Issuu on Google+

Center za razgradnjo vozil

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 4. oktober 2013, številka 143, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

latnik

Pozdrav Vipavske stoletniku

K

je vse je bil pisatelj Boris Pahor pred, na in po svojem stotem rojstnem dnevu, bi najbrž ugotovil le skrben statistik. Nedvomno pa je na vseh dogodkih briljiral s svojo vitalnostjo, pronicljivostjo, duhovitostjo in seveda kritičnostjo. Da je 'biološki čudež', se mu je poklonil tudi prijatelj dr. Evgen Bavčar ob poklonu Vipavske doline pisatelju na dvorcu Zemono. Pisal se je 15. september, slovenski državni praznik, dan priključitve Primorske matični domovini – simbolno primeren dan za poklon pisatelju, ki ga je bolj kot vse zaznamoval fašizem, iz katerega klešč se je neustavljivo izvil klic primorskega človeka po svobodi. Celo uro je Boris Pahor polnemu zemonskemu avditoriju iz rokava stresal prelomne dogodke v svojem življenju,

življenja (in 'smrti') Trsta, Primorske, slovenstva. In seveda ob tem ni pozabil dregniti v bistvo – zakaj ob nespornih, celo fenomenalnih lastnostih naroda ne zmoremo spraviti iz sebe kaj več kot ene morne mineštre. Če smo tedaj lahko, zakaj danes ne? In ni ga bilo, ki

Šele v glavi damo barvam ime

na koncu ne bi pomisli: »Ne kapo, klobuk dol!« Tržaški pisatelj je z Vipavsko dolino seveda tesneje povezan kot s kakšnim drugim primorskem predelom, nenazadnje je šembijski zet – zato sta se mu vipavska in ajdovska občina čutila dolžni ob tako imenitnem jubileju pokloniti. Vajeti izvedbe so bile zaupane Marjanu Bevku, ki je v program vključil domače izvajalce. Že ob prihodu mu je pod arkadami rojstnodnevno napitnico odpel pevski zbor Srečko Kosovel, ki je nato v dvorani v pretresljiv preplet zvokov prelil vso bolečino, toda tudi upornost primorskega človeka skozi Kosovelove in Srebotnjakove Bore. Mladi tigrovci so doživeto recitirali izbor pesmi, za glasbeno blagozvočje pa so poskrbeli še Vipavski Tamburjaši. rl, foto Marjan Krpan

Nova linija, novi sokovi, ajdov(s)ka vodka in dan odprtih vrat

A

jdovscina, 23. septembra Fructal je zagnal novo proizvodnjo linijo, ki pomeni največjo naložbo Fructala zadnjih let (3 milijone evrov) in temelji na najnovejši Tetra Brik® Aseptic Edge tehnologiji. Le-ta bo Fructalu omogočila, da svojim kupcem med prvimi na svetu ponudi novo, inovativno pakiranje. Predstavili so tudi nov proizvod Fructal Natura Vipavska Breskev, ki so ga razvili v sodelovanju z lokalno skupnostjo. Po uspehu na ameriškem tržišču in številnih nagradah je Slovenia vodka (njena posebnost je dodatek ajdovega destilata) doživela predstavitev še na slovenskem tržišču. Vse te novosti si bodo lahko ogledali obiskovalci na tradicionalnem

dnevu odprtih vrat, ko Fructal obhaja obletnico ustanovitve. Vrata Fructala bodo odprta v petek, 4. oktobra. Mar-

sikaj od naštetega bo moč tudi pokušati (vodke pa najbrž ne). rl

2

Mogoče že veste, ampak stvari, ki nas obkrožajo, same po sebi nimajo barve. So brezbarvne. Tisto kar vidimo v barvah, so različni odsevi svetlobe, različne frekvence fotonov, najmanjših energijskih paketičev, ki se na različni podlagi različnih stvari, različno odbijajo. Od stvari do očesa. Te različne odbitke, ki potujejo po različnih poteh z različno dolžino enega vala, zazna naše oko. Šele v možganih damo barvam ime. In ker imamo sorazmerno stvarstvu primerne možgane, je teh barv, odbitkov svetlobe, precej. Znana krilatica, da so ponoči, ko ni svetlobnih odbitkov, vse mačke črne, torej drži. Če ne, naj se javi kdo, ki je v popolni temi videl belo mačko. Mačke ne, bele miši pregovorno pač, kar pove to, da električne, tudi magnetne, med in v celične možganske napetosti, tedaj primeroma ponorijo. Še nekaj. Barvam imena ne damo sami. Kako se katera kliče, so nam povedali predniki. O njih imenih obstaja civilizacijski dogovor, kar pove, da si zemljani le nismo tako hudo različni. In zakaj se povedano nekako čudno sliši? Zato, ker svetloba potuje od vira do očesa izredno hitro. Teh hitrosti naše oko ne zazna, tako da se nam zdi, da svetloba stoji. Da je že tam. Skupaj z vsemi svojimi barvami ... Zvezde žarijo v različnih barvah, kar še nekako zlahka razumemo, saj verjamemo, da so različno stare in različno razgrete. Ampak da so tiste najbolj oddaljene spremenile svojo barvo zato, ker se je njihovim bleskom svetlobe po poti do nas hkrati razširilo tudi vesolje samo in s tem raztegnilo njih valovno dolžino – verjamemo malce težje. In če si boste to nedeljo popoldne ob 14.25 pogledali oddajo o zgornji Vipavski dolini in sadju na TV SLO 1, boste vse skupaj še težje verjeli. Da tiste Bogdanove češnje iz Lokavca nimajo barve? In da je cela dolina brezbarvna ? Hja ... Tudi meni je dalo misliti. Izgleda, da tudi lepota, poleg svetlobe, nima mej. Poglejte oddajo (in stran 11). Mitja Tripković


2

NOVICE IZ FRUCTALA

Latnik 143, 4. oktober 2013

Sok iz vipavskih breskev računa na domoljubje potrošnikov

Fructal: nova linija in nov sok iz vipavskih breskev Ajdov(sk)a vodka tudi na slovenskem trgu

Ajdovščina, 23. septembra — V Fructalu so predstavili največjo naložbo zadnjih petih let – proizvodno linijo, ki temelji na najnovejši Tetra Brik Aseptic Edge tehnologiji. Predstavili so tudi nov proizvod – sok iz vipavskih breskev.

Levo Bojan Radun, desno Boris Bajc

Z

nove polnilne linije so tako prišle prve količine sokov v inovativni embalaži, ki je primerna za pitje kar iz samega pakiranja. Linija omogoča polnjenje v 200 in 250 mililitrska pakiranja in je druga tovrstna v Evropi in peta na svetu, je povedal direktor družbe Tetra Pak Ola Elmquist, ki se je tudi udeležil tiskovne konference in ob tem pohvalil več kot 25-letno sodelovanje s Fructalom. Naložba je težka kar tri milijone evrov, pokrili pa jo bodo iz lastnih sredstev. »Eurobasket je za nami, niti Srbija niti Slovenija na žalost nista zmagovalki, vendar pa je danes priložnost, da predstavimo projekte, s katerimi skupaj zmagujemo,« je ob tem dejal Bojan Radun, izvršni direktor Fructala. Iz Fructala letos namreč prihajajo novi izdelki, mednje pa sodi tudi nov sok iz vipavskih breskev. Vipavski sadjarji upajo, da bodo trgovske verige v Sloveniji na svoje prodajne police umestile ta

breskev, je povedal Boris Bajc, direktor kmetijske zadruge Vipava: »Kar nekaj časa smo skupaj z Nectarjem iskali rešitev in jo na koncu tudi našli. Presrečen sem, da lahko danes predstavimo izdelke, ki so nastali v okviru tako ugledne blagovne znamke, ugledu pa prispevajo tudi najkakovostnejše breskve iz Vipavske doline. Upam, da bodo potrošniki to prepoznali in prispevali k temu, da bodo naši sadjarji za svoj trud prejeli korektno plačilo.« Izvršni direktor Fructala Bojan Radun je optimizem direktorja kmetijske zadruge še nadgradil: »Na žalost blagovna znamka Vipavska breskev še ne obstaja, mi pa bomo poskusili zgraditi blagovno znamko Fructal Vipavska breskev in jo razširiti izven meja Slovenije!« Fructal je uvedel kar dva nova proizvoda z vipavsko breskvijo: sok Fructal Natura 100 % Vipavska breskev v stekleni embalaži in nektar Vipavska breskev pod blagovno znamko Fructal

Fructalova SLOVENIA VODKA® tudi na slovenskem trgu

Po uspešni predstavitvi na ameriškem trgu aprila letos je vodka doživela še predstavitev na domačih tleh, v Fructalovem obratu na Duplici pri Kamniku in nato še na gala prireditvi na Ljubljanskem gradu. Fructal je v sodelovanju s partnerji ustvaril vrhunsko vodko, ultra premium razreda, namenjeno globalnemu tržišču. »SLOVENIA VODKA® je skupni projekt Fructala in ameriškega podjetja Good Voda LLC. Vesel sem, da je v Fructalu našlo pravega partnerja, ki je s svojo tradicijo in kakovostjo zado-

nov Fructalov izdelek, sok izključno iz vipavskih breskev. Pri tem računajo na domoljubje kupcev, saj bo usoda breskovih nasadov v Vipavski dolini v dobršni meri odvisna od prodaje tega novega izdelka. Ob dobri prodaji ima Fructal namen primakniti dodatnih 12 centov premije k 16 centom odkupne cene za kilogram breskev, morda pa celo obnoviti pogodbo z zadrugo za nadaljnji razvoj sadjarstva v dolini. Izdelek je nastal kot posledica (medijskega) zapleta pred letošnjim odkupom

Superior v kartonasti embalaži. Oba proizvoda odlikuje značilen design, ki jasno opozarja na geografsko poreklo sadja: »Naš sok je proizveden iz sadežev breskev iz edinstvene lokacije v Sloveniji, sončne Vipavske doline, ki je del Mediterana, locirane v celinskem delu Slovenije. Sveže, sočne in krepilne vipavske breskve so pravi odraz nedotaknjene narave, v kateri uspevajo, mi pa se trudimo, da pomagamo lokalnim pridelovalcem, da tako tudi ostane,« je bil odločen Radun.

voljil potrebe ameriškega partnerja in nenazadnje tudi potrošnikov. Verjamem, da bodo našo navdušenost nad to edinstveno mehko ultra premium vodko delili tudi slovenski potrošniki. Ta vodka je eden od številnih projektov, s katerimi v Fructalu dokazujemo našo zavezanost na slovenskem trgu,« je povedal Bojan Radun, izvršni direktor Fructala. Zgolj v nekaj mesecih je Fructalova vodka odnesla kopico priznanj na ameriških ocenjevanjih, tako stroke kot potrošnikov - zlato medaljo na tekmovanju San Francisco World Spirits Competition, priznanje “najbolj priporočljiva vodka 2013” (“best recommendation for 2013”) na izzivu 2013 Ultimate Beverage, dvojno zlato medaljo na tekmovanju Fifty Best Imported Vodkas, zlato medaljo na tekmovanju New York World Wine & Spirits Competition, na dogodku SIP 2013, kjer nagrade podeljujejo potrošniki, pa je prejela zlato medaljo za okus in platinasto medaljo za embalažo. Izdelana je iz destilata ozimne pšenice, ki mu je dodana ajda in prav zato je ajdovska vodka posebna. »Združuje tri ključne elemente, ki so jih Fructalovi tehnologi uspešno prepletli in združili; eno najbolj tipičnih slovenskih živil, ajda, voda

izpod Kamniško - Savinjskih Alp, ki so le streljaj od našega obrata na Duplici, in dolgoletna tradicija destilacije žganih pijač v Fructalu. Veseli smo, da smo uspeli pripraviti destilat iz ajde. Fructalovi tehnologi so pretežni del razvoja izdelka namenili obdelavi surovin, ki je končnemu izdelku dodala kar se da mehak in nežen okus,« je na predstavitvi povedal predsednik uprave družbe Fructal, d. d. Luka Jejčič. Idejo o vodki iz ajde je Fructalu posredoval priznani slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je ob tej priložnosti povedal: »Ajda je na Slovenskem prisotna že stoletja. Ljudje so jo zelo hitro sprejeli in je postala najbolj priljubljeno živilo. Pomembno je zaznamovala kulinarično in gastronomsko kulturo Slovenije - kot ajdova moka, ajdova kaša in kot pogosta sestavina v krušnih mešanicah. SLOVENIA VODKA® je sicer globalni produkt, ki ga izdelujemo v Sloveniji, in prav zaradi ajde dajemo temu produktu lastnost posebnosti, drugačnosti ter razpoznavnosti, ki je po tej naravni poti povezana tudi z eno ključnih sestavin naše gastronomske dediščine. Zato me veseli, da sta mi Fructal in Good Voda prisluhnila in se odločila za to posebno vodko iz ajde na svetu.« rl


Latnik 143, 4. oktober 2013

Otroška trgovina Pony - že 20 let

DOGODKI

3

Starodobniki v Idriji Člani društva Ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina iz Ajdovščine smo bili v četrtek, 5. septembra, prijazno povabljeni, da s starodobnimi vozili polepšamo dan oskrbovancev v Domu upokojencev Marof v Spodnji Idriji. vožnjo skozi Idrijo. Sledila je izbira najstarejšega vozila in najstarejšega voznika - oba sta prejela lep cvet sončnice, ki je bil prav primeren za prijeten, sončen in z lepimi občutki napolnjen popoldan. Vodstvu doma upokojencev se iskreno zahvaljujemo, za prijazen sprejem, pogostitev in simbolični

Na začetku Štrancarjeve ulice, tiste ulice, po kateri pridemo s Šturskega mosta na Cankarjev trg, obratuje otroška trgovina Pony že 20 let. Seveda v 'Ruštovi hiši', kjer je Franc Rušt, ded današnje nosilke trgovine Vanje Arnol, že leta 1928 odprl trgovino z mešanim blagom.

N

T

rgovina je bila leta 1945 nacionalizirana, vendar je v trgovini delal kot poslovodja ustanovitelj Franc do leta 1965 in sicer pod okriljem Trgovskega podjetja Hubelj. Takrat so tam prodajali tekstilno metražo. Franc Rušt in njegovi potomci so tako delili usodo znanih ajdovskih trgovcev takratnega časa, kot so bili Križaj, Malik, Štekar, Lokar. A časi so se zadnje

O začetkih poslovanja Bojan Arnol pravi: »Najprej smo prodajali oblačila in obutev za otroke, enako uspešno tudi opremo za najmlajše; vozičke, hojce, stajice, ležišča. To so bili pravzaprav dobri časi, saj so ljudje še imeli nekaj denarja, tudi naša industrija je še delala – najraje smo prodajali izdelke naših proizvajalcev kot so Ciciban, Jutranjka, Beti, Miniklub. A dosti teh podjetij

desetletje prejšnjega stoletja zopet zasukali in družina Ruštovih je trgovino leta 1993 dobila z denacionalizacijo nazaj v svojo last. Takrat sta že omenjena Vanja ter njen soprog Bojan ustanovila podjetje ARBO d.o.o., ki je odkupilo inventar ter po izdatni posodobitvi trgovine, začelo ponujati t.i. otroški program.

je, enostavno pod pritiskom cenenih in največkrat manj kvalitetnih kitajskih izdelkov, zaprlo svoja vrata.« Sedaj prodajajo največ oblačil za otroke, nekaj igrač, ter Cicibanove copate. Najprej so bili v trgovini zaposleni trije, zatem dva delavca, danes dela v njej Vanja sama, ki pravi: »Še vedno sem nekako optimist. Slabi časi ne bodo trajali vedno. Tudi se bomo počasi navadili kupovati kvalitetne izdelke, saj zdržijo več časa. Tako pri nas kupujejo pretežno mamice in stare mame, ki svojim otrokom in vnukom privoščijo samo najboljše. Ob tem bi se vsem našim kupcem za obisk in nakup v naši trgovini najlepše zahvalila.« Da je temu res tako, priča tudi prihajajoči jubilej otroške trgovine Pony – ta mesec bo praznovala svoj 20-ti rojstni dan. Vse najboljše voščimo tudi mi! Trgovina Pony je odprta vsak delavnik od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 18.00 ure. Ob sobotah od 8.00 do 12.00. Preverite jubilejno ponudbo... Foto in tekst mt

Robert Ferjančič s.p. Slap 41, Vipava

FOTOGRAFIRANJE

- poroke - birme - obhajila - obletnice

novo novo

video predstavitev vašega podjetja, kmetije, proizvodnje, trgovine z video animacijo.

041 675 948

aši člani so se prijazno odzvali povabilu - sodelovalo je 13 lastnikov starodobnih vozil, pridružilo se nam je še 12 starodobnih vozil iz Žirov. Prijazni gostitelji so želeli svojim stanovalcem polepšati dan, jih popeljati v čas njíhove mladosti, ko so morda bili sami lastniki avtomobilov ali motornih koles, ki so danes le še del kulturne zgodovinske dediščine. Vodstvo doma Marof je za lastnike starodobnih vozil pripravilo prijeten sprejem. Pred domom so

nas pričakali stanovalci in z burnim aplavzom pozdravili vsakega voznika. Sledil je uvodni pozdrav direktorja. Zatem je potekala predstavitev lastnikov in starodobnih vozil.  Veliko navdušenje je požel lastnik mini morisa Dušan Bizjak - o svojem miniju je poleg osnovnih podatkov povedal, da je tak avto vozil komik Mister Bean, ki je v takem avtu spal, se umival, jedel, predvsem pa počel zabavne vragolije. Po ogledu vozil so vozniki tiste stanovalce, ki so to želeli, z izbranim vozilom peljali na panoramsko

spominček na srečanje. Upamo, da smo stanovalcem doma polepšali dan, mi pa smo se domov vrnili z prijetnimi občutki. Prepričani smo, da se bomo še srečali in skupaj preživeli prijeten dan, našim jeklenim konjičkom pa privoščili kratek ‘sprehod’. Miro Štrancar


DOGODKI

4 Infokiosk na Stari pošti

Virtualna hrušiška trdnjava

V

Latnik 143, 4. oktober 2013

dneh, ko se v okolici nekdanje rimske trdnjave Ad Pirum na hrušici že smukajo polhi in opozarjajo, da bo kmalu treba obleči suknjo, se počasi končuje letošnja sezona ogledov očiščenih ostalin utrdbe. Toda skok v skoraj dve tisočletji oddaljeno preteklost si lahko čez zimo, ki zna na Hrušici še kako pokazati zobe, omisliti kar iz naslanjača, no ja, vsaj izza računalnika. Ne bo sicer tako napeto kot kakšne divje video igrice, za pokušino rimskih časov pa vendarle. ��e pa bodo vremena ugodna, se lahko vseeno podate na Hrušico z že prednaloženim avdio vodičem. Če pa se boste na Hrušici znašli čisto po naključju, si lahko avdio vodiča na svoje pametne naložite s pomočjo modrozobe tehnologije (bluetooth).

V muzejski sobi Narodnega muzeja Slovenije nad gostilno Stara Pošta v Hrušici je namreč na voljo infokiosk, ki obiskovalcem nudil virtualno bližnjico v osrčje trdnjave Ad Pirum. Postregel vam bo z zanimivimi informacijami, virtualnim sprehodom po trdnjavi in s pomembnimi zanimivostmi o trdnjavi, življenju v njej ter širšem obrambnem sistemu, katerega del je bila. Brezplačni obisk muzejske sobe je mogoč od srede do nedelje od 11.00 (ob vikendih že malce prej) do 22.00, za sprehod po trdnjavi Ad Pirum pa časovnih okvirov sploh ni. rl

Goran Kodelja, generalni direktor Lisce

V krizi lahko uspešno posluješ samo, če se hitro prilagajaš! Lisca, eno izmed redkih preostalih tekstilnih podjetij v Sloveniji, že ves čas krize posluje z dobičkom. Lani je skupina Lisca ustvarila 26,5 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 750 tisoč evrov čistega dobička. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je prodajo v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 10%, dobiček pa se že bliža načrtovanemu milijonu evrov.

G

eneralni direktor Lisce je že deveto leto Goran Kodelja, diplomirani ekonomist iz Vipave. Pred tem je bil tri leta direktor Koloseja v Ljubljani, še pred tem šest let direktor trženja v trgovskem podjetju Nama. Prve delovne in komercialne izkušnje pa je pridoT_LISCA_Latnik_9_2013_dim_164x130+5.pdf bil v Fructalu v Ajdovščini. Z dru-

žino živi v Vipavi, oddaljenost Sevnice od Vipave pa mu, kot pravi, ne predstavlja posebnega problema. Kako in zakaj je Lisca ostala svetel primer slovenske tekstilne industrije? Najpomembnejši razlog je prav gotovo v tem, da smo mi za razliko od večine slovenskih tekstilnih podjetij pravočasno prenehali izvajati dodelavne posle oz. šivati za druge in začeli kreirati modo izključno z lastnima blagovnima znamkama Lisca in Cheek. Prav tako smo se še pravočasno prilagodili globalizacijskim trendom in del naše proizvodnje prestavili v tujino. Večina slovenskih tekstilnih podjetij je s tem zamudila in posledično postala cenovno nekonkurenčna. Morda celo najpomembnejša poteza pa je bila odločitev, da v Sloveniji in na trgih bivše Jugoslavije, na katerih ima blagovna znamka Lisca vodilno vlogo, zgradimo močno mrežo lastnih in franšiznih prodajaln. Da1 20.9.2013 12:31:06 nes jih imamo že krepko čez sto in

v njih na omenjenih trgih ustvarimo glavnino prodaje. Skratka, uspešen si lahko, samo če se hitro prilagajaš. No, brez izdelkov, ki se dobro prodajajo, najbrž ne bi šlo? Jasno, odličen izdelek je bistvo vsega. Odličen izdelek v naši branži pomeni perilo sodobnega videza, z optimalnim prileganjem in odličnim razmerjem med ceno in kvaliteto. Hkrati je naša velika prednost, da znamo nedrčke ponuditi v širokem razponu velikosti. Nedrček je relativno enostavno narediti v standardnih velikostih, pri večjih košaricah in konfekcijskih številkah pa postane zadeva bolj komplicirana. Če želiš doseči dobro funkcijo perila, je potrebno veliko znanja, tega pa Lisca prav gotovo ima. V razvojnem oddelku dela na kreaciji, konstrukciji in tehnologiji perila več kot 30 visoko usposobljenih sodelavk. Naj kot zanimivost še dodam, da je vsak nedrček sestavljen iz približno petintrideset sestavnih delov. Menda je povpraševanje po večjih

V devetih družbah skupine Lisca d.d. iz Sevnice je v Sloveniji in tujini zaposlenih 630 ljudi, večinoma žensk. Spodnje perilo, kopalke, spalni program ter bluze in majice proizvajajo v svojih tovarnah v Sloveniji in Srbiji, pogodbeno pa tudi v Turčiji, Bolgariji in na Kitajskem. Celotno prodajo realizirajo izključno s svojima blagovnima znamkama Lisca in Cheek by Lisca. Štiri petine blaga prodajo v dvajsetih državah Evrope in Bližnjega vzhoda, pri čemer glavnina prodaje odpade na države bivše Jugoslavije, Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Rusijo in Češko. V Sloveniji in na trgih bivše Jugoslavije imajo več kot sto lastnih in franšiznih prodajaln, na drugih trgih pa večino blaga prodajo v trgovinah, specializiranih za prodajo perila. košaricah v porastu? Res je, in to je brez dvoma naša velika prednost (smeh). In moram, če sva že pri tem, dodati, da veliko žensk sploh ne pozna svoje idealne številke modrca. Pred nekaj leti je tovrstna raziskava v Angliji pokazala, da je takih kar neverjetnih 80 %. Tudi zato, ker ženske pri nakupu perila potrebujejo dobro svetovanje, je odpiranje specializiranih prodajaln s perilom v porastu. Prej ste omenjali mrežo vaših lastnih prodajaln. Ena od njih je tudi v C2 v Ajdovščini. Drži. Odprli smo jo junija lani in zaenkrat smo kar zadovoljni s prodajo. Upoštevati je seveda potrebno, da Ajdovščina ne premore več take kupne moči kot včasih, ampak to je že druga zgodba. Druga zgodba, ki pa je še kako aktualna. Ja, Ajdovščina in z njo celotna Vipavska dolina je s propadom velikih industrijskih podjetij izgubila ogromno potenciala. Primorja je bilo res škoda. Če bi imeli drugačno stečajno zakonodajo, ki bi ščitila podjetja in ne lastnikov, bi Primorje lahko ostalo. Na zahodu velika podjetja z uveljavljeno blagovno znamko, znanjem in potencialom za delo ne propadejo. Propadejo samo njihovi lastniki, sama podjetja pa z novimi lastniki funkcionirajo naprej. Sicer pa je, kot vsi dobro vemo, celotna Slovenija v hudi finančni in gospodarski krizi in pot iz nje ne bo ne kratka ne lahka. Temeljni problem je v tem, ker se tisti, ki odločajo, žal ne želijo sprijazniti z dejstvom, da na dolgi rok ne moreš več trošiti, kot ustvariš. To dejstvo dobro razumemo na nivoju posameznega

gospodinjstva, na nivoju posameznega podjetja v realnem sektorju, žal pa tega dejstva noče razumeti država oz. njen javni sektor. Na nivoju posamezne občine pa je iluzorno pričakovati, da bodo župani in občinski sveti ustvarjali delovna mesta. To ni v njihovi moči, je pa v njihovi moči in njihova dolžnost je, da poskrbijo za infrastrukturno urejenost krajev, za katere so pristojni, in posledično za boljšo kvaliteto bivanja svojih občanov. Vipava npr. ima velik potencial, da bi postala prava izletniška destinacija za obiskovalce od blizu in daleč. Ampak najprej bi jo bilo potrebno infrastrukturno urediti. In to z relativno malo denarja. Če bi samo uredili park, ki bolj žalostne podobe, kot jo ima, skoraj ne bi mogel imeti, obnovili most med barom Platana in Lanthierijevim dvorcem, ki vodi k obema gostilnama ob izvirih reke Vipave in uredili pešpot skozi drevored ob glavni cesti in nazaj ob reki Vipavi do Tabora, bi Vipava čez noč dobila povsem drugo podobo. Kakšni so vaši načrti za naprej? Vedno pravim, da se od lovorik in preteklih zaslug ne da dolgo živeti. V Lisci se tega zavedamo in novi projekti so vedno v pripravi. Lani npr. smo začeli tudi s prodajo moškega perila. Pa bodo moški hodili kupovati v vaše trgovine? Bodo, sicer pa kar 70 % moškega perila svojim partnerjem še vedno kupijo ženske. Kakor koli obrnemo, Lisca je v vsakem primeru namenjena ženskam.


Latnik 143, 4. oktober 2013

Energetski_paket_Petrol_275x390mm_Latnik.indd 2

5

18.9.2013 15:55:17


DOGODKI

6 Oktobra posebna ponudba parfumov

Latnik 143, 4. oktober 2013

Uspešen mladi raziskovalec

20 let Parfumerije in Zlatarne TEA Branku Ušaju Nahtigalova nagrada Parfumerija in Zlatarna TEA je s svojim poslovanjem začela leta 1993. Sprva sta bili to dve prodajni trgovini – Parfumerija Tea in Zlatarna Tea, ki sta se leta 2007 združili in odprla se je nova, sodobno opremljena prodajalna na Goriški cesti 23 v Ajdovščini, kjer se v prijetnem ambientu razgrinja svet dobrega počutja in omamnih dišav.

S

edaj smo edina tovrstna prodajalna v mestu tako pri ponudbi kot pri svetovanju kupcem, ki temelji na osebnem pristopu. Naše poslanstvo je prepoznati in zadovoljiti želje in potrebe strank na vseh nivojih njihovih pričakovanj. Ponudba izdelkov je široka: ekskluzivne dišave, visokokakovostni kozmetični izdelki, kakovostna naravna kozmetika, obrazna in telesna nega, profesionalna lasna kozmetika in galanterija (rute, denarnice, torbice, pasovi, nogavice) – to sodi v parfumski del trgovine, v zlatarski del pa velik izbor nakita iz zlata, srebra, jekla, titana in modnega nakita ter ročne ure srednjega in višjega cenovnega razreda različnih blagov-

nih znamk. Imamo tudi velik izbor otroških uric in budilk. Poleg tega se enkrat do dvakrat mesečno odvijajo brezplačne promocije s področja ličenja, manikure in mini nege obraza posameznih blagovnih hiš. Izkušene vizažistke vas naličijo v skladu z zahtevami vašega

obraza in seveda zapovedmi novih modnih trendov, uredijo, oblikujejo in nalakirajo nohte, kozmetičarke pa naredijo mini nego obraza spet v skladu z zahtevami vaše kože in vam svetujejo ter podajo informacije o posameznih izdelkih. Vse te storitve so promocijske in brezplačne, ponavadi poteka še dodatna akcija ob nakupu teh izdelkov in sicer v obliki popusta ali daril.

Vsi, ki ste radi lepi, negovani in cenite žlahtne dišave, boste pri nas prišli na svoj račun. Znana imena in aktualni trendi se vam bodo predstavili v vsej svoji zapeljivosti tako, da bo vaš nakup pravo doživetje. Ker poteka v mesecu oktobru akcija na vse ženske in moške parfume,

še nekaj napotkov o pravilni izbiri vonja: naenkrat lahko preizkušamo največ tri ali štiri različne vonje. Parfum vedno razpršimo na svojo kožo, kajti ph kože izoblikuje končni vonj. Najboljša mesta za nanos parfuma so točke, kjer najlaže otipamo pulz, to je notranja stran zapestja, vrat, za koleni in dekolte. Uporaba losjona za telo v kombinaciji s parfumom resnično nudi najboljše rezultate. S parfumi je tako kot z večino res dobrih stvari v življenju; če z njimi razsipavamo, lahko dosežemo nasprotni učinek. Izbira parfuma je odvisna od marsičesa: od osebnosti, priložnosti, letnega časa. Parfumi sadnih vonjev so všeč mladim, igrivim ženskam, ki imajo rade poletje. Sestavine so note jabolka, ribeza, češnje, maline, marelice, melone. Zelene parfume, ki spominjajo na pravkar pokošeno travo, izberejo mladostne in sproščene ženske. Vsebujejo note vijolic, bršljana, hijacinte, zelenega čaja in rabarbare. Najbolj ženstveni so cvetni parfumi. Vsebujejo zahtevne cvetne kombinacije ali pa bazirajo na eni cvetni esenci npr.vrtnici,

jasminu. Ljubitelji narave izberejo parfum z lesnim vonjem, ki vsebujejo sandalovino, sladkost pa jim zmanjša cedrovina. Parfume shranjujemo dobro zaprte v hladnem in suhem prostoru. PR

N

a Univerzitetnem in raziskovalnem središču v Novem mestu so podelili Nahtigalova priznanja za ustvarjalne dosežke dijakov in študentov, njihovih mentorjev in drugih raziskovalcev. Med nagrajenci je tudi Branko Ušaj iz Črnič. Prejel je srebrno priznanje v kategoriji za raziskovalno delo mladih. Namen Nahtigalovih priznanj je dvig raziskovalne kulture na področju Dolenjske in Bele krajine in opozarjanje na odlične dosežke posameznikov in skupin na področju raziskovalnega dela in mentorskega dela z mladimi. Kandidat Branko Ušaj se je kot odličen študent izkazal že v času študija. Aktivno je sodeloval pri predavanjih in vajah, bil je predsednik Študentskega sveta, vsa leta je bil član upravnega odbora in senata FINI Novo mesto. Aktivno je sodeloval pri vzpostavitvi dislocirane enote FINI v Ajdovščini. Kot predsednik Društva strojnih inženirjev in tehnikov je pomagal pri pripravi sporazumov o sodelovanju FINI s podjetji na Primorskem. Med študijem je zavzeto pripravljal seminarske naloge in redno opravljal druge študijske obveznosti. S timskim delom se je izkazal pri delu v skupinah. Nesebično je pomagal ostalim študijskim kolegom ter jim svetoval s svojimi bogatimi izkušnjami na področju tehnoloških procesov v industriji. Kandidat je že na visokošolskem študiju pokazal veliko zanimanje za raziskave na področju materialov in tehnologij v strojništvu. Razvojno

dejavnost je študent nadaljeval tudi med študijem na FINI Novo mesto. S svojim diplomskim delom je dokazal, da je možno stroške proizvodnje z uvedbo novih tehnologij zmanjševati, kar posledično pripomore k večji konkurenčnosti podjetja. S pravilno izbiro tehnologije izdelave in s pravilno izbiro rezilne-

ga orodja je diplomant dosegel zelo kvalitetno obdelavo in ugodno razmerje med kvaliteto in ceno orodja. Rezultati preizkusov so pokazali, da je izdelava izvrtin s trireznimi trdokovinskimi svedri najhitrejša. Svoje dosežke in izkušnje Branko Ušaj redno predstavlja na predavanjih, izobraževanjih, posvetih doma in v tujini ter objavlja članke v strokovnih revijah. rl


OBČINA VIPAVA

Univerzitetni zelen 2012 protokolarno vino Občine Vipava V nedeljo, 8. septembra 2013, so v okviru praznika Vipavska trgatev razglasili protokolarno vino Občine Vipava 2013. sortno značilnimi rastlinskimi aromami, ki jih dopolnjujejo nežne sadne note. Univerzitetni zelen 2012 je plod znanja in izkušenj naših sodelavcev s področja vinogradništva in vinarstva, z letošnjim izborom protokolarnega vina pa se nam potrjuje tudi odličnost in zavzetost njihovega dela. Veseli smo, da bodo ob protokolarnih dogodkih občine Vipava leto dni nazdravljali z našim vinom. Andreja Leban, Univerza v Novi Gorici

7 VABILO

Gasilska zveza Vipava organizira v okviru meseca požarne varnosti, dan zaščite in reševanja, ki bo potekalo dne 11. oktobra 2013 na glavnem trgu v Vipavi. Na prireditvi bo poseben poudarek na predstavitvi vozil, opreme in izobraževanju, zato nanj še posebej vabimo učence, dijake, študente in občane.

OKTOBER MESEC POŽARNE VARNOSTI, VIPAVA 11.10.2013 9.00 OTVORITEV PRIREDITVE (Nagovor župana) 9.15 OGLED OPREME IN VOZIL NA POSTAVITVENIH POVRŠINAH 9.30 PRIKAZ GAŠENJA Z ROČNIMI GASILNIMI APARATI Mastna eksplozija, Gašenje plina, Goreča plinska jeklenka 9.45 VOŽNA Z GASILSKIM DVIGALOM 10.30 PREDSTAVITEV NMP ZD AJDOVŠČINA (Uporaba avtomatskega defibrilatorja) 11.30 PRIIKAZ REŠEVANJA OSEB IZ PROMETNE NESREČE (sodelujejo GASILCI, NMP, POLICIJA,RK) 12.30 PRIKAZ GAŠENJA Z ROČNIMI GASILNIMI APARATI 13.30 VOŽNJA Z GASILSKIM DVIGALOM 15.30 PRIKAZ POSTAVITVE PROSTOSTOJEČE LESTVE (PGD Podnanos, PGD Vipava)

SODELUJOČE EKIPE:

1. NMP ZD AJDOVŠČINA 2. SLOVENSKA VOJSKA Vojašnica Vipava 3. CZ – Ekipa Nus 4. POLICIJA PP Ajdovščina 5. GRC Ajdovščina 6. JZGRD GENG Dvižna ploščad BAI 7. PGD PODNANOS 8. PGD VIPAVA 9. PGD VRHPOLJE 10. RDEČI KRIŽ Vipava 11. ŠTUCIN avtovleka 12. I HELP 13. AVTOŠOLA ALMIRA

Kontakt GZ Vipava: Poveljnik GZ Vipava: Čuk Sebastjan tel:+386 40348599 email: gz.vipava@gmail. com email: sebastjancuk@ gmail.com Z gasilskim pozdravom ''Na pomoč'' POVELJNIK Sebastjan ČUK, l.r.

Doc. dr. Branka Mozetič Vodopivec, dekanja Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo in župan mag. Ivan Princes ob razlasitvi.

Č

lani strokovne ocenjevalne komisije so med štirinajstimi, v okviru razpisa prispelimi vzorci vin iz sort zelen in pinela, kot najboljše vino izbrali vino

Univerze v Novi Gorici – Univerzitetni zelen 2012. Letošnje protokolarno vino je tako pridelano iz avtohtone vipavske sorte zelen. Je prijetno sveže in pitno, s

Foto Adriana Pisk

Nov pogled na loško cerkev ...

... na znamki Društvo Zbiralcev je v začetku oktobra izdalo razglednico z novim pogledom na loško cerkev. Obenem bo ponatisnilo tudi staro razglednico Loga pri Vipavi, kjer je upodobljen tudi spomenik hrabremu vojaku Palnaku Rostasu - madžarskemu huzarju.

V

preteklih dneh je skupina pobudnikov že postavila nov spomenik, ki je bil med vojno razbit.

Na pošti v Ajdovščini bo v uporabi priložnostni poštni žig z obeležjem 200-letnice bitke v Logu, kjer je padel ta vojak. Ob tej priložnosti je društvo natisnilo še osebno znamko s podobnim motivom mogočne cerkve v Logu. V kompletu bo to maximum karta tudi za zbiralce takih spominov. Aleš Brecelj

Na znamkah tudi Pahor

O

b 100-letnici rojstva Borisa Pahorja je skupina prijateljev slovenske Tržaške knjigarne izdala znamki s pisateljevo podobo. S tem so izkazali solidarnost Tržaški knjigarni, ki ji grozi zaprtje, izkupiček od prodaje pa bo šel v dobrodelne namene. Znamke lahko kupite tudi v TIC Ajdovščina, Cesta IV. Prekomorske 61/a, po ceni tri evre za eno znamko ali pet za obe. kp

NAŠI VEČERI V četrtek, 24. oktobra 2013, bodo ob 19.30, v avditoriju Škofijske gimnazije Vipava, z nami Ana Križnič, Hana Furlan, Kristi Hodak in Neli Bačar V večeru z naslovom

MALAVI – toplo srce Afrike

nam bodo predstavile svoje vtise dvomesečnega bivanja v tej afriški državi.

Vabljeni!


OBČINA VIPAVA

8 Pokušina v družbi vipavske vinske kraljice

Vipavsko vino spet na Dunaju V petek, 20. in soboto, 21. septembra 2013, se je skupina vinarjev iz Vipavske doline z vipavsko vinsko kraljico Karmen Cizaro udeležila pouličnega festivala na Dunaju, poznanega kot Landstrasser Hauptsrasse Strassenfest. in sob Koren iz Vipave je na doma izdelano harmoniko poskrbel za odlično vzdušje ter goste postregel s pršutom. Da je bila stojnica Vi-

P

onudbo Vipavske doline so bogatila vina iz vinske kleti Jurija Žorža s Slapa ter Ma-

teja Žvanuta in Podrage, ki svoja vina trži pod blagovno znamko Cultus. David Koren iz   Apartmajev pavske doline odlično obiskana, je poskrbela tudi aktualna Vipavska vinska kraljica Karmen Cizara, ki je obiskovalce navduševala nad vipavskim vinom ter jih vabila na oglede znamenitosti naše doline. Posebna zahvala gre ekipi iz Slovenske turistične pisarne na Dunaju, ki deluje pod okriljem SPIRIT Slovenia in nas je povabila na dogodek ter skrbela da so stvari potekale, kot je bilo potrebno.  Maja Hladnik, TIC Vipava Foto arhiv Davida Korena

Lažje v Lože in na Slap V petek, 6. septembra je župan Občine Vipava mag. Ivan Princes predal namenu most čez Močilnik pri obrtni coni Farma v Vipavi.

D

ve leti dolg projekt od izdelave študij do odprtja mostu za promet je zahteval znatna sredstva: 762.878 evrov, pri čemer je Občina Vipava pridobila 428.518 evrov nepovratnih državnih sredstev. Poleg novega mostu je investicija zajemala še ureditev in asfaltacijo deviacije proti Ložam in Slapu ter odcep v Obrtno cono Farma. Pri tem je izvajalec - Cestno podjetje Gorica - uredil še del struge Močilnika in melioracijski jarek ob cesti Vipava - Slap. Župan Princes pri tem ni skrival veselja: »Sta-

ri most je bil zgrajen, ko so ljudje prevažali tovore še z vpregami. Za današnji promet je bil nevaren in dokaj nepregleden. Sedaj bodo po starem mostu hodili ljudje, po novem pa se bo normalno odvijal promet. Investicijo smo tudi finančno lepo pokrili, saj nam je več kot pol računa plačala država. Občina mora sedaj plačati samo še nekaj zemljišča dekaniji, kar pa bomo uredili z letošnjim rebalansom proračuna. Imamo torej eno skrb manj!« foto in tekst mt

Od kovca do kovca – beri čisto! 3. septembra se je za sedmo zjutraj mednarodna združba trgačev grozdja (Romunija, BiH in Slovenija), oborožena z delovno vnemo in škarjami, v vinogradih na Biljenskih gričih, podjetja Agroind Vipava 1894 zapodila polnit kalavnike s plodovi, katerih sok se bo na sv. Martina dan iz mošta prelevil v žlahtno kapljico.

P

oleg zvokov slovenske zabavne glasbe, ki je rohnela iz zvočnikov traktorjev, ki so odvažali nabirek, se je med brajdami  razlegal glas kontrolorke Ankice, ki je med drugim poskrbela tudi za dobro voljo med trgači, nam sem ter tja navrgla: »Od kovca do kovca

- beri na čisto, drugače ne bo žetonov!« Na splošno je bilo vzdušje ena a, razen posamičnih izpadov jeze, ko je kdo z izgovorom, da bi si le dopolnil kalavnike, zašel v napačno vrsto, ki je bila bolje obložena z žlahtnimi plodovi, ki so kar klicali po tem, da jih odtrgaš. Lov na žetone, z vmesnimi trgatve prostimi dnevi, se je zaključil 19. septembra, grozdje sorte cabernet sauvignon se bo bralo še v začetku oktobra. Na sv. Martina god pa nazdravimo z letnikom 2013. Tekst in foto: trgač Ksimeroni


OBČINA VIPAVA

Izvir voda in glas srca za 2000 ljubiteljev kulture

Z zaključkom poletja so se iztekle tudi poletne prireditve v Občini Vipava pod imenom Izvir voda in glas srca. Vse od junija pa do septembra so se v okviru projekta Imago Sloveniae zvrstili številni kulturni dogodki.

P

rireditve je kot partnerica v projektu Imago Sloveniae omogočila Občina Vipava, Center za razvoj podeželja  Trg Vipava pa je poskrbel za koordinacijo

staro mestno jedro, Trg Pavla Rušta, so letošnje poletje obudili domačini, Vipavski Tamburaši, ob spremljavi Klape Planta, Folklorno društvo Vipava z gosti iz Kala nad Kanalom ter glasbeniki iz tujine, dalmatinska klapa Klapa Cambi in v Španiji delujoči Barcelona Gipsy Klezmer Orchestra. Koncert Pihalnega orkestra Vrhpolje je bil zaradi slabega vremena žal prestavljen v vipavski kulturni dom.  V Podnanosu smo se lahko pošteno nasmejali Partnerski poroki, ki jo je uprizorila dramska

dogodkov.  Projekt Imago Sloveniae - Podoba Slovenije je pred petindvajsetimi leti spodbudila želja po revitalizaciji kulturne podobe starih slovenskih mestnih jeder, trgov, sakralnih objektov, gradov in muzejev ter ostalih objektov kulturne dediščine s pomočjo žive glasbe. Danes združuje 20 slovenskih krajev, med katerimi je tudi Vipava in več kot 25 kulturnih prizorišč, na katerih se vsako leto zvrstijo številni koncerti vrhunskih slovenskih in tujih izvajalcev orkestralne, vokalne in komorne klasične glasbe, pa tudi zvrsti, kot sta etno in jazz. Vipavsko

skupina ‘Ga pihnemo’, na Lozicah smo lahko prisluhnili vokalni skupini Ingenium, ob glavnem izviru reke Vipave, v gostišču Podskala, je zapel lovski pevski zbor Zlatorog, ljubitelji zvokov harmonike pa so na Nanosu prisluhnili Harmonikaškemu orkestru Vilija Marinška. Eno od kulturnih prizorišč je bila tudi vipavska cerkev Svetega Štefana, katero je tokrat z zvokom napolnil Komorni zbor Ipavska. Na Trgu Pavla Rušta smo si pod zvezdnatim nebom ogledali film Sosedska (ne)ljubezen in se nasmejali stand up komediji Matjaža Javšnika.  Poletne prireditve je obiskalo več kot 2000 gledalcev in poslušalcev ter s tem pripomoglo k oživitvi starih jeder. Prav s pomočjo projekta Imago Sloveniae smo v Vipavi lahko priča povezavi vrhunske glasbene umetnosti s prizorišči arhitekturne kulturne dediščine, kar ne samo da prispeva h kulturnemu in turističnemu razvoju kraja, ampak omogoča dostopnost vrhunske glasbene umetnosti tudi širšemu občinstvu. Nasvidenje v prihodnjem poletju. Nina Ivanov, Trg Vipava

9

Romanje šembidsdkih pevcev v Međugorje Pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora Stanko Premrl iz Podnanosa smo se sredi avgusta odpeljali proti Međugorju. To je bilo naše prvo skupno romanje v to Marijino svetišče.

O

biskali smo Crnico, kraj prvega Marijinega prikazanja, Križevac, skupnost Cenacolo in Majčino selo. Drugi dan romanja smo prepevali tudi pri sveti maši, kjer je bilo prisotnih okoli 4000 ljudi. Petje pri maši je bila za nas velika čast, saj se ne zgodi pogosto, da pri tamkajšnjem bogoslužju prepeva zbor iz tujine. Na poti domov smo obhajali še mašno bogoslužje v Lurški votlini blizu Makarske, ki ga je vodil naš duhovni vodja Rafko Klemenčič, kateremu smo za duhovno pripravo med romanjem nadvse hvaležni. Anja Frelih Zbor se pospešeno pripravlja tudi na srebrno obletnico delovanja, ki bo 19. oktobra v telovadnici Osnovne šole Podnanos. Zbor je bil prvotno zasnovan kot otroški zbor, ki je nato prerasel v mladinskega, danes deluje kot Mešani zbor Stanko Premrl. Vsa ta leta ga uspešno vodi Vida Fabčič s pomočjo korepetitorke in organistke Erne Kalin, zadnjih nekaj let pa s pomočjo Anje Frelih. Pohvalijo se lahko s svojo mladostjo in številčnostjo, saj zbor sestavlja kar 70 pevk in pevcev iz Podnanosa in bližnje okolice. Zbor redno poje pri nedeljskih in prazničnih mašah, sodeluje pa tudi na raznih posvet-

nih prireditvah doma in po svetu. Večkrat pripravijo samostojne koncerte in se z veseljem odzovejo vabilom na gostovanja. Vsaki dve leti pa se odpravijo obiskat Slovence po Evropi - bili so že v Rimu, Stuttgartu, Švici. Predlani so prejeli srebrno priznanje na regijskem tekmovanju v Postojni, lani pa so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Bratislavi, kjer so osvojili zlato plaketo v kategoriji cerkvene glasbe in srebrno plaketo v kategoriji mešanih zborov.

Spominska plošča Stanku Premrlu na rojstni hiši v Podnanosu

Kdor poje rad, ostaja mlad. (slovenski pregovor)

Že 25 let pesmi pojemo in z njimi mnoga srca grejemo. Zato vas vabimo, da vam srca z neutrudno mladostno vedrino ponovno ogrejemo na koncertu ob 25-letnici mešanega pevskega zbora Stanko Premrl Podnanos,

Garažna sekcijska vrata DoorHan so sodobna rešitev za vse garažne odprtine. Zavzemajo malo prostora, imajo dolgo življenjsko dobo, njihova uporaba je enostavna in varna.

ki bo v soboto, 19. oktobra 2013, ob 19. uri v telovadnici Osnovne šole Podnanos. Veselimo se vašega obiska, pevke in pevci MePZ Stanko Premrl Podnanos z zborovodkinjo Vido Fabčič


MNENJA

10

Latnik 143, 4. oktober 2013

Dragica Čuk Novak Omnis autem et animadversio et castigatio contumelia vacare debet.

»Vsako opozorilo in kazen mora biti brez žalitev.«

O

grafitih bi napisala nekaj besed; že kakšen mesec imam priložnost opazovati delo vztrajneža, ki na široki podporni steber vztrajno riše grafite neke čudne vsebine, zlomljeni črti, ki naj bi predstavljala Triglav je dodal neko drugo kratico. In ker mu je ostalo še nekaj prostora, mu je dodal še nekaj hindujskih svastik, pa še nekaj drugih. In pod 'umetnino' se ni podpisal, ampak napisal še neko trditev. Lastnik oglasnega panoja in stebra je sigurno porabil že kar precej barve in časa, da grafit prekrije, toda avtor je vztrajen - piše in piše. Nekdo se zadnje dni z njim ne strinja, verjetno pripada kakšnemu mirovniškemu gibanju, ker vztrajno riše čez črne simbole zelena srca in v njemu besedo mir. Pred nekaj dnevi smo imeli pro-

slavo v Lipici - praznovanje sedemdesetletnice priključitve Primorske matični domovini. Grafitov sicer ni bilo, bili pa so transparenti z zelo različnimi vsebinami. Eden izmed nosilcev se je 'spotaknil' prav ob gospoda, ki ga je vztrajni pisec grafita dal na slovenski simbol. Na proslavi nisem bila, leta in vse kar sodi zraven, pa še kakšen vzrok bi se našel … Pa ne bi na dolgo in široko o tem, zato lahko komentiram samo fotografijo. Sodeč po paroli, videni na fotografiji, ta na proslavo ni sodila - praznovala se je priključitev Primorske matični domovini, udeleženci so prišli na proslavo in ne na shod nobene politične opcije. Domnevam, da vsaj za večino udeležencev to velja. Nočem biti zagovornik nobenega avtorja, ne tistega na podpornem stebru in ne tistega, ki je napisal plakat, za oba velja, kar lahko z mirno vestjo napišem, da sta šla sta čez rob dobrega okusa in sta žaljiva. Nestrinjanje z nečim lahko izrazimo tudi drugače, saj ima naš jezik več kot sto tisoč besed, med njimi zagotovo najdemo tudi take, s katerimi povemo svoje nestrinjanje in nismo žaljivi. Grafiti so verjetno stari kot človeštvo, najstarejše občudujemo v evropskih jamah, na stenah v Sahari in v avstralskih puščavah, od slik lova na takrat živeče živali, do poslikav s simboli, ki so označevali svete

kraje takratnih zemljanov. Kasneje, z novimi materiali, znanjem in novimi tehnikami, so prišla v veljavo drugačna znamenja, okoli katerih so se združevale posamezne skupine ljudi. Prapori - za Rimljane so bili izgubljeni prapori XVII., XVIII. in XIX. tako pomembni, da teh legij niso nikoli niti obnovili niti uporabili njihovih številk, kar je izjemen primer v rimski zgodovini. Za prve kristjane jagnje in ribe in kasneje križ … Če je bil kdo v Armeniji, prvi krščanski državi, si je njihovo številčnost in obliko za vedno vtisnil v spomin. Grbi posameznih plemiških družin so poleg ščita in prapora viteza krasili grad ali dvorec. Znamenja posameznih kamnoseških cehov še danes odkrivamo na stavbnih mojstrovinah iz srednjega veka. Tudi danes se srečujemo z njimi, v neštetih grbih in zastavah, v nazivih,blagovnih znamkah, tudi črke s katerimi pišem ta tekst, so simboli za posamezen zvok. Proti poslikavam nimam nič, celo občudujem tiste, ki imajo umetniško vrednost in sporočilnost. Če so na zidovih, kjer si jih lastniki želijo, še toliko bolje, kot Luftige Malerei, kar občuduje vsak obiskovalec Tirolske in Bavarske. Kaj pa so drugega stenske poslikave v različnih tehnikah, ki jih danes občudujemo, kot dokumenti časa, v katerem so nastajale, in ohranjajo podobe takratnih

in današnjih ljudi. Teksti navdihujejo pesnike in glasbenike, saj vam verjetno še vedno zveni v ušesih melodija: »Sonček je in ti si skuštrana.« Nekje sem nekoč slišala, lahko tudi prebrala, da je avtorja za pesmico navdihnil grafit s to vsebino. Kaj je lepšega, kot lep sončen dan, mladost in veter v laseh. Sigurno vse kaj drugega kot sveta jeza lastnikov, ko zjutraj zagledajo sveže obnovljene fasade, polne packarij. Packarij, prav ste prebrali, ker vsem tem grafitom, za katere si vzamejo čas in črna razpršila posamezniki, da rišejo egipčanske simbole življenja, ali pa kakšne druge, in jim dodajajo žaljive in agresivne tekste, ne morem

reči drugače. Ugibam - verjetno na ta način sproščajo neko svojo stisko, lahko je to tudi klic na pomoč, lahko je kaj tretjega, kot je lahko tudi čisti vandalizem. In ni ga simbola, ki ne bi s svojo sporočilnostjo, predvsem pa takrat, ko je nastajal, predstavljal neko idejo, gibanje, željo po nečemu boljšemu, po bolj pravičnemu, po humanejšemu (lahko to poimenujete tudi kako drugače), pa je bil kasneje zlorabljen za idejo in za početje, za katerega na koncu vedno rečemo: »To se ne sme nikoli več ponoviti!« Pa se ponavlja, v vedno bolj kruti in brezkompromisni obliki in prav s simboli, ki so nam sveti in so nam blizu.


Latnik 143, 4. oktober 2013

MNENJA

(6) Ksenofan - (pre)človeško

Č

eprav se že filozofska misel Pitagore in Heraklita občutno odmika od reševanja izključno kozmoloških vprašanj in zagat, ki so zaznamovala delovanje Milečanov, se odločilen preobrat zgodi šele s Ksenofanom – še enim vzvišenim in ponosnim aristokratom, patriotom, ki je po perzijski zasedbi Kolofona, zaradi nezmožnosti življenja pod tujim jarmom, zapustil svoje rojstno mesto in odšel v svet. Novega doma ni nikoli več našel - do smrti se je potepal po svetu in bil kot skromen pesnik povsod doma. Najstarejši predsokratiki so se ukvarjali z vprašanji kozmosa, spreminjanja, počela, elementov – zanimalo jih je predvsem, kaj je okrog njih, kako je to nastalo, na čem temelji, od kod je prišlo in kam gre. Ksenofan pa se je začel ukvarjati z vprašanji spoznanja – ne zanima ga več toliko, kaj je tisto 'nekaj' okrog njega, kolikor ga zanima, kako to 'nekaj' človek zaznava in ali je njegovo zaznavanje verodostojno, oziroma, kje in kako ostre so njegove meje. S temi vprašanji je Ksenofan začel posegati v epistemologijo (spoznavno teorijo, teorijo vednosti) - dotlej pretežno neraziskano filozofsko panogo, ki se ukvarja z najsplošnejšo problematiko spoznanja, z njegovimi predmeti, izvorom, objektivno vrednostjo, možnostmi in omejitvami. Filozofija kot nenehno preizpraševanje čisto vsega, tudi povsem vsakdanjih stvari in pojavov, vedno poskuša utreti pot k Resnici, je k njej usmerjena, kar pa še ne pomeni, da jo bo tudi dosegla.Vsak filozof zato nujno občuti, da je veličina filozofije ravno v tem 'teku resnici naproti', ki se prej ali slej izkaže v najboljšem primeru za tek v krogu, v najslabšem pa za tek v novo, boleče tuje in še globlje brezno. Saj čeravno se mu na tej poti nekje v daljavi svetlika cilj, ki osupljivo diši po Resnici, si je naposled primoran zastaviti še zadnje vprašanje – ali je kakšna resnica sploh objektivna? Ali lahko človek spozna Resnico česarkoli? Ksenofan je odločno prepričan, da nobena človeku dosegljiva resnica ni in ne more biti objektivna ne verodostojna, saj človek do vsake pride le prek svojega, človeškega spoznanja. Zato je vsaka resnica 'človeška'. Prečloveška. Kot filozofa ga seveda ne zanima, kakšne so stvari videti njemu, ampak 'kakšne so' neodvisno od njegovega, človeškega gledišča. Spoznanje, kakšno je drevo videti meni, me ne zadovoljuje, saj ostaja vprašanje,kakšno je drevo videti miši, ki ga gleda s svojimi mišjimi očmi, kakšno je polžu, pajku, robotu, kakšno je drevo drevesu …

kakšno je drevo, neodvisno od očesa, ki ga gleda? Kakšno je drevo, ko ga sploh nobeno oko ne gleda? Ksenofanovo spoznanje je tako vse prej kot prijetno – z učenjem, premišljanjem in poglabljanjem svojega znanja se resnici sicer približujemo, a vendar je ne moremo doseči. Naše 'resnice' tako sploh niso resnice, ampak zgolj domneve! Ker smo človeška bitja, smo ujeti v svoj človeški pogled na svet, tej perspektivi pa ne moremo ubežati. Ksenofan nas opozarja, da niso subjektivne le naše čutne zaznave – nikjer v vesolju namreč ni nobenih barv, zvokov ali vonjev, saj so to zgolj (človeški) občutki, (človeške) subjektivne interpretacije valovnih dolžin, elektromagnetnega valovanja, frekvenc – ampak so subjektivna in zato neverodostojna tudi vsa razumska, znanstvena, abstraktna, matematična spoznanja. Morda so slednja res bližje Resnici, pa vendar človek očal svojega spoznanja (naj bo čutno ali razumsko) ne more sneti – ne more stopiti 'iz sebe' in pogledati, kako svet doživlja kakšno drugo bitje, in še manj, kakšen je 'svet na sebi'. Kakšen je svet v Resnici.

Ksenofan je tako prvi opozoril, da je ključna značilnost človeškega duha njegova nagnjenost k antropomorfiziranju (anthropos – človek, morphe – oblika), to je k pojasnjevanju, opisovanju in oznamenovanju najrazličnejših stvari, pojavov, procesov, ki ne zadevajo človeka s človeškimi lastnostmi in načini doživljanja. Za v nebo vpijoč zgled je vzel tisto, kar je bilo Grkom najbolj sveto – grško pojmovanje gospodarjev Olimpa, katerim Grki niso pripisovali le človeškega videza, ampak tudi človeško doživljanje in navade, celo tiste najmanj plemenite – bogovi so tako le nesmrtni in vsemogočni ljudje, ki so lahko tudi prevaranti, lažnivci, sebičneži, razuzdanci, zabavajo se ob vinu, ubijajo svoje otroke, zavajajo prijatelje, hlepijo zgolj po bogastvu, udobju, oblasti in zabavi. Ksenofan je svoje rojake opozoril, da je takšno pojmovanje bogov očitno zgrešeno, saj bogovi nimajo in ne morejo imeti človeškega videza, še manj človeške nravi. Porogljivo je razglašal, da če bi konji in levi imeli roke, da bi z njimi lahko ustvarili podobe svojih bogov, bi konji ustvarili podobe podobne konju, levi pa levu. »Etiopijci pravijo, da so njihovi bogovi črni in toponosi, Tračani, nasprotno, da imajo modre oči in rdeče lase.« Nerodno pa je, ker se zdi, da imajo tudi sodobne religije izrazite značilnosti antropomorfizma – Bog, ki se huduje na grešnike, Bog, ki je dober in usmiljen, Bog, ki zapoveduje, Bog, ki prepoveduje … Vse to so značilnosti človeškega značaja in nam ljudem se zdi, da je krepostno biti skromen, pošten, usmiljen, radodaren, in da je na drugi strani nemoralno varati, krasti, brez razloga kaznovati. A Bog, ki pač mora biti absoluten, ni odvisen od

našega pojmovanja 'prav in narobe' in njegove etične norme so nam, navadnim smrtnikom, nujno nedosegljive. Zakaj smo torej prepričani, da se nekemu bitju, ki ne le da ni človeško, ampak človeka presega, zdi prav biti pošten in milosten ter narobe biti hudoben in zahrbten? Pomisleki so seveda hipotetični, pa vendar neizogibni. Filozofija pač ni analgetik, ampak neizprosen preizpraševalec čisto vsega – zato nemalokdaj vodi k bolečim, presenetljivim, begajočim, a vendar neizbežnim pomislekom in spoznanjem, saj probleme pogosto rešuje tako, da odpira nove, še večje. Kako velika pomanjkljivost človeškega duha je njegova nagnjenost k antropomorfiziranju, bi zlahka začutili, če bi na primer od rojstva slepemu poskušali razložiti, kaj je to 'rdeče' in na kakšen način je to rdeče drugačno od 'zelenega'. Ali pa, če bi enospolnemu bitju poskušali razložiti pojem 'mama'. Ali pa, če bi poskušali karkoli sporočiti Nezemljanu, ki seveda ne bi poznal nobenega zemeljskega jezika, nobene zemeljske mimike in nobene zemeljske pisave. Človek ne more zajeti resnične objektivnosti stvari in pojavov tega sveta, ker sploh ne more govoriti o tem, kakšne stvari 'so', ampak zgolj kakšne 'so videti, kakšne 'so slišati', kakšne 'so vohati', 'okušati', 'tipati'. Zato je tudi človeški jezik in z njim povezana pisava le nov in nepogrešljiv antropomorfizem, ki nam ljudem omogoča izmenjavo doživljanj, misli in idej, saj je nekakšna univerzalna valuta, univerzalen prenos podatkov, brez katerega komunikacija med nami sploh ne bi bila mogoča. Besede in stavki, ki jih vsak dan izgovarjamo, so univerzalno prenosljivi, ker so (načeloma) prevedljivi v vse zemeljske jezike. In zato vsem zemljanom razumljivi. Antropomorfiziranje je dejavnost, ki jo naš duh nenehno izvaja – in ker se te dejavnosti ne zmore odnavaditi, je antropomorfno in zato povsem neobjektivno vsako naše spoznane. Še huje: antropomorfizem je takorekoč nujen, saj je pravzaprav most, ki razkol med svetom in človekomvsaj navidez (z)manjša. A v iskanju Resnice je ta most nezadovoljiva bližnjica, ki bi se ji bilo lepo izogniti, saj so sicer vse poti Njej naproti, tako čutne kot razumske, nujno počlovečene in zato nimamo nikakršnega jamstva, da je svet, ki se nam kaže, podoben tistemu Resničnemu svetu - ki je. In če to stvarstvo sploh ne more v mere, ki vanje tlači ga človeški duh? Če so sistemi, sklepanja in vere le strah pred ničem, spretno skrit v napuh? Če Bog z nesmrtno dušo se ne rima, Če Bog in duša sta le plod idej? Če Bog res je, a človek duše nima? Če snov ni mrtva in je duša v njej? Če človek je le drobec sanj tvarine, ki nove sanje sanja spet in spet, če le kot sanje blisne in premine v možganih stvarstva, ki njih del je svet? Mar ni potem vse večja milost, biti neobčutljiva, topa tvar svetov, kot se iz nezavednosti zbuditi v trpečo sanjo, ki jo sanja snov? Janez Menart

11

Modni trendi narave

N

arava se je odela v tople jesenske barve, da bi se zoperstavila hladnim dnem, ki so pred vrati. Odtenki rumene se nežno prelivajo v rjavo barvo zemlje; zelena izgublja na svoji intenzivni moči. Tako igriva se bo narava na modni brvi stvarstva sprehodila, odvrgla odvečna oblačila in se skoraj gola ovila v snežno belo zimsko odejo ter legla k počitku. Čez čas bo nastopilo pomladno prebujenje, ko bodo barve cvetja kar tekmovale, katera bo bolj vidna, bolj izstopala, da bo privabljala poglede živih bitij, predvsem z namenom razmnoževanja. In kot bi mignil bo tu dolgo vroče poletje, ko se bo ves mozaik zorenja in življenja pokazal v najbolj bleščečem sijaju sončnih žarometov. In mi, ljudje? Tako kot se narava primerno obleče v posameznem četrtletju, je prav, da se tudi mi estetsko uredimo. Za vsako priložnost izberimo ustrezno oblačilo. Ni tako pomembna 'ultima

Kdo ali kaj?

»Prvi sklon ednine,« smo butnili v en glas, nekoč, tovarišici učiteljici v odgovor. Kdo se sklanja k moji ednini, se sprašujem danes precej let pozneje. Pred jutranjo kavo, počasi, takole med pretegovanjem in obračanjem, ko človeški organizem iz

moda' ali samo dogodek, predvsem moramo biti pozorni na svojo postavo, na svoje naravne danosti, kaj nam najbolj pristaja. Priporočljivo je najti osebni slog, dati izgledu svojevrsten pečat. V lastnem telesu in obleki, ki jo izberemo, se moramo počutiti dobro, odlično, nikakor pa ne slabo in utesnjeno. Če bomo v tem divjem svetu, preplavljenim z vsem mogočim, znali najti sami sebe, bomo imeli v svojem življenju glavno vlogo. Svet pa naj se vrti dalje, kot je že Shakespeare ugotovil: »Ves svet je oder in vsi možje in žene zgolj igralci.« Helena Kobal

nočnega počitka prileze nazaj 'v življenje' in njegovo zavedanje. Kdo sem, ki gledam? Temeljno in prvo vprašanje filozofije, umetnosti in religije. V resnici eno in prvo, razparano na tri dele. Kdo sem. Temeljno vprašanje človekove zrelosti takoj ko nam puberteta dovrši dokončno obliko naše zunanjosti. Kaj vidim, ko gledam? Temeljno in prvo vprašanje znanosti in napredka. Seveda moram pa najprej biti, da lahko postavim to vprašanje. Kdo sem, ki gledam, in kaj takrat vidim, je pravilen vrstni red dveh najkrajših vprašalnih besed, ki določajo osnovno prebujenje duha v človekovo bit. Kdo? ... Marijan Božič Kaj? ... filozofira.


MNENJA

12

Latnik 143, 4. oktober 2013

Dušan Krečič

Aleksander Lemut

Banda

Kdo so gospodarji življenja in smrti?

bánda -e (ž) 1. slabš. skupina razbojnikov, tolpa: roparska banda / fašistične bande // pog. druščina, družba: popiva s svojo bando 2. ed., pog., ekspr. ničvredni ljudje, sodrga: naši sosedje so sama banda 3. star. godba: banda je zaigrala (SSKJ)

B

ande vseh specialnosti v sosednjih in drugih deželah neizmerno zavidajo bandam med nami. Saj ne, da se jim godi veliko 'slabše' kot našim, le razumeti ne morejo, da jih pri nas državljani volimo in da mnogi nekatere med največjimi, skoraj po božje častijo že dvajset let. Ne razumejo, kako lahko več kot milijon slovenskih državljanov potrpežljivo voli ali neumne, ali pokvarjene ali nemočne strankarske podtaknjence, poslance, ki že dve desetletji kot eden glasujejo za zakone in ukrepe, bandam vseh barv in idejnih usmeritev v korist, na račun obubožanja ljudstva. Ne razumejo, kako lahko dva milijona Slovencev iz dneva v dan (še) vedno mirno gleda neposredne prenose odločanja o nujnosti in zakonitosti plenjenja državljanov in kako sto tisoči vdano prenašajo vedno nova bremena, ki jih spravljajo na rob preživetja, na ceste in v šotore. Za sanacijo - pokritja bančnih lukenj, izgubljenega kapitala, ki so ga zakockale brezsramne bande (elite) pohlepnih lastnikov in izprijenih bankirjev. Plenili so in za vsako ceno hočejo opleniti še preostalo, brezsramno, vsem na očeh, po in mimo zakona. Ker so jih in jih nadzirajo in preganjajo 'mrtvoudna' policija in inšpektorji, 'slepi' nadzorniki, 'nemi' tožilci in 'gluhi' sodniki. Pravila, za to, si sproti določajo sami. Ne razumejo, kako lahko (še) vdano in 'neprizadeto' gledamo posnetke bazena na 'kmetiji', ki bo dobil gradbeno dovoljenje sedem let po tem, ko je bil zgrajen; turške lope za orodje iz marmorja na obali; cinizme politika, ki je pri očitani barabiji 'hotel ostati neviden' ter 'otročje' sprenevedanje odgovornih za ukrepanje. Kako lahko pristajamo na statistiko, ki kaže, da ima 50 slovenskih nepremičninarjev v povprečju 320 nepremičnin in kako lahko (pre)hitro pozabimo, zakaj je pred leti direktor NLB dobil milijon odpravnine!!! Vse po zakonu in v potu svojega obraza zasluženo?? Kot da se kot narod na 'demokratičen' način odločamo za suženjstvo. Da ne dojamemo, da so nam strankokrati ugrabili demokracijo – odgovorno odločanje v družbeno korist, birokrati pa onemogočajo ukrepanje. Večina kot da bi čakala na Cankarja, da nam ponovi: »Hlapci, za hlapce rojeni!« V njegovi dobi tujcem, sedaj svojim, najbolj izprijenim med nami. Ali kot, da bi prikimavali zmagoslavju optimista, ki je ob ugotovitvi poklapanega pesimista: »Da je tako slabo, da slabše ne more biti!« sproščeno zabrusil: »O, lahko, lahko!« Ugledni hrvaški

filozof in publicist (ki živi v Nemčiji) je v zvezi z upiranjem Hrvaške, nove članice EU, da Nemčiji izroči starega - novega udbovca Perkovića (osumljenega sodelovanja pri umoru v Nemčiji davnega 1983) izjavil: » …. odgovor je lahko, da Perković preprosto toliko ve, da bi se na koncu lahko razkrila grozljiva resnica, ki bi porušila mite o boju Hrvatov za samostojnost. To utegne biti spoznanje, da je samostojna hrvaška država ustaško - udbovska tvorba, vzpostavljena v nasprotju z vitalnimi interesi hrvaškega naroda. Zveni strašno toda…..« (PN, 19. september 2013) Bi lahko kdo od naših novih ali le preoblečenih udbovcev po dvajsetih letih že lahko izjavil »da je »svobodna, neodvisna in suverena?! predvsem od svojih izropana in zakockana Slovenija, v EU in NATO, ki trepeta pred evropsko trojko, kapitalsko – revanšistično - cerkvena tvorba, vzpostavljena v nasprotju z vitalnimi interesi slovenskega naroda!!!!« Je bil padec železne zavese in osamosvojitev res začetek načrtnega vračanja Slovenije v prvo polovico preteklega stoletja? Je bila, ne prva globalna finančna kriza 2008, ki so jo zakuhali v ZDA in 'izvozili' v Evropo, ker jim je postala kapitalsko nevarna, 'sreča' za nas, ker je končno razkrinkala prave namere revanšistov in plačancev. Plačancev, moralnih izprijencev v politiki, gospodarstvu, bankah vseh vejah oblasti, ki so izdali in izdajajo vitalne interese večine Slovencev, ki so verjeli in zaupali. Še sreča, da so se odgovorni, pošteni in kompetentni med nami začeli vedno pogosteje in javno oglašati ... Ob takšnem stanju politike (stranke) in države (uprava) je le javna sfera – civilna družba (družba večine s kompetentnimi in predvsem poštenimi posamezniki, ki so se pripravljeni izpostaviti in žrtvovati) tista, ki lahko izvleče izropan voz iz blata pohlepa, laži in izkoriščenega zaupanja. In tako kot je duhovnik 100 - letnik ob jubileju javno ugotavljal, da so med nami še dobri, kompetentni in vredni zaupanja, nam je glava Cerkve pokazala kako se, ko gredo stvari čez vse meje, zadevi streže. Preudarno in odločno in pri glavi, ne pri repu kot naša politika, uprava in sodstvo. Če je bila zakonita nacionalizacija po II. sv. vojni in zakonita denacionalizacija po letu 1991, zakaj ne bi bila zakonita zaplemba, vračilo dokazano ukradenega v zadnjih desetletjih? Po istih zakonih kot sodstvo že 'učinkovito' preganja in obsoja kurje tatove in vstajnike, ki so (če so) prestopili mejo dovoljenega. Zakaj ne bi v ustreznih zakonih razširili seznama kaznivih dejanj in kazni (kot prekrškov in vedno višjih kazni v prometnem)! Ukraden, utajen, zakockan … milijon - leto dni zapora!!! Po odsluženju kazni na cesto ali tajkunsko

P

ravkar sem se vrnil iz Vipave, kjer smo to deževno nedeljo naredili inventuro. V tem našem poslu je to opravilo, ki mi je najbolj zoprno. Usedem se na kavč in vzamem v roke vseh pet izvodov časopisa Finance. Žal med tednom za branje ni bilo časa, saj smo morali še pred deževjem prekriti streho našega centra v Sežani. Na veliko veselje, nam je to še pravočasno tudi uspelo. Odprem prvi izvod časopisa in treščim naravnost v uredniški komentar g. Janeza Tomažiča z naslovom 'Kako iz doline nacionalnega interesa'. Urednik začne z 'globokoumno' ugotovitvijo: »Če bi iskali območje v Sloveniji, ki ga je malikovanje nacionalnega interesa najbolj prizadelo, ne bi mogli mimo Vipavske doline!« Res izjemna ugotovitev, mogoče vredna celo samega filozofa dr. Slavoja Žižka. Nato pa nam urednik kronološko natrese štiri naše zgodbe, ki jih spretno vključuje v svoj tržni produkt. Splošno mnenje namreč je, da so Finance 'roza' časopis in ne veljajo za povsem resen in verodostojen medij. Svoje preživetje išče v senzacionalizmu, pretiravanju in seveda v službi tujih lastnikov. Le - ti pa seveda niso prišli v Slovenijo iz ljubezni do našega premajhnega trga. Njihova vloga v prevzemu Slovenije je seveda milimetrsko določena. Malikovanje in poveličevanje vsega tujega na eni ter nesramno zasmehovanje vseh tistih, ki še vztrajamo kot 'slovenski' lastniki. Primorje, Fructal, Hranilnica Vipava in Mlekarna Vipava so štiri povsem različne zgodbe, ki nimajo skupnega imenovalca. To ve vsakdo v tej dolini! Malo manj pa ostala emigracijo! Med tiste ali za tistimi, ki so zaradi njih že tam ali odhajajo! Če ne, se bodo po nekaj letih zapora spočiti vrnili in če bo le mogoče, poskusili nadaljevali, kjer so morali nehati. Oni, njihovi otroci in vnuki bodo z ukradenim preskrbljeni! Kaj pa vaši?Kot družba in država smo po zaslugi raznobarvne in (ne) sposobne bande globoko v težavah. Čas je, da kot družba, večina, ki ji ni vseeno dojamemo: »Po njih delih jih boste spoznali …!« in bandam ter njih 'zaslužnim' posameznikom čim prej (hitro) zagotovimo mesto, ki jim gre. Najprej zlepa! Če ne bo šlo, zgrda. Nimamo izbire! Žal! Že davno bi morali spregledati in takoj ukrepati. (Pre)mnogi so raje izbrali vseenost in oportunizem in s tem

Slovenija in na to seveda računa naš 'Janez'? Kot se tudi spodobi, najprej obdela stečaj Primorja in zaključi: »Na pogorišču je ostal milijardni krater!« Še enkrat preberem, milijardni krater? Kakšna neumnost, kakšno pretiravanje! Ne nazadnje je bilo celo vseh kreditov za štiri krat manj. Stečaj Primorja je največji in najzahtevnejši v slovenski zgodovini. To pa zato, ker je bilo v igri toliko nedokončanih projektov ter neprodanih stanovanj, zemljišč in nepremičnin v lasti te družbe. Ko bo vse to silno premoženje prodano, se bo šele videlo, kaj bo ostalo pod črto. In tu se postavlja osnovno vprašanje iz naslova, kdo so v deželi na sončni strani Alp, gospodarji življenja in smrti??? Kdo je bil tisti, ki je odločil, da se Primorje 'potopi'? In kdo je bil tisti, ki je skoraj istočasno odločil, da 'trgovec' TUŠ preživi? Logike seveda ni prav nobene! Tuš ima najmanj 550 milijonov kreditov in okoli 700 milijonov letne realizacije. Iz bilanc je jasno razvidno, da glavnice ne more niti teoretično nikoli odplačati, vprašljivo pa je tudi samo plačilo obresti. Le zakaj in predvsem kdo je odločil, da se mu odobri tri letni moratorij na vračilo glavnice? Le kdo? In kakšni so lahko tu interesi? In to človeku, ki je v preiskavi zaradi dajanja podkupnin. In zakaj je bilo potrebno zrušiti podjetje, ki je imelo arzenal znanja, da zgradi viadukt čez Črni Kal? Po dolini krožijo različne teorije zarote. Edini, ki je bil jasen in nedvoumen, je bil župan Marijan Poljšak. Primorje je potopil predsednik vlade Janez Janša, lahko bi ga ohranil pri življenju, pa tega ni naredil, je zatrdil v govoru ob občinskem prazniku! Okoli Fructala samo to, g. Janez Tomažič. Ni res, da občina Srbov ni hotela iz 'principa' za lastnika Fructala. To je čista neumnost. Občina se je pogovarjala z vsemi potencialnimi kupci, še največ res z Avstrijci. V tisti fazi razgovorov z Nektarjem ni bilo, pa ne zaradi občine Ajdovščine. Kakorkoli že, kot nekdanjega zaposlenega in sedanjega poslovnega partnerja me sedanji dobri poslovni rezultati iskreno veselijo. Tudi Hranilnica Vipava je svoja zgodba! Deluje že več kot 120 let, preživela je fašizem in nato še komunizem. Je majhna in zdrava finančna ustanova. Prav nobena vaša navedba, g. komentator, ni točna.

naše otroke in vnuke (oropane možnosti za zaposlitev in trošenje energije mladih v napredek družbe), še bolj zadolžili. »Ne pristajajmo na status države tretjega sveta. Če pristanemo, bomo vsi šivali za BMW ali Audi!« (dr. Žiga Vodovnik, Dnevnik, Objektiv, 21. 9. 2013). V Tekstini d.d. so prenehali šivati za Bellindo leta 1993! Ker niso pristali! Letos se nam je v Ajdovščini (v prostoru Tekstine, ki je še!) zgodil 'Pet – plus'. Mladi s ceste so začeli, bili prisiljeni (za ljubi kruhek) šivati! Ker niso pristali, je banda odšla iskat nove žrtve! V državi in družbi, kjer smo se nevedni, naivni ali preračunljivi zaupali bandam!

Očitno je, da 'zgodbe' ne poznate, ali pa ste jo le prilagodil svojim potrebam. Že več let so skoraj 25 % solastniki HV tri zamejske zadružne banke. Večinski 54 % lastnik HV pa je bila Kmetijska zadruga Vipava, ki je objavila javno ponudbo za prodajo tega deleža. Tresla se je gora, rodila se je …? Čeprav se je veliko govorilo, kdo vse si želi kupiti ta delež, pa je prišla samo ena ponudba. Ponudba konzorcija 10 podjetnikov in treh občin iz Vipavske doline. Tudi naše podjetje je bilo med njimi, zato to zgodbo odlično poznam. Zaradi italijanske zakonodaje zamejci Hranilnice ne bi prevzeli in integrirali, ampak likvidirali. Po prevzemu večinskega deleža smo novi lastniki izdelali strategijo dolgoročnega razvoja hranilnice in njen preboj v širši primorski prostor. V tem prostoru smo nato tudi zagotovili finančna sredstva za dokapitalizacijo. Na letošnji skupščini HV pa vse tri zamejske zadružne banke, iz vsem nam res nerazumljivih razlogov, predlagane dokapitalizacije niso podprle. Ali mogoče le zato, da bi nam nagajali? Poslovanja seveda s tem niso ogrozile, so pa s tem upočasnile njen še hitrejši razvoj. Sedaj svoj delež prodajajo, na vrata pa trkajo kupci vprašljivega pedigreja? Tudi po vseh analizah vašega časopisa Finance, je Hranilnica Vipava ena najboljših finančnih ustanov v Sloveniji. Prav tako je nesporno, da ima prav naša hranilnica najugodnejši paket cen finančnih svojih storitev. Odločeni smo, da tako ostane tudi naprej! Če dogajanje v tej dolini preslikamo na Slovenijo, vidimo, zakaj je bančni sistem v razsulu, zaključi naš 'strokovnjak' g. Janez Tomažič. Ma kakšna neumnost! Če bi preslikali stanje Hranilnice Vipava na slovenski bančni sistem, potem težav sploh ne bi bilo. Ne bi bilo slabih kreditov, ne bi potrebovali strestnih testov, še najmanj pa evropsko trojko. Problem je v tem, da pri nas sedaj za umor zapremo 'pištolo', ne pa tiste, ki so pritisnili na petelin! Resnične gospodarje 'življenja in smrti', ki so vse to iz takih ali drugačnih vzrokov omogočili. Iščite jih v Ljubljani in ne v Vipavski dolini, dragi moj komentator! (poslano tudi g. Janezu Tomažiču, komentatorju časopisa Finance)

Robert Ferjančič s.p. Slap 41, Vipava

FOTOGRAFIRANJE

- poroke - birme - obhajila - obletnice

novo novo

video predstavitev vašega podjetja, kmetije, proizvodnje, trgovine z video animacijo.

041 675 948


13

Latnik 143, 4. oktober 2013

FAMA PRIPOROČA do 2. NOVEMBRA 2013

6,19 € 5 pak

1,99 €

0,99 € 4,49 € 25 kg

2,99 €

20 litrov

6,19 € 8 pak

CENTER FAMA VIPAVA VABI CENTER FAMA VIPAVA

KOSILA - MALICE PICE IZ KRUŠNE PEČI JEDI PO NAROČILU

Bazar HIŠA DARIL ZA VSE PRILOŽNOSTI! tel.: 36 85 210 MESNICA FAMA

INFO: 040 166 932, 041 951 039 www.facebook.com/picerija na placu

Nudimo vam še: malice, pice, kalamere, testenine,

SAMO MESO SLOVENSKEGA IZVORA


14

LAHKO BI BILO DRUGAČE

Latnik 143, 4. oktober 2013

Mitja Tripković

RCERO – Regijski center za ravnanje z odpadki

P

Poglavitna, ustavna področja delovanja lokalne samouprave (občin), so po moji sodbi v glavnem tri: vrtci in osnovne šole, primarno zdravstvo ter »komunala« skupaj z urejanjem prostora. Zraven vode ter kanalizacij, je ravnanje z odpadki področje, ki kaže na neko splošno urejenost okolja ter stanje vesti občanov. Je zadeva, ki mora biti urejena, sicer bivanje ni prijetno, je lahko zdravju škodljivo, naravi neprijazno. Evropa ni Kitajska in hoče biti čista in urejena. Z odredbo je predpisala ravnanja s stvarmi, ko postanejo odpadek, ko jih ljudje zavržemo. Seveda je treba najprej ločiti še uporabne surovine od neuporabnih – tako je treba ločiti kovine, les, steklo, plastiko, papir, kar se vse lahko reciklira in uporabi še enkrat, biološkim odpadkom (olupki, hrana, zeleni odrez) pa omogočiti, da preperi do konca, da postane kompost brez vonja, osnova za rast rastlin. Vedno pa ostane ostanek ostanka, t.i. črna vreča mešanih odpadkov, ki smo jih do sedaj vrgli v kanto, komunala pa jih je zakopala pod zemljo na odlagališču pod Dolgo Poljano. Omenjena evropska direktiva pravi, da se to lahko počne samo do konca leta 2015 ter da je treba urediti sodobna odlagališča, taka, ki omogočijo maksimalno sortiranje ter minimalno odlaganje. Temu cilju je EU namenila tudi znantna sredstva in ta zgodba je znana že najmanj deset let. Da bomo po letu 2015 vozili mešane odpadke drugam, smo vedeli tudi mi že kar nekaj časa. Zato je trinajst Severno primorskih občin z mestno občino Nova Gorica kot nosilko projekta najprej poiskalo primerno lokacijo za sodobni RCERO v Stari Gori. Pred dvema letoma so župani omenjenih občin

podpisali Pogodbo o ustanovitvi RCERa, ki je opredelila tudi način sovlaganja v projekt. Merilo so bili mešani odpadki – več prispeva tisti, ki naredi več odpadkov. Po tej razdelitvi je padlo na občino Ajdovščina 1,4 milijona evrov, sam projekt je ocenjen na 40 milijonov. Kar 26 milijonov je Novogoričanom uspelo pridobiti t.i. kohezijskih sredstev, tako da je so lastna sredstva občin pri investiciji pravzaprav tretjinjska. In kaj pridobijo občine ustanoviteljice, razen skupnega in trikrat bogatejšega od vložkov javnega podjetja RCERO Stara Gora? Zajamčeno ceno odložene tone mešanih odpadkov, ki znaša 100 evrov na tono. Do pred kratkim, ko smo še lahko odlagali smeti pod Dolgo Poljano, nas je na ta način zakopanih odpadkov stala 50 evrov na tono, ampak, kot rečeno, zaradi skrbi za okolje in zanamce, te cene ne bomo nikoli več imeli. Še več – sanirati bomo morali tudi vsa taka odlagališča. Dokler bodo od njih tekle nevarne izcedne vode, bo treba smeti odkopavati in jih predelati do stanja, ko temu ne bo več tako. Tudi to bo stalo precej denarja. Tako je država predpisala komunalnim podjetjem, da morajo zbirati denar za pravilno zapiranje odlagališč. Ocenjuje, da za ta namen potrebuje Dolga Poljana 1,6 milijona evrov, ki jih morajo, kajpak občani na položnicah plačati, komunala pa te denarje zbirati in zbrati na ločenem računu. Tako zbrani denar pomeni jamstvo, da bo določeno odlagališče res sanirano. Na naših položnicah je tega pribitka za zaprtje odlagališča pod Dolgo Poljano za 600.000 evrov v skupnem znesku. Država ocenjuje da smo za milijon prekratki, zato je poslala inšpektorje, ki so odlagališče zaprli. Sežanska komunala je na primer preko višjih položnic ta denar že zbrala in lahko uporablja svoje odlagališče do 31.12.2015. Kakor sedaj stojijo stvari, bomo morali Ajdovci in Vipavci svoje smeti že v kratkem voziti drugam, kakor to počnejo Tolminci že kar nekaj časa in Novogoričani par mesecev. Tako je KSD Ajdovščina d.o.o. že objavila razpis za odvoz mešanih odpadkov. Na razpis se bodo javila podjetja, ki bodo smeti prevzela in jih odpeljala na urejena odlagališča. Da bodo lahko oddala

smeti, bodo seveda odlagališču plačala, ta znesek, ter svoje stroške pa bodo zaračunale nam. Cene odvoza se za sedaj vrtijo od 127 do 175 evrov po toni smeti in se letno spreminjajo. Cenejše od 100 evrov za tono ne bodo nikoli, dražje od 200 evrov za tono pa zelo verjetno. Zato je za nas bistveno, da imamo za naslednjih »sto let« zagarantirano ceno odloženih odpadkov v Stari Gori in sicer 100 evrov po toni. Zato

žavo in ostalimi občinami izstopila iz projekta, pri čemer je izgubila že vloženih 90 tisoč, kakor tudi zagarantirano ceno odložene tone v Stari Gori. A tej županovi odločitvi o izstopu ki naj to ne bi bil, saj da nam bi ostale občine priznale naš vložek (175.000,00) kot lastniški vložek (o čemer lahko po moje samo sanja, kakor tudi o zagarantirani ceni za tono), pa mu vsi svetniki na uradni

kakšno ravno podkurjeno peč. Nekako v slogu nezbranih sredstev za zaprtje odlagališča Dolga Poljana. Za sanacijo in dokončno zaprtje odlagališča, kakor trdi ARSO, nam manjka, kot rečeno še milijon evrov, za katerega vam bodo vsi na občini in na komunali rekli, da ga ni potreba zbrati, saj da je odlagališče tako rekoč že sanirano in da bo 600 tisoč evrov dovolj za zaprtje. Ej, ej. Mislite da sem se kdaj stri-

je za nas (občino) bistveno, da smo sovlagatelji ter solastniki RCERa. Zato je občina pred dvema letoma pristopila k projektu in že plačala 175.000 od 1,4 milijona po razdelilniku. Še bolj bistveno pa je, da odpadke še bolj načrtno in skrbno ločujemo, seveda zato, da bo odpadkov, odpeljanih v Staro Goro čim manj. Tako bodo računi za KSDA nižji, tako bodo računi za občane nižji. Določeni količini mešanih odpadkov pa se žal ne bomo mogli izogniti in jih bomo morali odpeljati v Staro Goro. K sreči še kar blizu. Ampak, ajdovci ne bi bili ajdovci, če ne bi stvari zakomplicirali. Tako je ajdovski župan, po njegovih besedah, na sicer neformalnem sestanku svetnic in svetnikov pred štirinajstimi dnevi, doživel razsvetljenje oz. priznal, da je po dolgem času ter velikim pomislekom, našel pravo odločitev – Občina Ajdovščina naj bi se obnašala kot Občina Idrija, ki je pred tremi meseci v soglasju z dr-

seji Občinskega sveta prejšnji teden niso prisluhnili. Tudi iz koalicijskih vrst ( Desus ) je bilo namreč slišati, da podpis na Pogodbi mora veljati in da se ne da kar tako spreminjati pomembnih odločitev. Sam sem bil seveda ostrejši – tako obnašanje je neodgovorno in nas lahko doleti tožba vseh ostalih občin, najmanj za njihove vložke, če zaradi nas projekt pade, kakor trdi vodja projekta goriški podžupan Mitja Trtnik. Da niti ne pomislim kaj si bo mislilo 120 tisoč ljudi v regiji, ki bi plačevali odvoz tone smeti v Celje po npr. 200 evrov naslednjih 50 let ?! Da bi bil Poljšak toliko nespameten, da bi si premišljal kar iz dolgega časa, je sicer možno, a tega ne verjamem. In ker nimam vseh informacij s katerimi verjetno razpolaga sam, lahko samo ugibam, zakaj tak preobrat – kot rečeno po dveh letih sodelovanja in že vplačanih 175.000 evrih, pred dopusti (8.7.2013) za RCERO, po dopustu pa proti njemu !? Najprej sumim, da podatki o količinah odloženih odpadkov, ki so jih podajale komunale projektni skupini, ne držijo. Od tod verjetno sedaj taki pomisleki da RCERo ne bo imel dovolj »surovin« oz. smeti za rentabilno poslovanje. Če bo teh odpadkov čez noč za polovico manj, ko jih bo odvažal in tehtal izbrani ponudnik, prevoznik, bomo priča še razsvetljenju – občani bodo postali čez noč za dvakrat bolj okolju prijazni in bodo dvakrat bolje ločevali, kar navsezadnje ne bi bilo slabo. Ponavljam – samo ugibam. Nekaj podobnega se je namreč zgodilo v Tolminu. Ko se je začelo tehtati smeti zaradi odvoza, so količine smeti padle skoraj za polovico… Nadalje se bojim, da bo kakšna tona tako rekoč »padla iz kamiona« na kakšen pollegalen kraj ali v

njal z odmero davka ali kaznijo, ki sem jo »pokasiral« od organov ? Vedno sem mislil da bi bilo dovolj kaj vem - 35 % zneska. A na koncu sem vedno moral plačati. Tako ne dvomim, da bo prej ali slej treba zbrati še tisti milijon za zaprtje. Koliko nas bo točno stalo to trmoglavljenje vam bom povedal naslednji mesec, ko bo znana cena odvoza tone smeti. Če bo npr 150 evrov po toni ( skupaj z DDVjem) in če drži da ajdovci pridelamo 3.900 ton na leto, bo račun enostaven: 3.900 ton krat 2,25 ( okt 2013/dec 2015 je 2,25 leta) x 100,00 € (razlika med ceno odvoza in lastno ceno če bi zbrali milijon in odlagali do konca leta na dovčerajšnje odlagališče) = 877.500,00. Pri čemer bi petino zbrali občani Vipave in bi imela milijon na računu KSDA, skupno občinsko podjetje, ki bi saniralo odlagališče. Kar nas bo še, verjamem počakalo. Na kratko – skoraj dodatni milijon bomo dali prevozniku smeti v ne povrat. Namesto da bi zbrali milijon sami in zaprli smetišče kot je treba, kar bo itak treba storiti. Tako bomo občani prispevali dodatnih 877.500 do 31.12.2013 – brez potrebe. Lahko pa da je opisani preobrat izstopa iz RCERa posledica neke tretje stvari, od kateri občani še ne vemo nič. Naslednje leto so namreč volitve in vsaj po mojih podatkih ima sedaj občina pet do šest milijonov na računu ali vezanega denarja pri bankah. Ko sem zadnjič to povedal prijatelju mi je dejal, da je ta višek denarja posledica dejstva, da je šlo Primorje v stečaj in da sedaj pač nima kdo »čistiti računov«, pa mu nisem verjel docela. Sam namreč pričakujem še en veliki pok, še en preobrat… Ampak, ne glede na vse, smeti je treba urediti prej!


Latnik 143, 4. oktober 2013

15


KULTURA

16

Latnik 143, 4. oktober 2013

Slastna kultura

Štrudl(fest) za pojest Ajdovščina, september – Že štirinajstič po vrsti se je zadnji vikend v septembru Ajdovščina predala srčni kulturi. Organizator dogodka – KUD Javorov hudič je letos pod sloganom 'Štrudl(fest) za pojest' zmesil okusen festival, zaznamovan z močnimi produkcijami.

Z

a dober glasbeno - cirkuški uvod v prvi festivalski dan so poskrbeli domači tolkalci - skupina La Konga. Ubrani ritem in glasbena strast sta se povezali z artistoma iz skupine Čupakabra, ki sta pripravila atraktiven šov z ognjem. Festivalska uvertura je bila poslastica za oči in ušesa. Rdeča preproga na Trgu prve slovenske vlade je nato povabila na otvoritveno prireditev. Odprtje Štrdulfesta je zmeraj poseben dogodek, saj se na njem predstavi ekipa organizatojev. Srce festivala Štrudlfest je namreč njegova ekipa. Člani društva KUD Javorov

hudič so s tem pokazali strast do srčne kulture in povezovanja. Posebna prireditev za posebno priložnost in posebno občinstvo! Na slovesnosti je spregovoril tudi župan občine Ajdovščina, ki je glavni podpornik festivala – Marjan Poljšak. Pozdravil je dejavnost mladih in izkazal podporo festivalu. Sledila je odlična predstava znane igralke Violete Tomič – Hotel Babilon. Prvi dan je minil v znamenju sladkega pričakovanja naslednjih in dobrega obiska. Petkov meni: dopoldanski otroški predstavi z Melito Osojnik, popol-

danska poulična poslastica osupljivih razsežnosti, ki je poskrbela za humor, Radio Ga - Ga šov z Juretom Mastnakom in Tilnom Artačem. Dvorana je pokala od navdušenja nad izjemnima talentoma imitacije in humorja; da, smeh je včasih tudi več kot pol zdravja! Dogajanje seje v petek zvečer preselilo še v Bar Hiša mladih v Mladinski center Pale, kjer je igrala skupina Terrafolk in Symbolic orchestra reunion. Bar, poln obiskovalcev, je doživel glasbo na najbolj prvinski način; iskreno in doživeto; od etno do popa. Sobota je ponudila nekaj delavnic in predstavo za otroke. Predstavila se je domača dramska skupina Žar s pravljico Ljubica in Arpit. Beneška zgodbica je bila doživeta in poučna - potrebno je spoštovati nasvete starejših in pomagati tistemu, ki se znajde v stiski. Sledilo je Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini s predstavo EKOla – domače

sejme. Predstava je bila posvečena vsemu, kar je eko. Popeljala nas je v stare čase in nas spomnila, kako so naše babice in dedki živeli z naravo in jo spoštovali. Navdihujoče za mlade, nostalgično za starejše obiskovalce. Predstavila se je tudi OŠ Danila Lokarja s Petrom Avbarjem v predstavi Med dobrim in zlom, ki jo je napisala osnovnošolka Nika Kobol. Osnovna šola se vedno izkaže z dovršenimi, domiselnimi in odlično izvedenimi produkcijami. Sledila je še predstava imenitnega Andreja Rozmana Roze – Od povodnih mož, ki je 'postavila' iskrico na konec tretjega festvalskega dne. Zadnji festivalski dan je dopoldan otroke obiskala nagajiva glasbena

vila Damjana Golavšek Najmlajši so se z njo potepali po Deželi glasbe. Popoldan je bil čas za improvizirano poulično gledališče, katerega režiserji so bili kar obiskovalci dogodka (nastala je imenitna improvizirana komedija), sledila sta še zaključek festivala in ganljiva predstava Evalda Flisarja, z odličnima igralcema Mojco Funkl in Iztokom Jerebom. Zastor se je zaprl, priokus po slastnem je ostal. Ali; kot zaključita glavni organizatorki festivala, Tadeja Ličen in Polona Krušec, je bil slogan letošnjega festivala upravičen – za pojest. »Snedli smo krasne dogodke, ki so pustili 'nekaj' za seboj. To je tudi eden izmed glavnih namenov festivala – poudarjati umetnost kot sredstvo za pot do sebe in drugih. Uživanje srčne kulture poživlja in povezuje. Prhodnje leto se spet vidimo,« še dodata Tadeja in Polona. P.K., foto Ana Kete


Latnik 143, 4. oktober 2013

Lična hiša praznovala 10. rojstni dan

KULTURA

V soboto 21. septembra je Lična hiša z odprtjem razstave dvanajstih članov društva Lična hiša obeležila deseto obletnico njenega delovanja ... Najina sinova Oskar in Jon sta del našega današnjega ustvarjalnega procesa, soustvarjata dneve, jutra, večere. Skupaj z njima preživeti trenutki nam dajejo vedno znova novo energijo in veselje do ustvarjanja s tem, ko se čudita vsemu lepemu

Ličen, Marta Jakopič Kunaver, Matej Kunaver, Katja Sarkič ter Polona in David Ličen. Z glasbo sta večer obogatila dva mlada glasbenika: violistka Barbara Grahor ter kitarist in vokalist Samo Vovk. Pogostili smo se z Mlinote-

17

Kaveljc in Korenina – Kristl Troha 90 - letnik

Tako smo včasih rekli vsakemu 70, 80, 90 ali 100 letniku, starejšemu človeku, ki je kljub letom izgledal in se seveda tudi počutil čilega in zdravega, ki je bolj ali manj sam lahko poskrbel zase in svoja vsakdanja opravila.

Rezanje jubilejne torte

V

rata je prvič odprla 19. septembra 2003, ko sta njena ustanovitelja, umetnika Polona Kunaver Ličen in David Ličen naznanila, da bo nova galerija  ponujala različne umetniške in kulturne dogodke. Lična hiša, ki je danes galerija, atelje in umetniško društvo, je v desetih letih delovanja dokazala, da so se napovedi njenih ustanoviteljev uresničile. Likovne delavnice za otroke in za odrasle, so bile vsa leta lepo obiskane, več kot šestdeset razstav različnih umetnikov se je zvrstilo v teh desetih letih, tudi številna potopisna predavanja, kulturni večeri, glasbene delavnice in festivali so bili del programa z namenom približati umetnost čim širšemu krogu ljudi in dokazati, da je umetnost del nas in ne kakšen oddaljen težko dosegljiv predmet. Svoje občutke sta v nagovoru ob sobotnem praznovanju osvetlila Polona in David: »Težko je verjeti, da je minilo desetletje, odkar sva  najela to lepo staro hišo. Nostalgični občutki naju obdajajo ob spominih na prvi obisk te hiše in vzhičenje nad mislijo, da jo bova opremila po svoje in jo preuredila v galerijski prostor in prostor za ustvarjanje. Ideje so kar vrele na dan in z velikim intuziazmom sva uresničevala svoje sanje. Ustvarjanje za naju ne pomeni več samo zaslužek, užitek, napredek, ampak tudi vzgojo, podporo, zgled

v naravi, ko opazita male stvari in naju ponovno učita biti otrok. Navkljub kriznim časom, lahko rečeva, da še vedno obstajajo ljudje z optimizmom v očeh in z vero v boljšo prihodnost na ustih. Tja spadava tudi midva, saj sva skupaj z Lično hišo uspela preživeti teh deset let.« Skozi večer praznovanja nas je z izbrano besedo vodil prof. Peter Avbar. Ob jubileju je društvo Lična hiša izdalo katalog v katerem so predstavljeni sodelujoči razstavljalci: Irena Furlan, Alina Asberga Nabergoj, Ana Maraž, Primož Fučka, Jon Hatfull, Tamara Srebot, Tadeja

stovo  praznično torto, nazdravili s sladkim vipavskim moštom in z vini vinarja Borisa s Planine ter z dobrotami, ki so jih pripravile domače gospodinje. Zahvala gre tudi Občini Ajdovščina, ki dejavnost društva Lična hiša vsa ta leta finančno podpira in tako omogoča bogato dejavnost, ki jo je možno   s skromnimi sredstvi in z veliko prostovoljnega z zadovoljstvom izvajati. Razstavo si je možno ogledati do 20. oktobra - člani Društva Lična hiša vas z veseljem pričakujemo. Niko Ličen

P

a čeprav človek ni nujno star 100 let, taki so res redki, so občudovanja vredni tudi stari 'komaj' 90 let, pa so še čili in zdravi. Tak je brez dvoma tudi naš prijatelj, ki je praznoval 90 let odkar je privekal na ta svet - Kristjan Troha iz

svojih mladih in nekoliko starejših letih pri zboru«. Hitro se je dobila tudi piščalka in ubrana pesem, klena, kosovelovska se je zaslišala daleč naokoli. Prav je tako, ker kdor poje, zlo ne misli in ostajajo mu samo lepi spomini na čase, ko so amatersko ši-

Velikih Žabelj. Čeprav sem veliko mlajši, se poznava že veliko let, ko sva bila skupaj pri pevskem zboru Srečko Kosovel. Da gre za resnično pevsko družino, dokazuje sin, ki je tudi že dolgoletni član zbora, pa tudi že vnuk, ki je pevec in odličen harmonikar, ter vnukinja, ki se vedno bolj dokazuje skozi solo petje. In prav po pevski liniji smo se na povabilo sina Marjana in presenečenje Kristlna, kot ga kličemo, zbrali nekateri bivši in sedanji pevci zbora Srečko Kosovel, veseli, da smo lahko čestitali Kristlnu ob visokem jubileju, z njim spili kozarček na zdravje, najbolj pomembno pa je, da so se prav vsi povabljeni 'stari' pevci vabilu odzvali. Manjkal ni niti bivši dolgoletni zborovodja Klavdij Koloini in veselo srečanje je takoj prešlo v obujanje spominov in dogodivščin iz skupnih pevskih let. Mi, ki smo bili z njimi sopevci nekoliko krajši čas, smo lahko poslušali take in drugačne zgode in nezgode, enotni pa smo si bili v ugotovitvi: »Ja, ti so jih pa skuhali vsaj toliko, če ne celo več kot mi, v

rili in ohranjali slovensko ljudsko in umetno pesem. Kristl hvala ti, za vsa petju žrtvovana leta, predvsem pa vse izkušnje, ki si jih vedno rad delil in prenašal na mlajše rodove. Želimo ti še veliko zdravih in čilih let, da bi skupaj še velikokrat zapeli tisto – Kolkor kapljic, tolko let … Marjan Krpan


KULTURA

18 Dobivamo se ob torkih v knjižnici

Besedovalnica Delavnica kreativnega pisanja – Besedovalnica je v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini odprla vrata v začetku julija v okviru poletne ponudbe knjižnice. Vodi jo priznani literat iz Ajdovščine Bojan Bizjak, ki je delavnico tudi vsebinsko zastavil. Od pet do osem udeleženk in udeležencev se v knjižnici sestaja enkrat tedensko, ob torkih med 16.30 in 18. uro.

Bojan Bizjak Zakawski

B

esedovalnica bo predvidoma potekala tudi čez zimo in se bo iztekla junija prihodnje leto. Skrajni rok, ko bi še lahko pristopili novi udeleženci, je mimo, saj so sedanji že v ustvarjalni fazi in se pripravljajo na prvi literarni večer. Zato pa se bodo tisti, ki menijo, da bodo čez zimo imeli več časa, lahko pridružili skupini, ki bi jo oblikovali tja do sredine novembra. »So, udeleženci so vidno napredovali pri časovnem obdelovanju zgodb. Trenutno se ukvarjamo z zgoščevanjem pripovedi in z racionalizacijo gradiva. Jeseni začenjamo nov segment psihološke teme kot

samostojnega dela daljših pripovedi. Kakovostna rast ustvarjenega je opazna,« pravi mentor in kreator Besedovalnice Bojan Bizjak. Doslej so udeleženci, šest zelo rednih, pozornost in čas posvetili kratki prozi, stilu pisanja, analizi branja in razpravi o sproti nastajajočih literarnih izdelkov, ki jih napišejo doma. Ravno na domačem pisanju sloni razprava – udeleženci skupaj presojajo besedilo, mentor opominja na pozitivne plati ali na dele teksta, ki bi lahko bili boljši. Skozi primerjavo tekstov udeležencev samih in besedil uveljavljenih avtorjev se spoznavajo se z zakonitostmi pisanja in tako oblikujejo lastni analitični pristop do literature. Skupino oblikuje tako ženske kot moški v starosti med 18 in 55 let, z izobrazbo od poklicne do univerzitetne; toda izobrazba ni najpomembnejša, poudarja Bizjak. Pomemben je cilj, ki si ga zastavi vsak zase. Večji del izmed njih se še ni preizkusil v pisanju ali pa je ostalo le pri poskusu. Udeleženci so povečini iz občine Ajdovščina, prihajajo pa tudi iz novogoriške. Bojan Bizjak v bližnji prihodnosti

načrtuje, da skupina povabi medse tudi goste, s katerimi naj bi delavnice potekale tako rekoč ‘v živo’. Prvi bo na vrsti pisatelj Aldo Černigoj – zanj je značilna raba notranjega monologa. V kratkem nameravajo pripraviti tudi literarni večer. Delo delavnice bo mogoče odslej spremljati na spletni strani Lavričeve knjižnice, kjer bodo člani objavljali tudi besedila. Besedovalnica se torej po uspešni poletni splovitvi pomika naprej. V prvi polovici naslednjega leta, ko Lavričeva knjižnica praznuje 150-letnico, bo tudi izdala v njenem okviru nastala dela kratke proze. Obetajo tudi slovarček posebne vrste: na srečanjih Besedovalnice nastalih novih besed in besednih zvez. Bera je zares bogata, je zadovoljen Bizjak. Naj dodamo v krepkem tisku: če vas zanima udeležba v delavnici kreativnega pisanja, se le oglasite v knjižnici ali pa neposredno pri Bojanu Bizjaku Zakawskem - mimogrede - konec leta lahko pričakujemo izid njegove nove knjige. AL

Latnik 143, 4. oktober 2013

Izzvenele so Jesenske serenade Leto je naokrog, mine september in v organizaciji ZKD Ajdovščina in Glasbene mladine ljubljanske izzvenijo Jesenske serenade v Pilonovi galeriji in grajski kleti v Vipavskem Križu.

T

udi letos smo ljubiteljem glasbe ponudili štiri koncerte odličnih mladih glasbenikov. V Pilonovi galeriji se nam je na mojstrskem harmoniju predstavil Tomaž Sevšek, mojster črno belih tipk, z glasbo od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V drugem večeru pa Kvartet Hymnia, sestavljen iz dveh kljunastih flavt, čembala in baročne lutnje. Oba koncerta je z izbrano besedo povezovala igralka Tina Uršič. Vrhunske mlade glasbenike je z aplavzom nagradilo res skromno število poslušalcev, tako da se vedno znova sprašujemo o smislu ponujenega glasbenega dogajanja v mestu, če vse ostaja brez

  

odziva predvsem tistih, ki bi po svojem poslanstvu morali prisluhniti (učenci in učitelji glasbene šole) … Glasbena večera, ki sta se odvila v grajski kleti v Vipavskem Križu, sta bila veliko bolje obiskana, res pa sta bila tudi glasbena sestava, ki sta se nam predstavila, taka, da sta pritegnila več občinstva, čeprav se tudi tu ne moremo preveč hvaliti. Odlična mešana pevska zasedba Ingenium Ensemble, ki jo sestavlja šest mladih a prekaljenih pevcev z namenom poustvarjati klasične in moderne stvaritve, je naravnost navdušila občinstvo, tako z glasovi kot interpretativnostjo podajanja izbranih skladb. Tudi skupina Same babe, ki se nam je v Vipavskem Križu predstavila na zadnjem koncertu letošnjih Jesenskih serenad, je prepričala občinstvo, predvsem s svojim drugačnim podajanjem uglasbene poezije priznanih slovenskih pesnikov Menarta, Koviča in Milčinskega, kot tudi avtorskih besedil Vikija Babe in predelav ljudskih pesmi. Oba večera v Vipavskem Križu, je iskrivo povezoval igralec Dejan Pevčević, poslušalci pa so si lahko zadovoljni, glasbeno izpopolnjeni zaželeli zgolj čim več takih glasbenih dogodkov. Mi pa dodajamo: »Res je, ko bi le bili vsaj spodobno obiskani!« Marjan Krpan


Latnik 143, 4. oktober 2013

MLADI

19

Ducat novih zeliščark Ljudska univerza Ajdovščina v in zeliščarjev številkah 20. septembra letos je državna izpitna komisija potrdila 12 novih zeliščarjev/zeliščark, ki so končali usposabljanje na Ljudski univerzi Ajdovščina.

L

judska univerza Ajdovščina je ena izmed le štirih izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK) zeliščar/zeliščarka v Sloveniji. Ugotavljanje, preverjanje in potrjevanje znanjaza pridobitev NPK  opravljajo komisije za posamezno poklicno kvalifikacijo, ki jo oblikuje in imenuje Državni izpitni center. Pomembno je samo to, da posameznik lahko dokaže svoje znanje. Pri tem ni pomemben način pridobivanja znanja, zabeležijo se rezultati učenja skozi vse življenje, usposobljenost za delo pa je enakovredno spretnostim in znanju, pridobljenem v šolskem sistemu. Za posameznika pomeni možnost dokazovanja skritega znanja in spretnosti, pridobljene z delom, samoizobraževanjem, tečaji, znanja s prejšnjih delovnih mest … Ljudska univerza Ajdovščina v sodelovanju z Republiškim izpitnim centrom izvaja postopke za pridobitev javno veljavne listine NPK na 14 različnih poklicnih področjih. 

Usposabljanje za NPK Zeliščar/ zeliščarka je potekalo skladno s poklicnim standardom in katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti. Obsegalo je praktično in teoretično delo iz področja pridelave, nabiranja zelišč, predelave v tradicionalne izdelke, pa še kaj …. Doslej je nacionalno poklicno kvalifikacijo na Ljudski univerzi Ajdovščina pridobilo 73 socialnih oskrbovalk/oskrbovalcev na domu in sedaj še 12 novih zeliščarjev/ zeliščark. Ob zaključku usposabljanja, ki je potekalo od letošnje pomladi, smo ponosni na to, da je vseh 12 udeležencev, ki je pristopilo k preverjanju in potrjevanju znanja, tudi pridobilo priznano javnoveljavno listino - certifikat NPK ZELIŠČAR/ ZELIŠČARKA. Zahvala gre vsem, ki so vložili precej truda, učiteljem in sodelavcem, najprej pa seveda udeležencem samim. Vsem iskreno čestitamo. Mojca Volk

Ste se mogoče kdaj vprašali, koliko ljudi nas obišče in koliko se jih dejansko vključi v različne programe, ki jih organiziramo? Številke pravkar zaključenega šolskega leta so presenetile tudi nas same.

V

daljše izobraževalne programe za odrasle je bilo v študijskem letu 2012/13 vključenih 1.014 ljudi. Pri tem smo upoštevali samo udeležence, ki so se udeležili raznih daljših izobraževalnih programov, in ne tistih, ki so obiskali enkratne delavnice, predavanja, središče za samostojno učenje, informativne dneve ali svetovanja. Pa naj vam postrežemo še z malo statistike, da bomo vsi skupaj spoznali  strukturo naših ‘učencev’. Da se ženske raje učijo kot moški,potrjujejo tudi naši podatki. Od vseh udeležencev je bilo kar 69 % žensk. Približno enako razmerje med moškimi in ženskami je bilo tudi v prejšnjem letu. Kar 59 % naših udeležencev prihaja iz zgornje Vipavske doline, to pomeni iz občin Ajdovščina (43 %) in Vipava (16 %). Če k  temu prištejemo še 18 % udele��encev iz spodnje Vipavske doline, lahko mirno zatrdimo, da postaja Ljudska univerza Ajdovščina pravi lokalni center za izobraževanje odraslih. Na nekaterih področjih pa prerašča v regionalni izobraževalni center, saj so preostali udeleženci  prihajali z Idrijskega, Postojnskega, Krasa, Posočja in tudi iz bolj oddaljenih krajev. Kaj pa starostna struktura? Prevladujejo osebe v starostnem obdobju od 25 do 49 let, in sicer kar z 52 %. Smo pa v zadnjih letih posebno skrb namenjali tudi starejši generaciji, kar se nam je obrestovalo. Delež udeležencev v starostni skupini od 50 do 64 let je znašal 23 %, kar 9 % naših ‘učencev’ pa je bilo starejših od 64 let. Večina naših programov je brezplačnih, ker so sofinancirani iz različnih evropskih skladov in iz državnih sredstev. Pogoj za pridobitev sredstev pa je največkrat ta, da so izobraževanja namenjena ljudem iz t. i. ‘ranljivih ciljnih skupin’. Sem spadajo programi za brezposelne, za starejše, za odrasle s posebnimi potrebami in za manj izobražene odrasle. Kar 36,5 % vseh naših udeležencev so predstavljali brezposelni. Delež upokojencev pa je bil 19 %. Zaposlenih je bilo v naših programih v leto-

šnjem letu 27 %. Kar 68 % udeležencev sodi v kategorijo »odrasli z do 12 let šolanja«, torej s srednjo šolo in manj. Od tega ima 40 %   udeležencev končano le osnovno ali  poklicno šolo.

V tem letu je bilo organiziranih 65 različnih daljših izobraževalnih programov, ki trajajo od dvajset do več sto ur izobraževanja s področja kariernega razvoja, podjetništva in osebne rasti. Svojevrsten rekord smo dosegli tudi v tem, kje vse smo izvajali izobraževanja. Večino programov smo izvajali na Ljudski univerzi Ajdovščina, v ‘Palah’ in v Mladinskem centru in hotelu Ajdovščina. Poleg tega pa še v Varstveno delovnem centru Ajdovščina in Vipava, Podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Želva, Društvu ŠENT v Ajdovščini, v podjetjih Fructal, Mlinotest in Hit, Kmetijsko gozdarskemu zavodu Nova Gorica,v krajevnih skupnostih Podraga, Slap, Lokavec, Dobravlje in Batuje. Programe smo izvajali tudi v Novi Gorici, Postojni in Idriji. Pred nami je novo izobraževalno leto 2013/2014 s pestrim

Česa pa so se naši udeleženci najpogosteje učili? Kar 48 % udeležencev je bilo neposredno vključenih v jezikovno izobraževanje in 20 % v različne programe računalniškega opismenjevanja.

izobraževalnim dogajanjem. Nekateri programi so že naša stalnica, vsako leto pa je kar nekaj novosti v naši izobraževalni ponudbi. Vabljeni, da se nam pridružite, saj nas zagotovo najbolj bogati čas, ki ga preživljamo z učenjem in v dobri družbi. bb


MLADI

20

Latnik 143, 4. oktober 2013

Srečanje starejših in Na posvetu mladinskega sektorja bolnih v Črničah odločni tudi mladinski sveti Na Marijin praznik, 8. septembra, smo člani župnijskih Karitas Črniče in Kamnje skupaj s Krajevno skupnostjo Črniče organizirali srečanje starejših in bolnih krajanov.

Ljubljana, 9. september 2013 - Na Gospodarskem razstavišču je v organizaciji Mladinskega sveta Slovenije potekal posvet mladinskega sektorja, na katerem so akterji z mladinskega področja obravnavali le nekaj perečih tem, s katerimi se srečujejo: od neformalnega izobraževanja do dela mladinskih svetov lokalnih skupnosti, znižanja starosti volilne pravice na 16 let in prehoda oseb s posebnimi potrebami na trg dela.

S Družabno srečanje

N

ajprej smo se zbrali pri sveti maši, ki jo je daroval letošnji novomašnik Blaž Batagelj iz Kamenj. Pri maši je podelil tudi zakrament bolniškega maziljenja. S  prošnjami in zahvalami so sodelovali starejši, mašo pa so polepšali pevci z ubranim petjem. Po maši  smo nadaljevali srečanje v dvorani Krajevne skupnosti ob prigrizku in kozarčku domačega. Za

NLB Osebni kredit

veselo in prijetno vzdušje sta poskrbela  tudi harmonikaša. Seveda pa je za svojo harmoniko prijel tudi novomašnik Blaž in zaigral nekaj viž in seveda Zdravljico, da smo vsi skupaj nazdravili še na mnoga srečanja.  Kako malo je potrebno, da nekoga razveseliš, mu vliješ novo upanje in spoznanje da v bolezni ni sam.   Julijana Bric

predstavitvijo Nacionalnega programa za mladino je na posvetu sodeloval tudi Urad RS za mladino (URSM), ki je svojo vlogo v mladinskem sektorju v očeh mladih in mladinskih struktur iskal na plenarni razpravi. Predstavnike mladinskih svetov so najbolj zanimali izsledki Analize dela in potencialov za rast in razvoj mladinskih svetov lokalnih skupnosti, ki jo je Mladinski svet Ajdovščina (MSA) izvedel po naročilu Mladinskega sveta Slovenije (MSS) in katere izsledke je na posvetu predstavil Tadej Beočanin, eden od avtorjev analize in nekdanji podpredsednik za participacijo na MSS. Urad za mladino  je bil ob tem deležen ostrih kritik, saj je letos ukinil sofinanciranje nosilcev mladinskih politik na lokalnih ravneh – mladinskih svetov, s takšno politiko pa naj bi nadaljeval tudi prihodnje leto. Primer z Raven na Koroškem je dovolj nazoren – tamkajšnji mladinski svet brez pomoči urada ne more pokriti niti stroškov elektrike v prostorih, ki jim jih je brezplačno dodelila občina. Zato so se prostorom odrekli, kar seveda ogroža nadaljnje delovanje. Da so že tako skromna državna sredstva za lokalne svete večinoma glavni vir prihodkov, je pokazala tudi omenjena analiza. V Sloveniji

deluje le 29 mladinskih svetov. Večina jih je bila ustanovljena  pred desetimi leti po sprejetju Zakona o mladinskih svetih leta 2000, nakar se je trend ustanavljanja močno upočasnil. Toda analiza je pokazala, da so prav novejši mladinski sveti bolj uspešni, očitno zaradi strokovne podpore, ki so je bili deležni v okviru projekta Mladi odpiramo prostor. Urad za mladino bi financiranje mladinskih svetov sicer rad naprtil občinam, pri čemer pa se mladim zastavlja osrednje vprašanje: »Kako naj se mladinski svet poteguje za mladim prijaznejše okolje v občini, s katero ne najde skupnega jezika, če je njegovo delovanje odvisno od občinskega denarja?« Podpora držav-

ne inštitucije je torej bistvenega pomena, še posebej, ker mladi delujejo predvsem na prostovoljski osnovi. Analiza je namreč pokazala, da so prav mladi prostovoljci gonilna sila pri ustvarjanje mladim prijaznejšega lokalnega okolja. Ključno odprto vprašanje, ki je ostalo po posvetu, pa je: »Ali bi lahko Urad za mladino denar ponovno dodeljeval vsem pomembnim akterjem v mladinskem sektorju, med katere nedvomno sodijo tudi mladinski sveti?« Direktor urada mag. Peter Debeljak je sicer razložil, da mladinskim svetom sredstev ni odrekel, le prenesel jih je na Mladinski svet Slovenije, od katerega se pričakuje, da bo z njimi podprl delovanje mladinskih svetov. Da mladinski sveti pri svojem delovanju potrebujejo strokovno podporo, ki jo je v preteklosti že zagotavljal projekt Mladi odpiramo prostor, je pokazala tudi analiza, vendar je tovrstno pomoč težko ponuditi organizaciji, ki nima zagotovljenih osnovnih sredstev za delovanje in se z dneva v dan bori za svoje preživetje ter se posledično težko uspešno sooča s številnimi težavami, ki pestijo ostale mlade v lokalni skupnosti. Rozana Mužica

V MESECU SEPTEMBRU NUDIMO 10% POPUSTA NA CELOTEN PRODAJNI PROGRAM

OPREMA POSLOVNIH IN TURISTIČNIH OBJEKTOV

www.2d-ambienti.si e-mail: info@2d-ambienti.si

2D-ambienti d.o.o. Goriška cesta 66 5270 Ajdovščina


Latnik 143, 4. oktober 2013

ŠOLSKA

21

Sprejem ‘prvošolčkov’ na Srednjo Pridih morja šolo Veno Pilon Ajdovščina

V dvorani KS Gojače - Malovše se je v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina med 26. in 29. avgustom odvijal drugi del poletnih brezplačnih ustvarjalnic za otroke.

Tudi letos smo na Srednjo šolo Veno Pilon sprejeli kar nekaj novih dijakov in to na kulturen in prijateljski način. Namesto črnih alkoholnih flomastrov smo četrti letniki raje uporabili prijateljske zapestnice, na katerih so bile misli in popotnice.

S N

a prvi šolski dan smo imeli četrtošolci najprej uvodno uro z razredničarko, pri kateri smo sestavili program za sprejem. Ob začetku smo četrtošolci za popotnico prvošolcem prebrali pesem. Nato pa je vsak razred po svoje sestavil zanimiv program, ki je prvošolcem popestril prvi dan. Naš razred je napisal posebno zaprisego, ki so jo prvošolci morali ponavljati z nami. Da pa smo preverili, če so to res vzgojitelji iz pravega testa, so morali zapeti najbolj znano otroško pesmico Kuža pazi – in to z vsemi štirimi kiticami! Moram priznati, da smo bili navdušeni, saj so se prav vsi dobro izkazali. Za konec pa smo pripravili posebno nalogo. Izbrali smo dva dijaka in ju poslali v učilnico po kavo za njihovo novo razredničarko. Ko sta vstopila v razred in vprašala po kavi, sta ugotovila, da smo se na njun račun pošalili, saj v tem razredu ni bilo drugega kot profesor z dijaki. Šala nas je vse dobro nasmejala, prvošolcem smo zavezali še zapestnice prijateljstva in naše ure je

bilo hitro konec. Tako smo sprejeli ‘fazane’. Upam, da se bodo na šoli dobro počutili, dosegali lepe uspehe in bodo tudi sami znali lepo sprejeti nove generacije dijakov, ko bo čas za to. Kljub temu da smo se dijaki kar nekaj časa upirali spremembi, smo vendar spoznali, da sta prijaznost

in lepa popotnica več kot čečkanje človekovega dostojanstva. Prav tako profesorji cenijo to, da smo se odločili za drugačno pot in spremenili večletno tradicijo. Na oglasnih panojih, pa tudi v živo, smo prejemali pohvale, kar je še dodatno potrdilo, da je ta način tisti pravi! Anja Ferjančič, 4. e

Zapestnice za ‘fazane’

AVTO UKMAR IGOR UKMAR s.p. Gradiška cesta 3, 5271 Vipava tel.: 05 36 87 010

koraj ves čas delavnic nas je povezovala sončna pesem I believe in angels oziroma Angeli živijo. Najbolj navdušeni smo jo ves čas prepevali. Medtem pa so otroci ustvarjali –  izdelovali so igrive poletne stvaritve. Otroci so se med delavnicami malo razgibali, nato pa so oblikovali z das ter fimo maso. Nastali so naravnost čarobni svetilniki – vsak

je že med nastajanjem začel živeti pravcato morsko pustolovščino. Tej veseli morski pustolovščini so se pridružile tudi mogočne ladje, prav tako narejene izpod otroških prstov ter iz istega materiala. Za poletno senco pa so otroci poskrbeli tako, da so vedno bolj spretno izdelovali dežničke iz raznobarvnih vrvic. Nekateri so se najprej spogledovali in se spraševali, da takega pletenja ne bojo zmogli, medtem pa so ostale otroke samo gledali, kako že ovijajo vrvico okrog lesenih paličic. A niso se jim dolgo čudili, ko so skoraj vsi s posebnim zanimanjem delali super dežničke. Zares čudovito, kako si tudi otroci med seboj naseljujejo dobro voljo, drugačno sproščenost ter samozaupanje. Ja, radost je zgrajena tudi iz takih posrečenih dogodkov. Spletena je iz niti prijazne mavrice in obsijana z našim notranjim svetilnikom. Mi smo pa lahko prav ta mogočna ladja, ki vedno lahko najde preprosto sonce. Katja Krkoč, MDPM Ajdovščina


ŠPORT

22 Povezovanje znanosti in športa

Latnik 143, 4. oktober 2013

Novost na ajdovskih nogometnih zelenicah

Novogoriška univerza Ajdovske nogometašice v prvi in ŽRK Mlinotest z slovenski mladinski ligi roko v roki

V Ajdovščino se vrača prva nogometna liga – po zaslugi deklet, ki že nekaj časa trenirajo v Lokavcu. Skupaj z nekaterimi ambicioznimi dekleti iz severnoprimorske regije bodo v letošnji sezoni pod okriljem Nogometne šole Ajdovščina nastopale v dekliški ligi do 17 let (D-U17).

Ajdovščina, 17. september – Rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik in predsednik Ženskega rokometnega kluba Mlinotest Ajdovščina Ivan Vodopivec sta podpisala pogodbo o sodelovanju. S svojim podpisom sta potrdila, da si bosta inštituciji s povezovanjem in sodelovanjem znanosti in športa zagotavljali boljše pogoje za svoje delo in rast ustvarjalnosti ter si prizadevali za tesnejšo medsebojno povezanost.

Dr. Danilo Zavrtanik, Ivan Vodopivec in David Nabergoj ob podpisu pogodbe

S

odelovanje bo za zdaj potekalo na področju promocije njunih dejavnosti, vendar obe inštituciji predvidevata, da se bo sodelovanje v prihodnje še razvijalo in vključevalo še druga področja: »Pomembno je, da je univerza vključena v različne aktivnosti v svojem okolju, in šport je zagotovo ena tistih, kjer je sodelovanje zaželeno, če ne že kar nujno. Ne gre samo za sprostitev, gre tudi za možnost vključevanja naših študentk v klubske aktivnosti in krepitev ugleda obeh inštitucij. Ponosni smo, da imamo v okolju dobro žensko rokometno

moštvo, in upamo, da bodo dobre rokometašice tudi promotorke naše univerze,« je po podpisu pogodbe izpostavil prof. dr. Danilo Zavrtanik, rektor Univerze v Novi Gorici. »Sodelovanje z Univerzo v Novi Gorici pomeni veliko spodbudo za delovanje kluba in odpira možnosti za nadaljnji razvoj. Osrednja ideja ŽRK Mlinotest Ajdovščina je namreč promocija športa in športnega načina življenja kot načina razvoja, vzgoje in socializacije mladih ter doseganje vidnih športnih rezultatov na najvišji ravni,« je dejal Ivan Vodopivec, predsednik kluba. David Nabergoj, predsednik up-

rave Mlinotesta, je ob tem dejal: »Vesel sem tega novega sodelovanja, saj je povezovanje športa in znanosti pomembno tako za mlajšo kot starejšo generacijo v dolini. V Mlinotestu že tri leta spodbujamo ajdovski rokomet z namenom omogočanja hitrejšega in kakovostnejšega razvoja rokometašic in sodelovanje kluba z Univerzo v Novi Gorici daje vsem večjo širino in večje možnosti za dobro delo.« Ajdovski klub letos praznuje 55. obletnico ustanovitve in že vseskozi gradi dober sloves ajdovskega rokometa, ki je v slovenskem prostoru že

dosegal vrhunske rezultate ter ga v slovenskem rokometnem prostoru zelo spoštujejo. Klub letos skrbi za vadbo in tekmovanje okrog 130 rokometašic v različnih starostnih kategorijah. Članice, ki nastopajo v 1. državni rokometni ligi, so lani osvojile 8. mesto. Kadetinje in starejše deklice A so se uvrstile med 6 najboljših ekip v Sloveniji, tudi ostale mlajše selekcije so se uvrstile v prvo polovico svojih tekmovalnih lestvic. Ekipa OŠ Danila Lokarja iz Ajdovščine, ki jo prav tako sestavljajo igralke kluba, pa je že drugič v zadnjih treh letih osvojila naslov prvaka Slovenije. VKV

T

e besede vodje NŠA Andija Mamiča smo lahko prebrali na spletni strani ajdovske nogometne šole še pred koncem poletnih počitnic. Od takrat so dekleta odigrala že več tekem in na domače igrišče na Policah privabile mnogo radovednih nogometnih

Petrovčiču. O odločitvi za sodelovanje v slovenski ligi pa je trener povedal: »Od ideje do udejanjenja včasih vodi zelo kratka pot. Zamisel o ustanovitvi dekliške ekipe v okviru programa NŠA je resda prisotna že dalj časa, dejanska pobuda za nastanek selekcije pa je prišla šele sredi

navdušencev. Po mnenju vodje nogometne šole so »punce krstno sezono v slovenski ligi pričele z realnimi pričakovanji, vendar so že v uvodnih dveh krogih napovedale, da bodo večini ekip predstavljale trd oreh. Predvsem navdušuje njihova  volja do dela in igranja, hkrati pa se v zelo kratkem času njihovega aktivnega treniranja kaže nogometni potencial, kateremu bomo nedvomno priča v prihodnjih sezonah. Osvežitev za ajdovski nogomet se vsekakor splača obiskati na tekmah, ki so objavljene tudi na spletnih straneh NZS.« In res se prvi uspehi že kažejo, saj so dekleta na domači tekmi četrtega kroga s 3 : 1 ugnale Krko iz Novega mesta in s tem potrdile besede vodje NŠA. Vodenje dekliške ekipe je NŠA zaupala trenerju Luku Kompari, ki je pred poldrugim letom s treningi dekliškega nogometa začel v okviru ŠD Slano blato Lokavec, in pomočniku trenerja Janiju

letošnjega avgusta, zaradi česar se je vse skupaj odvilo nenavadno hitro. Čeprav smo s pripravami na novo sezono, vključno z registracijami igralk, zdravniškimi pregledi in predvsem treningi, pričeli zgolj slaba dva tedna pred začetkom prvenstva, pa nam je z veliko mero angažiranosti

vseeno uspelo izpolniti vse potrebne administrativne zahteve NZS in zbrati dovolj igralk za prvi del tekmovalnega leta. Seveda se pozen začetek priprav nekoliko pozna tako na sami pripravljenosti igralk, kot tudi na njihovem številu; v prvem delu sezone 13/14 je tako v ekipi NŠA D-U17 registriranih 19 igralk, starih od 13 do 17 let, upamo pa, da se nam bo med letom na treningih pridružila še kakšna novinka. Dejstvo je, da smo se znašli v zelo nenavadnem položaju. Večina deklet se je namreč z nogometom seznanila šele v zadnjih nekaj letih, kar seveda pomeni, da je njihova ‘podlaga’ močno drugačna od podlage igralcev, ki z aktivno vadbo nogometa pričnejo v zgodnjih šolskih letih. Po drugi strani pa je v ekipi moč opaziti tudi talent in velik potencial, ki ju volja do dela in izjemen ekipni duh iz treninga v trening in iz tekme v tekmo vabita na dan. Tudi zaradi tega je delo z dekleti vedno zanimivo, saj novih idej o načinu pristopa k treningom in prilagajanja znanju večine, hkrati pa karakternim ‘presenečenjem’ posameznic ne sme nikoli zmanjkati.« Seveda dekletom in trenerjema želimo uspešno debitantsko sezono, predvsem pa, da bi  tudi v prihodnje ohranili po eni strani borbenost, po drugi strani pa izjemno sproščen pristop, ki kaže, kako zelo uživajo v nogometni igri. bpk


Latnik 143, 4. oktober 2013

NARAVA - ZDRAVJE

23

Parapsihologinja Edvarda

»Po Koroškem, po Kranjskem že ajda zori...«

K

akšna je povezava med ajdo in Ajdovščino? To sem se že večkrat spraševala, zdaj pa je to še bolj aktualno, saj je Fructal izdelal vodko, v kateri je tudi za ščepec ajde in ki navdušuje 'kronane' vodkopivce onstran velike luže. Kdo bi drugi na trg spravil ajdovo vodko, če ne Fructal, saj domuje v Ajdovščini. Pa ni Ajdovščina dobila imena po ajdi in tudi obratno ne velja. Nasploh deluje danes ime naselja ob mrzli reki dokaj protislovno. Ajdovščina, in občina z njo, velja za eno najbolj katoliških okolji v Sloveniji, pa čeprav ime nakazuje na večverstvo. Ajdi so bili pogani in so očitno za rimskimi vojaki naselili desni breg - vsaj take (malikovalce več bogov) so jih najbrž prepoznala že pokristjanjena plemena, potem ko so preplavala tisto veliko reko in obstala pred kratko in mrzlo. Na, in potem se ti pogansko ime Ajdovščina razlije še na nasprotni breg in z zemljevida zbriše naselje sv. Jurija. Še dobro, da je ostala šturska fara.

letju iz poganskih krajev ter Kitajske v Evropo prinesli križarji. Tako latinsko ime Fagopyrum kot angleško buckwheat pa pomeni 'bukovo žito', ki cilja na podobnost ajdovih trikotnih plodov z bukovim žirom. Pa ajda botanično sploh ni žito, saj ne spada med trave kot večina drugih žitaric, pač pa botaniki trdijo, da je dresnovka, zeljnarica in potemtakem ena druga sestrična od rabarbare. Da je torej prej sadje kot žito. nekaj bi že znalo biti na tem – večina žitaric vsebuje gluten, ajda pa ne in jo torej lahko uživajo tisti s celiakijo. Pri ajdi uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho), ali pa pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo žgance, kruh, štruklje, rezance, palačinke biskvite in druge jedi. Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko rutina (vitamina P), podobno kot

Pa zakaj mislite, da ima ajdovska fara za patrona Janeza Krstnika? Ker je bilo treba pogane z desnega brega najprej krstiti! Vsaj meni, parapsihologinji Edvardi, tako kažejo karte … Če bi vzeli dobesedno znano slovensko pesem iz naslova, potem je ajda zorela le na kranjski hrani Hublja, ne pa na ajdovski … ampak to najbrž ni res, saj je ajdov kruh škripal pod zobmi po celotnem burjovitem delu doline. Burja naj bi namreč v koške z ajdovimi zrni zanesla droben pesek, ki so ga mlinska kolesa zmlela v moko. Naj bi, pravim … Ime ajda je prevzeto iz nemške besede Heide - 'ajd, pogan'. Tako so jo poimenovali, ker so jo v 12. sto-

vinska rutica. Čaj uporabljajo za zdravljenje krčnih žil. Ajda spada med rastline z najvišjo vsebnostjo flavonoida rutozida; listi vsebujejo do 8 %, cvetovi pa do 4 % rutozida. Vsebuje še druge flavonoide (kvercitrin, hiperozid), za flavonoide pa velja, da so naravni antioksidanti, ti pa po telesu preganjajo proste radikale, ki jih krivijo za največjo tegobo današnjega časa. Hrana iz ajde nas bo obogatila še z minerali (K, Ca, Fe, P, Mg, Zn, Cu, Se) in še nekaterimi vitamini (Bl, B6, E). Seme ajde vsebuje do 12 % beljakovin in zanimivo je, da je njihova aminokislinska sestava podobna jajčnemu beljaku. V primerjavi z drugimi žiti, pri katerih je biološki izkoristek beljakovin pri

presnovi približno 50-odstoten, ta pri ajdi presega 90 odstotkov. Pa vseeno velja biti pri svežih rastlinah malce pazljiv zaradi vsebnosti fagopyrina, ki ob izpostavljanju svetlobi povzroči kožne izpuščaje. Prav tako so včasih zaznali alergije, ko so z ajdovimi luščinami polnili vzglavnike. Poleg tega premore steblo tudi oksalno kislino (jasno, saj je sorodnica rabarbare), kar tiste s podvrženostjo putiki ne bo najbolj razveselilo. Ajdo lahko prepoznamo po njenih listih, ki so srčaste oblike. Steblo doseže višino od 60 do 100 centimetrov. Cvetovi, beli do rdeči, so združeni v mnogocvetna socvetja ali grozde. Na barvo cvetnih listov vpliva poleg sorte tudi temperatura zraka: hladneje kot je, bolj so ti rožnati in rdeči, na toplejših legah so beli. Ajda je bila podobno kot proso in še nekatera druga žita še v začetku dvajsetega stoletja zelo razširjena in pomembna v prehrani. Svojevrstno ilustracijo priljubljenosti ajde izpričuje tudi motiv ajdovega zrna v ornamentiki oziroma okraševanju zlasti lesenih in kamnitih stavbnih členov ter notranje opreme bivališč, kot je zapisal prof. Bogataj. V drugi polovici dvajsetega stoletja pa jo je pšenica izpodrinila. Ajda slabo uspeva na površinah, kjer se je uporabljal kateri izmed herbicidov, zato se ajdo priporoča ravno v ekološkem pridelovanju. Najbolje uspeva na lažjih peščeno ilovnatih tleh z nevtralno reakcijo. Po vzniku se hitro razvija in raste ter tako zastre tla in nimamo težav s pleveli. Pa tudi zelo malo bolezni ima in škodljivcev. Dozoreva precej neenakomerno in se rada osiplje. Zrela semena so privlačna za ptiče. Optimalni čas za žetev je, ko dozori približno 75 % oreškov. Rastline požanjemo in jih vežemo v snope, ki jih običajno obesijo na letve kozolcev. Če zrnje takoj po žetvi omlatimo, je le - to še precej vlažno in se lahko pokvari. V času cvetenja je ajda odlična paša za kranjsko čebelo, ima pa tudi zelo lep vonj, prav tako med.

Na Vipavskem v zadnjem času opažam nekaj malega posejane ajde (na fotografiji), bolj najbrž za poskus, kot za resnejšo pridelavo. Najbrž bi moralo preteči še veliko Hublja in Vipave, da bi Fructal destiliral ajdo z ajdovskega polja, kaj šele Mlinotest polnil ajdovsko ajdovo moko, če sploh kdaj. Morda pa le, v kriznih časih se vse lahko zgodi nenazadnje - kila ajdove moke sploh ni poceni in morda bi se komu kje računica z ajdo izšla, pa še čebele in

ptiči bi bili veseli. Kdo bi vedel, še moja čarobna krogla ne! Na spletu lahko najdete obilico receptov za jedi iz ajde, enostavnih, pa tudi bolj kompliciranih. Zdaj, ko sem na zavodu, sem si vzela čas in enega in preizkusila. No, ja, nisem ravno padla v 'žbaliment' … Do drugega, bolj enostavnega sem prišla slučajno. Poskusite še vi, morda vam bo všeč. Pa dober tek vam želi Edvarda!

Ajdovi blini

- pol skodelice ostre bele moke - tretjina skodelice ajdove moke - 4 žličke sladkorja - pol žličke suhega kvasa - ščep soli - skodelica mleka - 3 žličke masla - 2 jajci - kozarec kisle smetane - paket prekajenega lososa - svež koper

Mleko skupaj z maslom segrejte v kozici. Pazite, da ne zavre. Zmešajte moko, sladkor, kvas in sol, v zmes pa vmešajte mleko z maslom. Pustite, da vzhaja uro in pol. Pregnetite in vmešajte jajca. Pustite, da še enkrat vzhaja. V ponvi raztopite maslo. Z večjo žlico zajemite maso ter jo ulijte v ponev tako, da dobite manjše debele palačinke. Ko je blin z ene strani pečen, ga obrnite. Ohlajene razporedite na krožnik, na vsakega dajte žlico kisle smetane ter rezino prekajenega lososa. Okrasite s svežim koprom.

Ajdovi rezanci - 30 dag ajdove moke - 12 dag bele moke - 1 kozarec mleka - 4 jajca - sol Pizzoccheri so rezanci iz ajdove moke. Dolgi so 5 do 6 cm in široki 1,5 cm. Doma so iz Valtelline v severnoitalijanskih Alpah, kjer sem bila letos na dopustu. V eni od vasi (pozabila sem že ime) v tisti dolgi dolini, ki pa je izredno močno poseljena in se naselja že kar prelivajo eno v drugo, so imeli šagro. In so seveda jedli pizzocchere. Delili so jih tudi turistom, brezplačno, le da s kakšno manjšo participacijo: »Za moko,« so rekle kuharice, ki so bile takoj voljne izdati svoj recept. Najprej zmešamo obe vrsti moke, nato ju vsujemo na desko, naredimo v sredo jamico in vanjo ubijemo jajca. Solimo, prilijemo mleko in gnetemo testo. Po potrebi prilijemo malo mlačne vode. Mesimo kot običajno testo za rezance, dokler ne dobimo čvrstega, prožnega in gladkega testa. Pustimo, da kakšnih 20 minut počiva, nato ga razvaljamo v ne pretanek list in narežemo.


ZADNJA

24

Latnik 143, 4. oktober 2013

Čezmejna kolesarska povezava

Interbike tudi skozi Ajdovščino V Ajdovščini se je v četrtek, 26. septembra ustavila snemalna ekipa iz Benetk, ki je fotografirala in snemala kolesarsko traso skozi Ajdovščino za potrebe promocijskega gradiva za čezmejni projekt Interbike.

G

lavni namen projekta je vzpostaviti mrežo kolesarskih povezav na čezmejnem območju s spremljajočo infrastrukturo in mrežo intermodalnih povezav, ki bodo omogočile neprekinjeno potovanje od Ravenne do

Kranjske Gore. Kolesarska povezava je speljana tudi skozi Ajdovščino. Snemalna ekipa se je med drugim zaustavila pri izviru Hublja in v Gorenjah, kjer so snemalci poskušali uloviti panoramski pogled na Vipavsko dolino. kp

Gasilcem bron Postojna, 28. septembra – Na četrtem tekmovanju gasilskih enot širšega pomena iz tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah (GEŠP). Ekipa Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina je osvojila 3. mesto.

N

a tekmovanju se merijo ekipe gasilskih enot, ki so usposobljene za reševanje tehnično zahtevnejših nesreč. Na tekmovanju v Postojni so morali gasilci posredovati ob naletu dveh vozil, v katerih sta ostala ukleščena voznika s hudimi poškodbami. Zato je bilo treba pazljivo ravnati in ju izrezati iz zmečkane pločevine in jih predati v zdravstveno oskrbo, seveda čim hitreje, saj gre v takšnih primerih za sekunde. Sodelovalo je 12 ekip iz cele Slovenije, ki so bile zelo izenačene in so odločale malenkosti oziroma subjektivne ocene sodnikov, tako da Ajdovci niso bili niti daleč od drugega in celo prvega mesta, pa tudi ne daleč od sedmega,

Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com

tako da so z bronom zadovoljni, je povedal Miha Ergaver, direktor – poveljnik GRC Ajdovščina: »Seveda smo veseli s tretjim mestom, še posebno ker smo majhen center. Na tekmovanju smo sodelovali drugič, lani smo še nabirali izkušnje, letos smo že stopili na stopničke, drugo leto gremo še više! Fantom vsa čast!« Ekipo je bila sestavljena takole: Kristjan Pregelj (vodja), Dušan Batista, Mitja Jejčič, Elvis Vidmar, Gregor Krašna in Aljaž Černigoj. Ob tem seveda še želja, da svojega znanja, spretnosti in poguma ne bi prav pogosto uporabljali, so pa dokaz, da bodo ponesrečenci ob nezgodah v dobrih rokah. rl


Latnik 143 sep