo) in Roberta Krajnca. (Foto: Mojca Pikl)

Najboljši trije strelci gornjegrajskega kluba z leve: Primož Kopušar, Marjan Hanžekovič in David Kosmač. (Foto: Štefka Sem)

Zadnji vikend v avgustu so v Kranju potekale skakalne tekme za pokal Cockta v članski in mladinski konkurenci. V članski konkurenci sta Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji BTC zastopala dva tekmovalca, Primož Pikl in Jaka Tesovnik. Na sobotni tekmi je zmagal Pikl in si podaril najlepše darilo za rojstni dan v obliki zmage. Najvišjo

stopničko si je priskakal s skokoma 103,5 in 106 metrov in za skoraj štiri točke premagal drugouvrščenega Petra Prevca. Na stopničkah sta mu tako delala družbo Prevc in Robert Kranjec. Jaka Tesovnik je osvojil 25. mesto. Na nedeljski tekmi so izpeljali le eno serijo, katero je Tesovnik končal na 17. mestu.

Štefka Sem

Gornji Grad

Vse več otrok prihaja na oratorij Oratorij v Gornjem Gradu je stalnica pred koncem počitnic, katerega se okoliški otroci vsako leto zelo veselijo. Tudi njihovo število se iz leta v leto veča in letos je bilo rekordno. 40 otrok in 15 animatorjev se je v senci dreves parka pred mogočno gornjegrajsko katedralo družilo ves teden. Pridružila se jim je tudi invalidka Nika Purnat, s katero so se otroci radi družili. V tem času so se zabavali ob raznih igrah, plesih, pogovorih in ustvarjanju različnih izdelkov, ekstremna vročina pa jim je omogočila nepozabni vodni dan. Izleta letos niso imeli, so pa uživali na pikniku v Ravneh. Številni starši so jih vsakodnevno zalagali z raznimi dobrotami in tako ni manjkalo sadja, peciva in drugih sladkih dobrot. Staršem so se na iskren in poseben način zahvalili pri zaključni maši, ka-

20

tere so se udeležili v velikem številu. Spomin na druženje bodo lahko udeleženci obujali ob DVD-ju, na katerem so ujeli vse nepozabne trenutke enotedenskega druženja.

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

Pobudnik in organizator oratorija je bilo gornjegrajsko turistično društvo. Da je bilo udeležencem lepo in so vsak dan dobili kosilo in še kaj, so poskrbeli številni

posamezniki in podjetniki, ki oratorij podpirajo že vsa leta, je ob zaključku povedala vodja Maja Zagradišnik.

Štefka Sem

Zadnje počitniške dni se je odvijal dobro obiskan oratorij v Gornjem Gradu. (Foto: Štefka Sem)


Šport, Pisma bralcev, Črna kronika

Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji BTC

Mlajše selekcije trenirale in tekmovale na Češkem Tik pred koncem počitnic so se mlajše selekcije smučarskih skakalcev ljubenskega kluba odpravile na petdnevne priprave v češke Lomnice. Mlade skakalce sta na Češko spremljala trenerja Janez Debelak in Marjan Prelovšek. Poleg treningov so se pomerili tudi na ekipni (ekipo sta tvorila dva tekmovalca) in posamični tekmi, kjer so dosegli odlične rezultate v konkurenci slovenskih, avstrijskih in čeških tekmovalcev. Ekipna tekma je potekala zvečer v soju žarometov, bleščeči so bili tudi rezultati. Med 25 ekipami so kraljevali ljubenski skakalci. Pri dečkih letnik 2001 in mlajši sta se zmage veselila Marsel Lihteneger

Ljubenski tekmovalci so se veselili stopničk. (Foto: Janez Debelak)

Odgovor na članek »Ne v mozirsko kočo« Resnično sem bil razočaran in žalosten, ko sem prebral članek »Ne v Mozirsko kočo« v Savinjskih novicah dne 10.8.2012. Mozirska koča je šesta najstarejša v Sloveniji, prva je bila postavljena že leta 1896. Vse od takrat pa do danes so planinci, domačini in vsi, ki so žrtvovali nešteto prostovoljnih ur, pripomogli k temu, da je koča, ki je v lasti Planinskega društva Mozirje in na katero smo izjemno ponosni, danes popolnoma prenovljena, lepa in nudi zavetje prav vsakemu gostu. Tega, ali je gospod Jože Jurc dobil joto z ali brez mesa, pri čemer je, kot sam pravi, ni želel plačati, seveda ne morem komentirati. Hkrati bi se mu za nevšečnosti pri joti rad opravičil. Moram pa poudariti, da če bi vsakdo v Sloveniji napisal, kaj vse mu ni bilo všeč v tej ali oni gostilni, bi imeli vsak dan objavljenih vsaj sto takih ali podobnih člankov. Strinjam se, da je potrebno slabe stvari povedati, vendar dobronamerno in strpno. Skoraj dnevno pa prejemamo pohvale o urejenosti in dobri hrani na Mozirski koči, kar nam daje energijo še za nadalj-

nje delo. Žal samo v ustni obliki in ne preko javnih objav. Z enim samim naslovom članka »Ne v Mozirsko kočo« pa se lahko izniči ves trud in prostovoljstvo, ki so ga že naši predniki pa tudi mi sami vložili v Mozirsko kočo. Lepo naravno okolje, navdušenje, ljubezen do planin in altruizem nas je vodil k temu, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da bo koča še naprej v ponos društvu, Mozirjanom in širši okolici. Verjemite, da se vsi, ki smo povezani s kočo, tako člani društva, kot tudi oskrbnik, kuharji in drugi prijatelji Mozirske koče v največji meri trudimo, da se bomo vsi dobro počutili na koči. Zgolj kritiziranje prek medijev, pa naj gre za res slučajno zajemalko jote brez mesa, nas bo še bolj oddaljila od razvoja turizma in privabljanja gostov, tako tujih kot domačih. V časih kot smo danes, si moramo pomagati in biti tolerantni eden do drugega. Samo to nam bo omogočilo lepšo in boljšo prihodnost za nas vse.

Jure Marjanovič, predsednik PD Mozirje

in Žak Mogel, sledila sta jima Jernej Presečnik in Karlo Vodušek na drugem mestu. Pri starejših dečkih letnik 2000 in 1999 sta bila druga Lovro Vodušek in Medard Brezovnik. V starejši konkurenci je tekmovalo 19 ekip. V soboto je bila posamična tekma. Pri starejših deklicah letnik 1998 do 2000 je bila Tanja Fricelj tretja. Zmage se je pri mlajših dečkih letnik 2003 in mlajši veselil Lenart Presečnik. Zmage se je prav tako veselil Karlo Vodušek v kategoriji dečkov letnik 2001 in 2002. Pri dečkih letnik 1999 in 2000 je bil tretji Medard Brezovnik.

Štefka Sem

ČRNA KRONIKA • POSKUS TATVINE BAKRENE STREHE Lenart: V noči na 28. avgust so neznani storilci odmontirali bakreno streho v izmeri okoli sedem kvadratnih metrov na kapelici v Lenartu, vendar so jo pustili na kraju. Po vsej verjetnosti so bili pregnani, saj je bila streha na enem delu še pritrjena. Škoda znaša okoli 400 evrov.

• TATVINA BAKRENIH ŽLEBOV Gornji Grad: 29. avgusta je občan obvestil policiste o tatvini bakrenih žlebov s cerkve Sv. Primoža in Felicijana nad Gornjim Gradom. Neznani storilci so s cerkve ukradli okoli dvajset metrov bakrenih žlebov in s tem oškodovali župnijo Gornji Grad za okoli 200 evrov.

• POŠKODOVAN PRI SPRAVILU LESA Podolševa: 30. avgusta je v gozdu v Podolševi mlajši moški opravljal spravilo lesa. Pri tem mu je na levo nogo zdrsnil hlod in mu jo poškodoval. Posredovali so gorski reševalci Postaje Gorske reševalne službe Celje in dežurna ekipa reševalcev Gorske reševalne zveze Slovenije za reševanje v gorah. Na kraj je bilo poslano reševalno vozilo, prav tako je na kraj priletel helikopter Slovenske vojske, s katerim so poškodovanega odpeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Ljubljana, kjer je ostal na zdravljenju.

• OSTALI BREZ BAKRENIH POLIC Mozirje: V času med 21.30 uro 30. avgusta in 7. uro naslednjega dne je neznani storilec z objekta veterinarske postaje v Mozirju ukradel tri bakrene police. Veterinarsko postajo je s tem oškodoval za okoli 100 evrov.

• TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA Rečica ob Savinji: V dopoldanskem času 1. septembra je občanka z Rečice obvestila policiste o tatvini osebnega avtomobila. V noči na ta dan je neznani storilec izpred stanovanjskega bloka na Rečici ob Savinji odpeljal osebni avtomobil znamke Audi A3, reg. št. CE N5-35M.

• PRETEP PRI LOKALU Nazarje: 2. septembra v jutranjih urah je na javni prireditvi pri gostinskem lokalu v Nazarjah prišlo do pretepa med dvema osebama. Ena je v pretepu dobila telesne poškodbe in je iskala zdravniško pomoč v Zdravstvenem domu Velenje. Do prihoda policistov sta obe vpleteni osebi kraj dogodka že zapustili.

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

21


Zahvale

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le zelo daleč, daleč je.

Brez pritožb bili so dnevi bolečin, a zdaj ti dnevi so le še spomin. Zaspalo tvoje je utrujeno srce, a ne glede na vse gorje, blagoslovljena bila je tvoja pot, zdaj duša tvoja je v objemu božjih rok.

ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame in prababice

ZAHVALA

Marije PFEIFER

Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice

p.d. Favškove mame iz Nizke 12.9.1928 – 29.8.2012

Kristine KRAMAR

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo kljub slabemu vremenu v tako velikem številu toplo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje in darovali za svete maše. Lepo se zahvaljujemo obema duhovnikoma, msgr. Jožetu Vratanarju in domačemu duhovniku, gospodu Ferdinandu Luknarju, gasilcem PGD Rečica ob Savinji in pevcem iz Mozirja. Še posebej lepo se zahvaljujemo osebju bolnišnice Topolšica, ki je naši mami podarila štirinajst, za nas tako dragocenih dni življenja. Posebno lepo se zahvaljujemo gospe Andreji Pečnik, doktorici medicine, za njeno skrbno in sočutno zdravljenje ter razumevanje.

se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, gospe Mateji za poslovilne besede, gospodu župniku in pevcem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebno zahvalo namenjamo osebju Doma upokojencev Polzela za prijazno skrb in nego.

Vsi njeni

Žalujoči vsi njeni

22

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

iz Robanovega kota 19.7.1932 – 29.8.2012


Zahvale, Oglasi Bolečina je velika, se tudi solza posuši, le materino srce nemo kliče, Simon, zakaj tebe med nami več ni.

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč od tebe je ...

V SPOMIN minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš

ZAHVALA

Simon BEZOVNIK 6.9.1986 – 11.9.2010

Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata

Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.

Vsi njegovi

Janeza GRUDNIKA 31.3.1955 – 28.8.2012 se iskreno zahvaljujemo zdravnikom, zdravstvenemu osebju, socialni delavki Bolnišnice Topolšica, vodstvu podjetja BSH Nazarje, sodelavcem, sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom za vso pomoč.

Žalujoči: žena Jelka, sin Matej z Urško, vnuka Job in Inti

Ko tvoje želimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi, med nami si.

Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro, le v nas se preselijo, in naprej živijo, so in tu ostanejo. J. Medvešek

V SPOMIN

V SPOMIN

Mateju SOVINŠKU 31.5.1989 – 9.9.2006 Mineva šesto leto, od kar nas je zapustil dragi sin. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob.

Vsi njegovi

11. septembra bo minilo 30 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek

Stanko KOLENC iz Homc Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spominjate nanj, molite zanj, obiščete njegov grob in prižigate sveče.

Vsi njegovi

Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

23


Za razvedrilo

VALILNICA ŽUPANOV Majda Podkrižnik, nazarska županja: »Gospod župnik, kaj je bilo mišljeno s tisto izjavo med mašo, da je Nova Štifta valilnica županov?« Alojz Ternar, župnik v Novi Štifti: »Nič hudega, samo to, da sta nazarska županja in mozirski župan iz Nove Štifte.«

(Foto: FA)

CAR SKI-KROSA PIL PRI CARICI Gospodarsko promocijska prireditev 3. Salon traminec na Negovskem gradu je bila zanimiva tudi zaradi posebnih gostov, ki so prišli na okušanje tramincev. Med njimi se je znašel tudi popularni Mariborčan, svetovni šampion v smučarskem krosu Filip Flisar, ki se je bolj otepal fotoreporterjev kot vina. Ko pa se je za degustacijo le odločil, je pristavil kozarček Mozirjanki Nadi Car, kot da bi vedel, kako ga bo vesela.

(Foto: JM)

KAKO V ŠMIHELU SKOPAJO ODRASLE DOJENČKE Potem ko so fantje dodobra namučili dekleta na ovčarskih kmečkih igrah, so le-ta vzela stvar v roke in okopale nasprotnike. Najprej na glavo v čedro, nato pa še malo naokoli, da je bilo že kar težko priti do zraka. Kje si je odrasel dojenček sušil frizuro, ni znano, saj ga menda še iščejo.

(Foto: JM)

24

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012


Križanka, Vaša pošta

Vaša pošta

KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 37. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed):

2012 Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

25


Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 7. september

Sobota, 8. september

Nedelja, 9. september

Ponedeljek, 10. september Torek, 11. september Četrtek, 13. september

ob 12.00. Podjetje Žaga Tiples Nazarje Dan odprtih vrat ob 17.00. Športno igrišče Nazarje Turnir trojk v košarki ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah Otvoritev Lesarskega praznika (obisk predsednika države) ob 9.00 in ob 14.00. Pri cerkvi sv. Jurija v Mozirju Voden ogled po Mozirju in muzejskih zbirkah ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Nogometni in odbojkarski turnir ob 10.00. Pred gradom Vrbovec Sejem izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Rokometni turnir mlajših deklic in mednarodna članska tekma ob 11.00. Dom Kulture Nazarje Kviz osnovnošolske mladine na temo gozd in les ob 11.00. Menina planina Pastirski praznik ob 12.00. Pred gradom Vrbovec Prikaz kiparjenja z motorko ob 13.00. Gasilski dom Šmartno ob Dreti Pohod upokojencev ob 16.00. Pred gradom Vrbovec Prikaz tekmovalnih veščin gozdnih delavcev ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Slovesnost s podelitvijo priznanj Turistične zveze Slovenije ob 9.00. Ljubno ob Savinji Škofijski misijonarski dan ob 9.30. Šmartno ob Dreti (Račnek) Trim kolesarjenje ob 13.00. Šmartno ob Dreti (Račnek) Otvoritev balinišča in družabno srečanje občanov ob 12.00. IOC Prihova Dan odprtih vrat podjetja Lukše (Stanko lukše s.p.) ob 18.00. Dom kulture Nazarje Otvoritev fotografske razstave študijskega krožka CSU Nazarje ob 18.30. Dom kulture Nazarje Okrogla miza Staranje ni breme – je lahko lepo ob 18.00. Galerija Nazarje Razstava slik in skulptur Nade Zager

ŽIVALI – PRODAM Prodam bikca simentalca, starega 2 meseca; gsm 040/520-559. Prodam bikca simentalca, težkega okrog 110 kg; gsm 031/706-829. Prodam bikca limuzin, težkega 140; gsm 031/855-186. Prodam telico simentalko, brejo, pašno; gsm 031/494-188. Prodam mlado kravo za zakol. Bila je celo leto na paši na planini; gsm 041/226251. Prodam prašiče 100 -120 kg lastne reje – možna  dostava 041/561-893.

26

Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, možna dostava, Fišar, Tabor; gsm 041/619372. Prodamo čistokrvne aljaške malamute (brez rod.), 1 samček, 3 samičke, rezervacije na 031/331-416. Prodamo mladičke veliki švicarski pes (brez rod.), 4 samčki, 6 samičk, rezervacije na 031/331-416. ŽIVALI – PODARIM Podarim 2 mlada, lepa psička; gsm 041/721-837.

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

MORDA STE ISKALI PRAV TO POTREBUJETE STROKOVNO NEGO  starejših na domu, pomoč v gospodinjstvu? 031/719-075. Gordana Rakuša, Tabor 126, 3304 Tabor.

HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.

KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje.

KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.

MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV – POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A – pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.

KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje.

STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), prodaja masivnih vhodnih vrat ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje.

POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.

IZKOPI Z MINI BAGROM, nadstreški, dvorišča, reklamni panoji, izposoja kombija - kesonarja... gsm: 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p. Ljubija 122, 3330 Mozirje.

DRUGO – PRODAM Prodam grozdje izabela; gsm 070/290300. Prodam suha, bukova, brezova ali mešana, cepljena, metrska drva; gsm 041/513-270. Prodam suha, bukova, metrska drva; 14 m, 700 eur; gsm 040/555-643. Prodam suha brezova drva, razžagana in scepljena, primerna za kamin, možna dostava; gsm 041/519-507. Prodam cepljena, metrska, bukova drva in savinjski želodec; gsm 051/438-498. Prodam nova okna 90 x 120 cm, 130 eur/ kom, bele barve, 9 kom; gsm 041/594-004. Prodam strešno okno 70 x 100 cm, malo rabljeno; gsm 031/396-089. Prodam večjo sestavljivo dnevno omaro »dragica«; gsm 031/230-753. Zelo ugodno prodamo skoraj nov vgradni hladilnik z zamrzovalnikom (85 x 54); gsm 041/868.553. Prodam 300 l zamrzovalno omaro; gsm 040/686-950 - zvečer Prodam male lesene gajbice za sadje; gsm 031/800-852.

Prodam peč na olje z gorilcem in cisterno – ugodno; gsm 051/206-045. Prodam mikser in šroter za mletje živalske krme; gsm 031/675-730. Prodam električni invalidski voziček, zelo dobro ohranjen; tel. 03/583-18-35. Prodam traktor deutz, 4.506 km, letnik 1981, cena po dogovoru; gsm 041/261-565. VOZILA – PRODAM Prodam fiat panda, 4x4, diesel, letnik 2006, prvi lastnik; gsm 041/988-115. Prodam peugeot 307, karavan, l. 2004, odlično ohranjen; gsm 031/262-019. Prodam ohranjen citroen saxo 1.0, l. 1997, bele barve, prevož. 55.600 km; gsm 041/495-234. NEPREMIČNINE Starejšo hišo v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. OSEBNI STIKI Preprost podjetnik hrepeni po trajni iskreni ljubezni; gsm 041/240-403 ali 031/860-668.


Oglasi

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012

27


Šport, Oglasi

Paraolimpijske igre 2012

Nani Tiršek srebrn v Londonu Slovenski športniki invalidi so na paraolimpijskih igrah v Londonu osvojili prvo medaljo in jubilejno 50. za samostojno državo. Srebro je na veliko veselje vseh ljubiteljev športa na sončni strani Alp in predvsem Zgornjesavinjčanov osvojil gornjegrajski strelski as Franček Gorazd Tiršek – Nani, in to v slogu največjih šampionov! Še dan prej razočaran nad rezultatom tekme njegove paradne discipline R5 leže, ko zaradi okvare na strelnem mehanizmu puške še nekaj časa ni mogel dojeti, kaj se dogaja, je 24 ur kasneje, z novo sestavljenim in izposojenim orožjem že držal v rokah srebrno medaljo, bržkone vredno zlata. To zmorejo le največji in Franček Gorazd Tiršek s svo-

jo samodisciplino in zaupanjem zagotovo sodi mednje. Po kvalifikacijah je sicer še zaostajal krog za najboljšimi, finale pa je bilo spet njegovo, še posebej dodatni strel za srebrno medaljo z Novozelandcem Michaelom Johnsonom in fantastičnih 10,8 je bila le še krona k njegovemu največjemu uspehu kariere. Res kapo dol. Solze sreče, objem s trenerko ter navdušenje slovenske delegacije na tribunah kraljeve topniške vojašnice na jugovzhodu Londona pove vse o vzdušju po izrednem uspehu Tirška, ki je pred odhodom na podelitev medalj stopil pred novinarje in takole opisal svojo naporno pot do težko pričakovanega odličja: »Izvlekel sem vrhunski rezultat. Ne vem, kako bi opisal vse, kar se je tukaj dogajalo. Imel sem odlično formo, dobre tekme, na treningih sem streljal najboljše v življenju. A na prvi tekmi v disciplini R5 leže, v kateri sem postavil nov svetovni rekord maja v Turčiji, se mi je puška popolnoma razsula in odpovedala. Naredil sem katastrofalen rezultat za svoje sposobnosti. Nato smo iz puške reprezentančnega kolega Pinterja in moje sestavili novo, ki pa ni bila optimalna, a sem zaupal v svoje sposobnosti. Kljub velikim težavam sem se potrudil in s samodisciplino v finalu izvlekel res vrhunski rezultat.« Čestitke seveda dežujejo od vsepovsod in njegov telefon je s sporočili še kako zaseden. Nani je zato izrazil željo, da se vsem zahvali tudi preko našega časopisa, saj vsakemu posebej res ne more odgovoriti in upa na razumevanje.

Franjo Pukart

Kartodrom Hajdoše pri Ptuju Franček Gorazd Tiršek: »Kljub velikim težavam sem se potrudil in s samodisciplino v finalu izvlekel res vrhunski rezultat.«

Kolar ponovno blestel Na kartodromu v Hajdošah pri Ptuju je zadnji vikend v avgustu potekala 7. tekma v kartingu za Sportstil pokal, štela je tudi za državno prvenstvo. V kategoriji R5 rotax max je ponovno blestel Zgornjesavinjčan Borut Kolar. »Bilo je spet peklensko vroče, saj je temperatura v senci dosegla tudi do 38 °C. Dirkaški dan je zame potekal odlično. Brez večjih težav sem uspel zmagati še petič in tako ubraniti naslov prvaka v kategoriji R5 rotax max,« ni skrival zadovoljstva po tekmi Kolar, ki ga čaka še zadnja tekma v Italiji. To bo izkoristil za priprave za naslednjo sezono, saj načrtuje preskok v višjo kategorijo.

Marija Šukalo

Borut Kolar zmaguje v kartingu za Sportstil pokal kategorije R5 rotax max (Foto: Mojca Kos) 28

Savinjske novice št. 36, 7. september 2012


Nazarje