Splošno
Trsne rumenice
Trsne rumenice so neozdravljiva bolezen vinske trte o kateri ste vinogradniki v preteklih letih že precej slišali, v praksi pa se z njo na območju Vojnika, Celja, Dobrne … nismo srečevali. S širjenjem trsnih rumenic v Sloveniji in drugje po Evropi lahko pričakujemo, da bomo bolezenska znamenja in prenašalce te bolezni v prihodnje pogosteje srečevali tudi v naših vinogradih. zlata trsna rumenica pa je bila v okviru posebnega nadzora trsnih rumenic prvič ugotovljena leta 2005 v vinogradu v bližini Kopra, v letu 2008 pa tudi na Dolenjskem v okolici Brežic. V letih 2009, 2010 in tudi v letu 2011 pa so bile okužbe s to boleznijo potrjene še na več lokacijah na Dolenjskem ter na posameznih lokacijah na Goriškem, Štajerskem, v Prekmurju in v slovenski Istri.
Kako prepoznamo bolezen?
Ameriški škrzatek - prenašalec fitoplazme, povzročiteljice zlate trsne rumenice S pojavom trsnih rumenic so se prvi srečali vinogradniki v Franciji. Prvi opisi bolezenskih znamenj datirajo v leto 1957, vinogradniki v Sloveniji pa se s pojavom te bolezni srečujemo zadnjih nekaj let. Trsne rumenice so fitoplazmatske bolezni vinske trte, ki so si po bolezenskih znamenjih zelo podobne, vendar jih po zunanjih bolezenskih znamenjih ni mogoče razlikovati, ampak ju lahko ločimo le z laboratorijskimi analizami. Povzročitelji bolezni so fitoplazme – preprostim bakterijam podobni organizmi, ki lahko preživijo le v živih celicah okuženih rastlin ali žuželčjih prenašalcih, kjer se razmnožujejo. V Evropi in tudi v Sloveniji se v vinogradih najpogosteje pojavljata dva tipa trsnih rumenic, in sicer zlata trsna rumenica, ki jo povzroča karantenska fitoplazma Grapevine Flavescence dorée (FD) in navadna trsna rumenica oziroma rumenica počrnelosti lesa, ki jo povzroča nekarantenska fitoplazma Bois noir (BN). Obe povzročata v vinogradih gospodarsko škodo, ker vplivata na kakovost in količino pridelka. Rumenica počrnelosti je pri nas navzoča že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in je razširjena v vseh vinorodnih deželah,
Bolezenska znamenja trsne rumenice na beli sorti
OgledalO 3/82
50
16. september 2011
Bolezenska znamenja trsne rumenice na rdeči sorti vinske trte Očitna bolezenska znamenja pri obeh tipih rumenic so: - okuženi trsi so bolj bledi od zdravih, - deli listne ploskve, celotne listne ploskve ali obžilni deli lista lahko porumenijo (bele sorte) oziroma pordečijo (rdeče sorte) in tkivo na teh delih lahko kasneje tudi odmre, - listi so obarvani od osnove do vrha poganjka, - pri večini sort se listi močno vihajo navznoter in so skoraj trikotne oblike (intenzivnost vihanja je odvisna od sorte in stopnje razvojne bolezenskih znamenj), - listi odebelijo in so krhki (pri mečkanju se zdrobijo), - v času odpadanja listja se listna ploskev navadno loči od peclja tako, da pecelj še dolgo ostane na rozgi, - les slabo dozoreva in zato so poganjki značilno mlahavi in povešeni, ob prvem mrazu počrnijo in odmrejo, - pri nekaterih sortah so na spodnjih medčlenkih na gosto posejane drobne črne bradavičke, - jagode na okuženih trsih venijo in od sredine poletja naprej se sušijo celi grozdi ali njihovi deli, - možne posledice so lahko tudi slaba oploditev, osipanje in včasih tudi odmiranje kabrnkov. Bolezenska znamenja se pojavijo šele proti koncu junija in se preko poletja stopnjujejo. Pri spremljanju zdravstvenega stanja vinske trte moramo biti pozorni na vsa opisana znamenja, saj se lahko razvijejo samo na delu trsa ali pa na celotnem trsu. Bolezenska znamenja so običajno vidna le na vinski trti, na