Issuu on Google+

Center za razgradnjo vozil

Trgovina GOJAČE T 05/36-43-890 Trgovina ŠEMPETER T 05/33-84-930

Salon keramike ŠEMPETER

Ajdovščina, 29. november 2013, številka 145, 10000 izvodov

MATERIALI ZA GRADNJO, DOM IN VRT, SALON KERAMIKE

T 05/33-84-947

www.apia.si

prvi

zgornjevipavski časnik

Vrhpoljska cerkev v Rupnikovi pozlati

latnik

Nafa in sodi župniku pri roki

V

nedeljo, 24. novembra 2013, je pater Marko Rupnik predstavil dokončane mozaike v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju. Pater Rupnik je s skupino umetnikov, ki prihajajo iz različnih držav, celo iz Kitajske in Brazilije, postavil 180 m2 mozaika v enem tednu. Nedvomno vrhpoljski mozaik predstavlja svojevrstno posebnost v Rupnikovih delih, ker se prvič pojavlja v ospredju (v glavnem oltarju v sredini prezbiterija – abiti) podoba vstalega Kristusa na vodi, z apostoloma Tomažem, ki mu dovoli, da se dotakne njegovih ran, ter Petrom, ki ga rešuje iz morskih valov. Na levi strani prezbiterija je upodobljen prvi Jezusov čudež v Kani Galilejski, kjer je

spremenil vodo v vino. Tu si je Rupnik privoščil umetniško svobodo in namesto vrča upodobil nafo, ki je svojevrstna vrhpoljska posebnost, kakor tudi hram s sedmimi sodi (7 je število popolnosti). Na desni strani prezbiterija je upodobljen Janez Krstnik, kot tudi zavetnika cerkve sv. Primož in Felicijan z levi, ki ju nočejo napasti – pojesti. Poleg tega so v stranskih delih cerkve upodobljeni še angel, Marijino oznanjenje, pa srečanje Marije Magdalene z Jezusom ob odprtem grobu ... Rupnik pri upodobitvi uporablja veliko zlate barve ter enostavne, stilizirane figure ter se tako naslanja na umetnost prvega tisočletja: „Ko je bila vera še čista,“ kot se je izrazil mojster mozaika sam. Mozaiki so polni verske simbolike, kjer ima vsak detajl

svoj pomen. Mozaiki s svojimi dovršenimi detajli nedvomno zapeljejo gledalca, tako vernika, kot naključno mimoidočega, da enostavno opusti vse misli ter zgolj občuduje in uživa v lepoti ter tako v bistvu meditira, moli, se izprazni, se pravi praznuje. Zamisel v Vrhpolju ni nova, zanjo so si na čelu z dolgoletnim župnikom Bercetom prizadevali ducat let. Pred postavitvijo mozaikov je bilo potrebno cerkev nekoliko preurediti, nekatere elemente so prenesli v staro cerkev. Pater Rupnik je 'spotoma' ustvaril še nov križev pot, ki se bolj sklada z mozaiki. To je največje Rupnikovo delo v Sloveniji (po mozaikih na Markovcu, na Mengorah …) in bo že zato zagotovo dobro obiskano. Rupnikovi mozaiki sicer niso poceni, saj so v veliki meri prevlečeni z zlatimi lističi, vendar si tako velika in gospodarsko močna vas takšno umetnino tudi lahko privošči. Nenazadnje si lahko vsaj vinarji obetajo večji obisk, kajti svetovno znana in oblegana Rupnikova dela so kar precej oddaljena (San Giovanni Rotondo, Lurd, Fatima), tako da bi vrhpoljska cerkev v teh kriznih časih lahko postala za Slovence tako turistična atrakcija kot romarsko središče. Manjka samo še čudež! Pravzprav ne, saj so čudež iz Kane Galilejske menda prvi ponovili prav Vrhpoljci že pred časom … Majhen čudež pa je tudi že, da je pater Rupnik pri ponudbah iz celega sveta izbral ravno Vrhpolje! Martin Pevec, foto Marjan Božič

Kraljica in lepotica Potem ko so Nini Đurđević odvzeli (uradno zaradi kršenja določil pogodbe) naslov mis Universe Slovenije, je nova lepotna kraljica postala prva spremljevalka - Sara Savnik iz Ajdovščine.

N

a socialnih omrežjih je bilo razbrati, da bi morala simpatična Ajdovka zmagati že na izboru samem in ne šele po aferi z Ninino 'skrivnostno' izobrazbo in da je pravica vendarle zmagala. Nina je Sari predala krono, naziv in lento, pripada pa ji tudi nagrada v obliki štipendije 4-letni študij na zagrebški fakulteti za ekonomijo in menedžment. Je pa Sara ostala brez osrednjega doživetja, namreč izbora za najlepšo zemljanko, ki je v Moskvi potem pripadel Venezuelki, slovenska predstavnica pa je izpadla že po prvem krogu. Se je pa zato Sara na Sri Lanki udeležila Azijskega tedna mode, kjer je imela čast kot prva Slovenka nastopiti na tem pomembnem dogodku. Pa tudi brez lente je bila Sara zelo dejavna (fotografiranja, modne revije in dogodki), je tudi prva slovenska ambasadorka delfinov, pripravlja dobrodelno akcijo za otroke, ki jih pod božičnim drevescem ne čaka gora daril. Kot lepotna kraljica bo imela sedaj še veliko več obveznosti, zagotovo pa si bo

vzela čas in kot misica skušala narediti več za osveščanje o tem, kako nevarne so lahko petarde, saj je tudi sama imela s tem zelo grenko izkušnjo. Je pa na Vipavsko prišel še en laskavi naslov, ki ga tudi pooseblja krona – vinska kraljica za leto 2014 je namreč postala Špela Štokelj iz znane vinarske družine s Planine. To je že peta kraljica vseh kraljic enajstih vinorodnih okolišev, ki prihaja z Vipavskega (po Martini Stegovec od Sv. Martina, Maji Cigoj iz Črnič, Maji Benčina iz Lož in Karolini Kobal iz Vrhpolja). Špela je že diplomirala iz krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer tudi nadaljuje študij in trenutno že končuje magistrsko nalogo. Vse od malih nog je povezana z družinsko tradicijo pridelave vina, kar je na izboru za vinsko kraljico tudi suvereno dokazala. Da Štokljevi zares znajo z grozdjem in vinom priča tudi nagrada – tretje mesto, ki so jo prejeli za mlado vino na letošnjem vinskem festivalu v Ljubljani (drugo mesto

Sara Savnik

je prav tako odšlo na Planino, na Kmetijo Ferjančič). rl

Smeti

V te vrstice rad napišem kaj nenavadnega in neobičajnega, vsekakor pa vsaj malo presenetljivega. In tokrat bo ta moja želja zavita v ajdovske smeti, naše odpadke, ki imajo samo zaradi zime srečo, da sedaj čakajoč na odvoz pod Dolgo Poljano, preden jih odpeljejo na Štajersko, še ne zaudarjajo tako kot politiziranje z njimi. Spomnimo telegrafsko – kmalu po naši priključitvi Evropi smo vedeli, da ostankov smeti ne bomo smeli več zakopavati pod zemljo. Že večinoma doma ločene po sestavi, naj bi tudi tiste mešane, kajpak smeti v črnih vrečah, doživele ponovno in še eno obravnavo. Pred zlepljeno in smrdljivo večnostjo v vreči pod zemljo brez zraka in luči, jih komunalci rešijo tako, da vreče raztržejo in njih vsebino na pokriti sortirni liniji prevrednotijo (ločijo) še enkrat (namesto nas). Le izbrane izbranke (do 11 % ) doživijo dokončen pokop ali čez čas – sežig. Vse ostale se v obliki sekundarne surovine (kovina, steklo, papir, plastika) kot reciklanti ponovno vračajo na obisk v življenje potrošnika, ki si misli, da brez njih ne more in jih, po svoji stari in slabi navadi prekomerno troši. Da teh smetarskih opravil ne bi počeli kar za hribom na dnu vsake lepe doline, so strokovnjaki za Slovenijo določili sedem 'mastnih poti', po katerih naj bi se smeti prevažale do sedmih večjih, popolnoma opremljenih regijskih smetarskih centrov. In ko se je že zdelo, da smo tudi Primorci določili svojo mastno pot in RCERO Stara Gora, je na regijsko prizorišče, pet minut pred dvanajsto, vstopil ajdovski župan Poljšak: »Smeti ne damo! Za smeti bomo skrbeli sami!« je zaslediti v novem Konceptu za gospodarjenje z odpadki v občini Ajdovščina. Po svoji navadi pred tem ni vprašal po ničemer skoraj nikogar – niti državne birokracije, niti primorske partnerje, niti svojih občanov. Pognal se je v bitko, ki je bila, vsaj po moje, izgubljena vnaprej. Koliko lahko to bojevanje na koncu stane občanke in občane, ni bilo važno. »Naš sodni sistem itak ne dela, pri nas se stoži bore malo,« je na opozorila nevarnih, moralno in pravno spornih dejanj, ponavljal v sejni sobi občinskega sveta. Da se nekomu sfrčka pri neki zadevi do te mere, da se skrega z vsemi sosedi, je najbrž kriva predolgoletna oblast, ki jo je držal v rokah. Zgodovina je polna teh in takih primerov. A tudi primerov, ko je take poizkuse javnost oz. družba rešila zadnji hip. Tako bo imel ajdovski občinski svet svojo zadnjo priložnost (še tretjič) v četrtek, 28. novembra popoldne, ko lahko trimesečno mučno smetarsko avanturo zapelje na pravo 'mastno' pot - iz Dolge Poljane v Staro Goro. Sem, kakor vedno, zelo vztrajen optimist. 'Kej čem pa bet!?' Mitja Tripković


2

RCERO - ODMEVI

Upam, da najdemo skupni jezik

Mitja Trtnik, podžupan Mestne Občine Nova Gorica, vodja projekta RCERO

Zakaj so se občine odločile za projekt RCERO Stara Gora in kako je potekal ? Dejstvo je, da zahodni del Slovenije potrebuje sodoben center za ravnanje z odpadki, ki bi dokončno rešil problematiko obdelave in odlaganja odpadkov na tem območju. Že operativni državni plan je predvidel postavitev takega centra na Goriškem. Najlažje ga je namreč umestiti ob obstoječe odlagališče v Stari Gori, ki je tudi primerno oddaljeno od bližnjih naselij. Cilj je namreč postaviti sodoben center, skladen z najnovejšimi okoljskimi standardi. K projektu je pristopilo 13 občin severne Primorske, ki so ves čas skupaj načrtovale aktivnosti na projektu. Koliko sredstev je vaša občina že vložila v projekt in kaj pričakuje vaša občina od projekta RCERO

Stara Gora ? Doslej je Mestna občina Nova Gorica v projekt vložila že več kot 1.100.000,00 €. Od projekta RCERO Nova Gorica pričakujemo rešitev odlaganja komunalnih odpadkov, ki bo tudi skladna z vsemi potrebnimi okoljskimi standardi in ki ne bo zniževala kakovosti življenja ljudi v neposredni bližini centra. Kako ocenjujete napovedan odstop Občine Ajdovščina od financiranja RCERO Stara Gora oz kako ocenjujete ravnokar sprejet Koncept gospodarjenja z odpadki v Občini Ajdovščina ? Vsak, ki se vključi v določen projekt, prevzema tako obveznosti kot pravice. Popolnoma neodgovorno se mi zdi do ostalih partnerjev, 12 občin, do vseh občank in občanov vseh teh občin, vključno z Občino Ajdovščina, da po vseh letih usklajevanj, truda in dela, zaradi trenutnih vzgibov Občine Ajdovščina lahko propade 38 milijonov eur vreden projekt, za katerega nam je uspelo pridobiti tudi evropska sredstva. S tem bi bilo vse območje prikrajšano za sodobno urejen center, ostal pa bi zahteven problem nerešenega odlaganja odpadkov. Že več kot skrajni čas je, da začnemo delovati složno. Občinski svet Občine Ajdovščina je sprejel sklep, da se že vloženih ajdovskih 176.000 € spremeni v manjši solastniški delež skupnega podjetja. Kako ocenjujete to odločitev OS OA? Ta odločitev je povsem drugotnega pomena. Pravi problem je odlo-

čitev Občine Ajdovščina, da izstopi iz sofinanciranja projekta. Ali menite, da bi morala Občina Ajdovščina poravnati svoj delež v celoti ? Če da, zakaj ? Seveda. To obveznost je potrdila in sprejela že s pristopom k projektu in s podpisom pogodbe. Le s skupnimi močmi lahko namreč izvedemo tako zelo zahteven projekt. Če samo ena občina izstopi, projekt propade. Je vaša občina pripravljena pokriti manjkajoča sredstva, ki jih je povzročila Občina Ajdovščina z izstopom iz sofinanciranja projekta ? Ne, nikakor ne. Mestna občina Nova Gorica je doslej med vsemi občinami partnericami v projekt vložila največ. Poleg tega bi plačilo deleža Občine Ajdovščina pomenilo podpiranje neresnega ravnanja Občine Ajdovščina. Menite, da bo imela Občina Ajdovščina, če ne poravna svojega deleža v celoti zagarantirano ceno za odloženo tono odpadkov kot ostali solastniki RCERA Stara Gora ? Če ne, zakaj ne ? Če Občina Ajdovščina ne poravna svojega deleža v celoti, tega ne bo imela zagotovljenega. Samo tiste občine, ki sodelujejo v projektu in ki izvršujejo vse svoje obveznosti in pravice, imajo boljša izhodišča in pogoje. Kaj pravite na očitek da je RCERO preobsežen projekt in da bo poslovanje javnega podjetja nerentabilno ? Poslovanje podjetja bo odvisno od

Mestna občina Nova Gorica količine odpadkov. Glede na to, da veliko južnoprimorskih in kraških občin še nima zagotovljene obdelave odpadkov, se bodo zagotovo priključevale k temu centru in s tem povišale količino predelanih in odloženih odpadkov. Ali ste pripravljeni podpreti zamisel da bi se v podjetju RCERO Stara Gora, z ozirom na dejstvo da je stopnja brezposelnosti v Ajdovščini najvišja v regiji, zaposlilo nekaj več brezposelnih občank in občanom Občine Ajdovščina ? Zagotovo bi bilo diskriminatorno in neresno zagotoviti, da se bodo v centru lahko zaposlili samo občani ene občine. V njem se bodo lahko zaposlili vsi tisti, ki bodo izpolnjevali pogoje, ne glede na občino. Ali menite, da lahko projekt RCERO Stara Gora zaradi odstopa Občine Ajdovščina iz sofinanciranja propade? Ali nameravate svoje deleže v primeru propada projekta iztožiti od povzročitelja propada projekta ? Če da, zakaj ? Da, zagotovo v tem primeru projekt RCERO Nova Gorica propade. Svet regije severne Primorske je že pooblastil trenutnega predsednika omenjenega sveta regije, to je novogoriškega župana Mateja Arčona, da v primeru propada projekta skladno s pogodbo vloži tožbo proti Občini Ajdovščina. Predvsem zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz pogodbe, povzročitve finančne škode, izgube evropskih sredstev itd. Kako boste reševali problem z odpadki v vaši občini, če projekt

RCERO – skupni projekt prihodnosti

Siniša Germovšek, župan Občine Bovec

Zakaj so se občine odločile za projekt RCERO Stara Gora in kako je potekal ? Odločitev občin za projekt RCERO Stara Gora je logična in po svoje samoumevna, saj si preprosto ni mogoče predstavljati, da zahodni del države nima niti enega skupnega odlagališča odpadkov. Projekt poteka res že dolgo, predolgo tudi zaradi velikega števila občin, kar močno podaljša čas dogovarjanj in odločanja. Koliko sredstev je vaša občina že vložila v projekt in kaj pričakuje vaša občina od projekta RCERO Stara Gora ? Glede na dogovorjeni delež je Občina Bovec doslej vložila 41.525€ in naša pričakovanja so, da bo RCERO najbližje in tudi najcenejše odlagališče odpadkov. Zelo nenavaden in

nesmislen je »turizem smeti«, to je da vozimo odpadke iz skrajno zahodnega v skrajno vzhodni del države. To je danes cenovno še sprejemljivo, če pa svojega odlagališča ne bomo imeli, ne bomo imeli izbire in cene bodo zagotovo poskočile. Kako ocenjujete napovedan odstop Občine Ajdovščina od financiranja RCERO Stara Gora oz kako ocenjujete ravnokar sprejet Koncept gospodarjenja z odpadki v Občini Ajdovščina ? Odstop Občine Ajdovščine je zelo neprijetno presenečenje, saj se je zgodil tik pred zdajci. Problem ni v Konceptu gospodarjenja z odpadki v Občini Ajdovščini, ampak kdaj je bil koncept sprejet, to je v trenutku, ko smo tik pred izvajanjem RCERO. Občinski svet Občine Ajdovščina je sprejel sklep, da se že vloženih ajdovskih 176.000 € spremeni v manjši solastniški delež skupnega podjetja. Kako ocenjujete to odločitev OS OA? Posameznih odločitev suverenega organa Občine Ajdovščina ne bi komentiral, dejstvo pa je, da se mora v skupnem projektu spoštovati dejstvo, da vsa pravila in pogoji veljajo za vse deležnike enako, oziroma se moramo držati sklenjenih in potrjenih dogovorov. Nemogoče je kriterije in pravila igre spreminjati, ko je projekt že v zaključni fazi! To pomeni, da morajo vsi deležniki poravnati svoje obveznosti, kar velja tudi za Občino Ajdovščina, ker izjem ne more biti.

Je vaša občina pripravljena pokriti manjkajoča sredstva, ki jih je povzročila Občina Ajdovščina z izstopom iz sofinanciranja projekta ? Odločitev o morebitnem pokrivanju manjkajočih sredstev zaradi odstopa Občine Ajdovščina, sprejema občinski svet, vendar ta možnost po mojem še ni aktualna, saj moramo vztrajati, da gremo vse občine skupaj do konca in izpeljemo projekt RCERO. Zato je tudi preuranjeno pogovarjati se o ceni odpadkov, saj po mojem še obstaja upanje in realna možnost za skupno izvedbo projekta RCERO. Kaj pravite na očitek da je RCERO preobsežen projekt in da bo poslovanje javnega podjetja nerentabilno ? Pomisleki o preobsežnosti projekta in poslovanju RCERO morajo biti predmet resne presoje. Lahko, da so deloma tudi upravičeni, vendar obstajajo realne možnosti za pridobitev potrebnih količin odpadkov na južnem delu Primorske in v soseščini. Ali ste pripravljeni podpreti zamisel da bi se v podjetju RCERO Stara Gora, z ozirom na dejstvo da je stopnja brezposelnosti v Ajdovščini najvišja v regiji, zaposlilo nekaj več brezposelnih občank in občanom Občine Ajdovščina ? V skupnem projektu ne more biti enostranskih pogojevanj, čeprav je možno, glede na razdalje, zaposliti ustrezne kadre z območja okoliških občin.

Latnik 145, 29. november 2013

Ali menite, da lahko projekt RCERO Stara Gora zaradi odstopa Občine Ajdovščina iz sofinanciranja propade? Ali nameravate svoje deleže v primeru propada projekta iztožiti od povzročitelja propada projekta ? Če da, zakaj ? Možnost da projekt zaradi izstopa Občine Ajdovščine propade je zelo verjetna in za takšen izid se mora ugotoviti odgovornost in vse posledice, ki iz tega izhajajo. Pravno veljavne pogodbe je možno tudi iztožiti. To je skrajno sredstvo in vse bi morali narediti, da do tega ne pride, saj smo vse občine v naši regiji in bomo v njej tudi ostali. Tožarjenje pa je zelo slaba popotnica za prihodnje sodelovanje. Poudaril bi, da predlog za sklic izredne seje občinskega sveta Občine Ajdovščina, ki je bil sprejet na svetu regije v Bovcu, ni imel namena posegati v suverenost Občine Ajdovščina, ampak je bil poziv in prošnja, da se ponovno presodi vse argumente v zvezi s projektom RCERO, ki je tako zelo pomemben za celotni zahodni del države. Žal dnevni red izredne seje ni bil potrjen, kar je bilo zame zelo veliko razočaranje, saj še eno tehtanje argumentov ne more nikomur škodovati. Ali je izstop občine Ajdovščina iz financiranja RCERA ter morebiten propad projekta dobra ali slaba popotnica za bodoče regijske projekte in ali boste k bodočim skupnim projektom še kdaj povabili župana Poljšaka oz. Občino

RCERO Stara Gora propade ? Reševali bomo tako, kot bodo v tem primeru primorani tudi vsi ostali: odpadke bomo morali voziti drugam, na druga odlagališča, ki so oddaljena 100 km in več. To pomeni dodatno obremenjevanje okolja in predvsem visoke stroške za občane. Ali je izstop občine Ajdovščina iz financiranja RCERA ter morebiten propad projekta dobra ali slaba popotnica za bodoče regijske projekte in ali boste k bodočim skupnim projektom še kdaj povabili župana Poljšaka oz. Občino Ajdovščina ? Verjetno ni težko oceniti, da je to slaba popotnica. Vseeno ne bi odločitev nekaterih oseb iz vaše občine posploševal na vse občanke in občane v občini. Občino Ajdovščina bomo seveda tudi v bodoče povabili k skupnim projektom. Tudi z županom Marjanom Poljšakom upam, da bomo našli skupni jezik in da bo sprevidel, da se je v tej zadevi verjetno zgolj prenaglil. Še ima čas, da to spremeni. Mitja Trtnik

Občina Bovec

Ajdovščina ? Še vedno nisem izgubil upanja, da vsi skupaj ugotovimo pomen projekta RCERO in ga izpeljemo do konca. Ni dovolj, da smo entoni, ko pojemo himno Vstala Primorska, enotni moramo biti tudi pri izvedbi skupnih projektov. Narediti moramo korak naprej! Če za RCERO ne moremo najti skupnega imenovalca za njegovo izvedbo, potem bo še veliko težje z bodočim regijskim projekti. Takšno stanje je voda na mlin vedno hujše centralizacije in ne smemo dovoliti, da nam propade prvi regijski projekt! Primorci smo vedno znali stopiti skupaj, ko je to bilo potrebno. Zakaj bi bilo tokrat drugače? Občankam in občanom Občine Ajdovščina želim vse dobro in veliko uspeha v prihodnosti. Siniša Germovšek


Latnik 145, 29. november 2013

RCERO - ODMEVI

Pričakujemo dobre rezultate

mag. Ivan Princes dr. vet. med., župan Občine Vipava

Zakaj so se občine odločile za projekt RCERO Stara Gora in kako je potekal ? Občina Vipava in ostale občine v regiji smo se odločile za projekt RCERO Stara Gora zaradi nujnosti ureditve deponije – odlagališča mešanih odpadkov na najbližji možni lokaciji, da bi to po zaprtju sedaj obstoječih deponij, povzročalo tako samim občinam, predvsem pa občanom, čim nižje stroške odlaganja in predelave odpadkov. Postopek dogovarjanja oziroma sprejemanja odločitev je med občinami v regiji potekal dogovorno, z usklajevanji stališč. Koliko sredstev je vaša občina že

vložila v projekt in kaj pričakuje vaša občina od projekta RCERO Stara Gora ? Občina Vipava je doslej za ta projekt namenila 46.705,54 evrov, v letu 2014 planira 161.000,00 evrov, nadalje pa še 167.000,00 evrov v letu 2015. Poudarim naj, da so vse to lastna sredstva občine, ki jih vlagamo za ta namen, kar posledično pomeni, da bo manj sredstev za druge investicije, se pa obenem zavedamo, da je projekt RCERO nuja. Od projekta nenazadnje zaradi visokega lastnega vložka pričakujemo dobre rezultate. Kako ocenjujete napovedan odstop Občine Ajdovščina od financiranja RCERO Stara Gora oz kako ocenjujete ravnokar sprejet Koncept gospodarjenja z odpadki v Občini Ajdovščina ? Odstop Občine Ajdovščina od navedenega projekta v zadnjem hipu ocenjujemo neresno in kot »ne-fer« do ostalih občin v regiji, saj to lahko ogrozi celotno strategijo, ki se tiče deponije v Stari Gori in izgubo evropskih sredstev. Nadaljnji koncept Občine Ajdovščina nas ne zanima, o tem naj odločijo sami z vso odgovornostjo do svojih občanov, še posebno, ko bodo začeli občani prejemati polo-

Občina Vipava

žnice za odvoz odpadkov. Občinski svet Občine Ajdovščina je sprejel sklep, da se že vloženih ajdovskih 176.000 € spremeni v manjši solastniški delež skupnega podjetja. Kako ocenjujete to odločitev OS OA? Občina Vipava ni pripravljena preprosto pokriti manjkajoče vrzeliprimanjkljaja, ki jo je s svojo odločitvijo o izstopu povzročila Občina Ajdovščina, kajti ta delež bi morala navedena občina poravnati v celoti, saj je vseskozi sodelovala v postopku sprejemanja odločitev, kratko malo lahko rečemo, da je pustila regijo na cedilu v zadnjem hipu. Zato tej občini seveda niti »pod razno« ne pripada zagotovljena cena na odložene odpadke. Ali ste pripravljeni podpreti zamisel da bi se v podjetju RCERO Stara Gora, z ozirom na dejstvo da je stopnja brezposelnosti v Ajdovščini najvišja v regiji, zaposlilo nekaj več brezposelnih občank in občanom Občine Ajdovščina ? Občina Vipava ne podpira ideje, da bi se morali v podjetju RCERO zaposliti ravno občani Občine Ajdovščina, kljub veliki brezposelnosti, zavzemamo se za rešitev, da se tam zaposlijo že zaposleni delavci Komunalno stanovanjske družbe

d.o.o., ne glede na to, iz katere občine so, saj sicer morebiti ostanejo brezposelni še oni. Imajo pa že znanja in izkušnje z ravnanjem z odpadki. Ali menite, da lahko projekt RCERO Stara Gora zaradi odstopa Občine Ajdovščina iz sofinanciranja propade? Ali nameravate svoje deleže v primeru propada projekta iztožiti od povzročitelja propada projekta ? Če da, zakaj ? Upamo, da bo RCERO uspel, kljub muhasti potezi Občine Ajdovščina, v projekt verjamemo, je pa otežen. Verjamemo, da bodo postopoma pristopile tudi kraške občine in ostale, tako, da bomo zagotovili dovolj velike količine odpadkov, kar bo zmanjšalo ceno na tono le-teh. Če bo projekt propadel bo Občina Ajdovščina seveda morala nositi posledice, kar bomo iztožili v skupni tožbi preko Sveta regije. Kako boste reševali problem z odpadki v vaši občini, če projekt RCERO Stara Gora propade ? Če bi slučajno zadeva RCERO propadla, bo morala tudi Občina Vipava tako kot vse ostale občine v regiji, problem odpadkov reševati na način, da izvajalca išče na prostem trgu, česar se pa vsi bojimo, saj to za

Odločitve je potrebno sprejeti pravočasno

Franc Mužič, župan Občine Brda

Kaj naj danes rečem na temo projekta RCERO Stara Gora? Mogoče bo bralcu najbolj jasno in si bo tudi sam lahko ustvaril realno sliko, če opišem potek tega projekta skozi čas. Projekt RCERO smo župani na Svetu Regije začeli nastavljati že pred dobrimi desetimi leti. Poleg lokacije Stara Gora je bila strokovno obdelana kot možna lokacija tudi Dolga Poljana. Po približno dveh letih je Vlada RS sprejela odločitev, da bo na Severnem Primorskem en RCERO in to na lokaciji Stara Gora. Vodenje projekta je prevzela Mestna občina Nova Gorica, ki je v vseh fazah projekta korektno poročala o posameznih rešitvah, usmeritvah, odločitvah in jih tudi predhodno usklajevala z vsemi občinami partnericami, tudi z občino Ajdovščina. Dokler se ni dobilo rešitve s katero so se strinjale vse partnerice se enostavno ni naredilo naslednjega koraka v realizaciji projekta. To je imelo za posledico tudi počasnejšo pripravo projekta, s katero vsaj osebno nisem bil zadovoljen vse

dokler vodenje projekta ni prevzel podžupan Mesten občine Nova Gorica gospod Mitja Tratnik. V času priprave projekta je občina Ajdovščina imela ves čas pripombe nad višino investicije. Tudi te konstruktivne pripombe so sigurno pripeljale do tega, da se je vrednost projekta iz začetnih ocenjenih 70 mil. evrov znižala na cca. 45 mil evrov. Na projektu RCERO Stara Gora sem prvi večji šok doživel, ko je nedavno tega projektu obrnila hrbet občina Idrija, pa čeprav ni minila seja Sveta Regije brez te teme na dnevnem redu in bi to odločitev lahko sprejela mnogo prej in ne tik pred zdajci. Ta pozna in s tem ne korektna odločitev pa je bila sprejeta še v času. Čeprav, kot sem dejal, je bila sprejeta odločitev občine Idrija še pravno formalno v času je bila ne korektna z časovnega vidika in vidika, da smo tako rekoč vrat na nos njene stroške morale prevzeti bivše občine nastale z delitvijo Občine Nova Gorica. V času, ko smo se nekateri župani borili za projekt na Ministrstvu za gospodarstvo in pri Vladi RS in tudi dosegli podaljšanje roka za pridobitev gradbenega dovoljenja do 31.12.2013, pa je bila odločitev občine Ajdovščina mnogo več kot samo šok. Enostavno osebno sem se in se počutim dobesedno izdanega in to od občine in župana, ki je vedno poudarjala oziroma poudarjal »Primorsko« in kako se je zanjo potrebno boriti. Boriti proti centralizaciji, globalizaciji itd. In iz te občine dobim sporočilo, da odstopa od edinega večjega regijskega projekta. Na žalost dejanja občine z županom na čelu danes kažejo ravno obratno, kar besedno sporočajo. Občina Ajdovščina se ne vede regij-

3

sko. Ta odločitev ne bo imela za posledico samo to, da smo danes ostale občine vključene v projekt v nezavidljivem položaju kako finančno pokriti delež občine Ajdovščina, da je Vlada RS tik pred tem, da zaradi nekonsistentnosti naše statistične regije namenjenih 25 mil. evrov prerazporedi na druge projekte, da bi z ne realizacijo projekta izgubili od 40 do 50 delovnih mest ampak tudi hujšo posledico in to je, da bomo težko verodostojni do Vlade RS pri bodočih regijskih projektih. Odločitev Občinskega sveta občine Ajdovščina in župana je enostavno nekorektna in škodljiva za ostale občine vključene v projekt RCERO

in še več. Škodljiva je, kot sem že dejal, tudi za podobo naše statistične regije. V sled temu bom osebno podprl odločitev ostalih partneric v projektu in to je, da se uvedejo vsi potrebni postopki za povrnitev nastale škode na projektu RCERO Stara Gora, ki jo je s svojo odločitvijo o izstopu iz projekta povzročil Občinskega sveta občine Ajdovščina in župan Marjan Poljšak, ki občino predstavlja in zastopa. Zoper odločitev, ki ni bila samo partnersko nekorektna ampak tudi pravno formalno prepozna. Franc Mužič

Garažna sekcijska vrata DoorHan so sodobna rešitev za vse garažne odprtine. Zavzemajo malo prostora, imajo dolgo življenjsko dobo, njihova uporaba je enostavna in varna.

občane predstavlja znatno podražitev odvoza odpadkov. Ali je izstop občine Ajdovščina iz financiranja RCERA ter morebiten propad projekta dobra ali slaba popotnica za bodoče regijske projekte in ali boste k bodočim skupnim projektom še kdaj povabili župana Poljšaka oz. Občino Ajdovščina ? V zvezi z navedeno potezo Občine Ajdovščina, da izstopi iz tega skupnega vlaka v zadnjem hipu, bomo pri nadaljnjih projektih s to občino izredno previdni, še posebno ko bodo v igri resne posledice za občane, ki v tem kriznem času že tako težko odpirajo kuverte s položnicami. Ivan Princes V Vipavi, 21.11.2013

Občina Brda


RCERO - ODMEVI

4

Latnik 145, 29. november 2013

Podpisane pogodbe je potrebno spoštovati

Darja Hauptman, županja Občine Kobarid

Zakaj so se občine odločile za projekt RCERO Stara Gora in kako je potekal ? …da bi kot regija prišli do enega regijskega odlagališča, ki ga trenutno nimamo…

Koliko sredstev je vaša občina že vložila v projekt in kaj pričakuje vaša občina od projekta RCERO Stara Gora ? ….47.506,76 eur.. Kako ocenjujete napovedan odstop Občine Ajdovščina od financiranja RCERO Stara Gora oz kako ocenjujete ravnokar sprejet Koncept gospodarjenja z odpadki v Občini Ajdovščina ? …podrejo se vsi dogovori in finančna konstrukcija… Občinski svet Občine Ajdovščina je sprejel sklep, da se že vloženih ajdovskih 176.000 € spremeni v manjši solastniški delež skupnega podjetja. Kako ocenjujete to odločitev OS OA? …prepuščam pripravljavcem projekta in pravnikom… Ali menite, da bi morala Občina Ajdovščina poravnati svoj delež v celoti ? Če da, zakaj ?

… nujno, če je tako zapisano v pogodbi… Je vaša občina pripravljena pokriti manjkajoča sredstva, ki jih je povzročila Občina Ajdovščina z izstopom iz sofinanciranja projekta ? … o tem bo odločal občinski svet… Menite, da bo imela Občina Ajdovščina, če ne poravna svojega deleža v celoti zagarantirano ceno za odloženo tono odpadkov kot ostali solastniki RCERA Stara Gora ? Če ne, zakaj ne ? …NE, regijska politika bo določala cene vseh, ki bodo na trgu… Kaj pravite na očitek da je RCERO preobsežen projekt in da bo poslovanje javnega podjetja nerentabilno ? …na to morajo odgovoriti strokovnjaki, vse se da preverit in korigirat…

Ali ste pripravljeni podpreti zamisel da bi se v podjetju RCERO Stara Gora, z ozirom na dejstvo da je stopnja brezposelnosti v Ajdovščini najvišja v regiji, zaposlilo nekaj več brezposelnih občank in občanom Občine Ajdovščina ? …izbrati bo potrebno ustrezen kader in upoštevati zakonodajo… Ali menite, da lahko projekt RCERO Stara Gora zaradi odstopa Občine Ajdovščina iz sofinanciranja propade? Ali nameravate svoje deleže v primeru propada projekta iztožiti od povzročitelja propada projekta ? Če da, zakaj ? …seveda…podpisane pogodbe je potrebno spoštovati… Kako boste reševali problem z odpadki v vaši občini, če projekt RCERO Stara Gora propade ? …tako kot sedaj… Ali je izstop občine Ajdovščina iz financiranja RCERA ter more-

Voziti odpadke sto kilometrov ni dobro!

Zlatko Martin Marušič, župan Občine Miren-Kostanjevica

Spoštovani, moja naloga in zadolžitev 62. Seje Sveta regije je bila, da na seji občinskega sveta Občine Ajdovščina svetnike seznanim s sklepi seje in poročam o aktivnostih, ki so bile do sedaj na projektu RCERO re-

alizirane. Žal Občinski svet Občine Ajdovščina ni sprejel niti dnevnega reda, zato seje ni bilo, kar me obdaja z zelo mešanimi občutki oziroma razočaranjem. Svet regije je 21.10.2013 sprejel dva sklepa, da se s projektom RCERO nadaljuje z vsemi dosedanjimi sprejetimi obveznostmi, in da svet regije poziva župana Občine Ajdovščina, da na osnovi sklepa Sveta regije skliče izredno sejo občinskega sveta v roku enega tedna s ciljem obravnave problematike in podpisa odloka o ustanovitvi javnega podjetja. S skupno problematiko smo se začeli ukvarjati že v letu 2007, Občina Ajdovščina je tudi predlagala svoje rešitve, to so bile baliranje in vožnja odpadkov v Batuje, od tam prevoz odpadkov z vlakom v Trst ali Tržič. Druga rešitev je bila izgradnja sežigalnice v Dolgi Poljani, vendar so bili krajani proti. Tretja rešitev, v decembru 2010, pa da občina načrtuje izgradnjo bio plinarne s priva-

Prejemnik: Občina Ajdovščina Cesta 5. Maja 6A 5270 Ajdovščina

Pošiljatelj: KS Dolga Poljana Dolga poljana 17 5271 Vipava

ZADEVA: Zahteva po javni razgrnitvi novega občinskega koncepta ravnanja z odpadki na CERO Dolga Poljana

tnim kapitalom. Rezultat je bil, da so te rešitve neuresničljive in nerealne. Sledila je še četrta varianta, podana na 62. seji Sveta regije. V letu 2010 je bilo imenovano strokovno telo v katero so bili imenovani direktorji komunalnih podjetij na našem področju in predstavniki občin. Strokovno telo je imelo nalogo, da pripravi najbolj ustrezno, finančno vzdržno, rešitev oziroma investicijo. Svet regije je pristal na investicijo cca 38 milijonov €, brez DDV, kar zajema sredstva iz kohezijskega sklada v višini cca 24 milijonov €, delež iz državnega proračuna cca 4 milijona €, razliko, cca 9 milijona €, pa bi sofinancirale občine po številu prebivalcev. Prva pogodba o sodelovanju pri pripravi projekta RCERO je bila sklenjena 4.10.2010, Občina Ajdovščina in Občina Vipava nista bili podpisnici. Z aneksom št. 1 k omenjeni pogodbi je takoj pristopila Občina Vipava, nato pa z aneksom št.

2, na prošnjo, še Občina Ajdovščina. V aneksu je bilo ugotovljeno, da je Občinski svet Občine Ajdovščina, na 10. redni seji, 29.9.2011, pooblastil župana za podpis aneksa k pogodbi o izvedbi projekta RCERO, aneks pa je dajal garancijo Občini Ajdovščini za enotno ceno. Kasneje je bil sklenjen še aneks št. 3 z Občino Idrija, ki je sicer odstopila, vendar pogodbo podpisala. Njeno finančno obveznost smo prevzele MONG, Občina Šempeter-Vrtojba, Občina Brda, Občina Kanal, Občina Renče-Vogrsko in Občina MirenKostanjevica. Prepričan sem, da bi leta 2010, brez Občine Ajdovščina, že imeli zgrajen RCERO in seveda veliko manj problematike, ki se vleče že vrsto let. Občina Miren-Kostanjevica je do sedaj v projekt RCERO vložila že cca 46.000 €. Ne predstavljam si, da bomo odpadke vozili v 100 in več km oddaljene kraje, kot sedaj na Ptuj, kajti zahod oziroma cela Pri-

Občina Miren-Kostanjevica

morska nima Centra za ravnanje z odpadki. V današnjem času, ko pripravljamo skupne regijske projekte za novo finančno perspektivo 2014 – 2020 sigurno ni dobra popotnica izstop Občine Ajdovščina v zaključni fazi tega projekta, s tem pa tudi propad projekta in izguba vseh finančnih sredstev. Zlatko Martin Marušič

V časopisu smo ajdovski komunalci pogosto omenjeni le zaradi povišanja cen, raznih nesoglasij med sosednjimi občinami in podobno. Res so delavci morda po krivici deležni samo kritik in za pohvalne besede zmanjkuje časa. Za lažje delo in dobre odnose med sodelavci je potrebna tudi sprostitev – tako telesna kot duhovna.

Ker je CERO Dolga poljana v naši krajevni skupnosti in kot krajani neposredno čutimo njegov vpliv, Vas pozivamo (Občino ter KSDA d.o.o.), da nam pred vsakim nadaljnjim korakom javno predstavite Vaše načrte razvoja CERO Dolga Poljana.

Lepo pozdravljeni, Predsednik KS Dolga Poljana Danilo Curk in ostali člani sveta KS Dolga Poljana

biten propad projekta dobra ali slaba popotnica za bodoče regijske projekte in ali boste k bodočim skupnim projektom še kdaj povabili župana Poljšaka oz. Občino Ajdovščina ? …zelo slaba…bomo razmišljali in v primeru sodelovanja zahtevali večje garancije… Darja Hauptman

Komunalci na Ojstrem vrhu

Vodstvo krajevne skupnosti Dolga Poljana je bilo obveščeno dne 19.11.2013 s strani nekaterih občinskih svetnikov o nameri sprejeti na 32. redni seji občinskega sveta občine Ajdovščina dne 17.10.2013 »Koncept gospodarjenja s komunalnimi in podobnimi odpadki na območju občine Ajdovščina«

Pričakujemo Vaše sodelovanje in korektno obveščanje, sicer bomo uporabili ostala sredstva za zaščito interesov krajanov in krajank KS Dolga Poljana.

Občina Kobarid

V

letošnji jeseni smo se odločili, da naberemo nekaj pozitivne energije s pohodom po Planini. Domačin Jurij iz Tevč nas je povabil na mini Vrtovčev pohod, kateremu smo dali ime ‘Jurčkov pohod’. Izpred njegove hiše smo se podali navkreber po strmi poti proti vrhu.

Vreme smo izbrali verjetno najlepše, kar jih je bilo v tem letnem času. Med potjo so poznavalci nabirali gobe, našli smo pa tudi nekaj kostanjev. Vodovodarji so pokazali trase, kjer se pretaka hubeljska voda proti Šmarjam. Ob poti so bile tudi zanimivosti, za katere nam je Jurij pripravil razlago. Tako smo na primer

spoznali lokacijo, kjer je bilo pred leti jezero. Zanimiv je bil mejni kamen med Goriško in Kranjsko, ki so ga prav v teh dneh obudili iz pozabe in mu s spremljajočim napisom dali mesto, ki mu pripada. Po dobri uri hoda se je skupina 27 pohodnikov ustavila na Ojstrem vrhu, kjer je bil krasen razgled. Sledila je skupna fotografija. Videti je bilo skoraj vse vasi, za katere delavci podjetja skrbimo. Vračali smo se po poti skozi Lisjake ter zopet skozi gozdno idilo v Tevče. Tam pa sta nas   pričakala Jože in Primož s pečenim mesom in kostanji. Brane in Ivica pa sta pripravila palačinke. Petkov popoldan smo si zapomnili po lepem vremenu, prijaznem gostovanju pri Juriju in ne nazadnje po uspešnem pohodu. Aleš Brecelj


DOGODKI

Latnik 145, 29. november 2013

5

Inovativno ‘zlaganje Podkraj dobil novo mrliško vežico kock’ by Petrič S ‘telefonskim’ denarjem …

Dolgoletna želja prebivalcev Podkraja se je uresničila 25. oktobra, ko je na tamkajšnjem pokopališču koprski škof dr. Jurij Bizjak blagoslovil novo poslovilno vežico.

D

otrajano in neuporabno staro vežico je zamenjal sodoben objekt, izdelan po načrtu arhitekta Andreja Čopiča. Sestavljen je iz dveh pravokotnikov, ki ju združuje skupna streha. Odpira se proti jugu, na osrednjo ploščad. V zahodnem delu so urejene čajna kuhinja in sanitarije, v vzhodnem delu je mrliška vežica, osrednji del pa je namenjen izvajanju pogrebnega obredja v slabem vremenu, lahko pa služi tudi kot dodatna mrliška vežica. Objekt pokriva razgibana streha v treh višinah. Hkrati so razširili tudi pokopališče, tik ob njem uredili novo parkirišče z desetimi parkirnimi mesti in ekološkim otokom, glavna cesta, ki povezuje pokopališče z vasjo pa je dobila nov pločnik. Na slovesnosti sta v imenu investitorjev spregovorila predsednik KS Metod Bizjak ter ajdovski župan Marjan Poljšak, v kulturnem programu pa so nastopili kar trije domači pevski zbori - mešani cerkveni, otroški ter ženski zbor Marjetice. Dela je izvedlo preko javnega razpisa izbrano podjetje Velrad Inženiring d.o.o. iz Ajdovščine.  Pogodbena vrednost del je 209.402 evrov. K temu je treba prišteti še strošek gradbenih del prestavitve elektrovoda in postavitve nove trafo postaje, kar je znašalo 6.947 evra. Investicijo sta krili Občina Ajdovščina in Krajevna skupnost Podkraj, ki je v ta projekt vložila vrnjena sredstva iz vlaganj v telekomunikacije. Podkrajci so namreč telefonsko omrežje pred mnogimi leti gradili tudi s pomočjo samoprispevka, ki se po vračilu la-

hko vlaga le v skupne družbenokoristne projekte. Kar 145.000 eur vrnjenih sredstev so torej Podkrajci sami primaknili k izgradnji nove mrliške vežice in širitvi pokopališča. Umetniško sliko, ki krasi mrliško vežico, pa so kupili župnija in farani s prispevki. Naslikal jo je akademski slikar Tomaž Perko, medtem ko je zvonček na zvoniku doniral krajevni podjetnik.

projekt, gradbeno dokumentacijo in vsa potrebna dovoljenja. Seveda brez težav ni šlo. Skupaj s kolegi iz sveta KS smo jih reševali po naših najboljših močeh. Začelo se je z odkupom zemljišč od naših krajanov - mejašev, ki jim gre na tem mestu zahvala za sodelovanje in pomoč pri izgradnji, pa tudi opravičilo za nevšečnosti, ki so jih imeli ob gradnji. Sledila je rušitev stare mrliške vežice (imenovano tutnkambra) ter rušitev trafo postaje. Za potrebe parkirnega prostora je bilo potrebno porušiti garažo in odkupiti zemljišče. Ker je skozi Podkraj pred davnimi časi potekala tudi rimska cesta, kar naš kraj uvršča v posebno poglavje zgodovine, je bilo potrebno pridobit tudi soglasje spomeniškega varstva. Seveda je naše področje tudi v zaščitenem pasu Nature 2000, katere posledica je bilo pridobivanje dodatnih dovoljenj in soglasij, to pa je podaljšalo čas dokončanja našega projekta. Z velikim angažiranjem

V Cankarjevem domu se je sredi novembra osmič zapovrstjo odvijal Slovenski forum inovacij, ki je bil tokrat posvečen Trajni in pametni rasti. Ajdovsko podjetje Petrič je na forumu predstavilo inovativen sistemom gradnje zidov.

S

lovenski forum inovacij je nacionalna prireditev, ki predstavi inovativne podjetniške ideje, tehniške izboljšave, predloge, inovacije, izume, inovativne izdelke, storitve in poslovne module. Podjetje Petrič d.o.o. iz Ajdovščine se je na Slovenski forum inovacij prijavilo s svojim inovativnim modularnim sistemom gradnje zidov WALLRUN gabion wall system by Petrič in se izmed 127 prijavljenih uvrstilo med 47 najbolj inovativnih proizvodov.  Izdelek so v podjetju Petrič razvili v sodelovanju z oblikovalskim podjetjem Gigodesign. WALLRUN je nov pristop k urejanju okolice objektov, ki omogoča kombinacije kamenja, betona in železa. Sestavljen je iz osnovnega modula - gabiona in raznih dodatnih elementov. »Predlog sistema kompanibilne pregradne stene z elementi korita za zelenje, klopi za sedenje in polic za naslon, si zasluži vse pohvale: sistem

je široko uporaben v urbanem okolju, krati pa učinkovito rešuje tudi nekatere probleme z umestitvijo vsadkov v urbano okolje,« je zapisala ocenjevalna komisija foruma. Sistem je dokaj enostavno postaviti, gradnja je zaradi modularnosti in predpripravljenosti elementov hitra in racionalna. Lahko bi rekli, da temelji na sistemu zlaganja kock. Lahko se ga tudi razdre in ponovno uporabi. rl

Prilagajanje podnebnim spremembam

Porečje Vipave v projektu BEWATER Kot je povedal predsednik sveta KS Metod Bizjak, so si člani sveta leta 2010, ko so prevzeli funkcijo upravljanja krajevne skupnosti, postavili prvi cilj - izgradnjo mrliške vežice. To so načrtovali že člani prejšnjega sveta KS, tako da ideja ni bila nova. »Zamislili smo si, kakšen naj bi bil objekt in skupaj z arhitektom Andrejem Čopičem ter Občino Ajdovščino pripravili

vseh članov sveta KS, s pomočjo Občine Ajdovščina, Upravne enote ter vseh ostalih, ki jih nisem poimensko naslovil, nam je uspelo začeti izgradnjo. Ne samo začeti, tudi končati. Hvala vsem, ki ste po svojih močeh prispevali k tej pridobitvi. Še posebej bi izpostavil arhitekta Andreja Čopiča in izvajalca Radovana Velikonjo,« je zaključil. Urška Testen, foto Zoran Puc

Na Inštitutu za vode Republike Slovenije so oktobra začeli z izvajanjem evropskega projekta, katerega namen je aktivno sodelovanje družbe pri prilagajanju klimatskim spremembam v Sredozemlju (BEWATER). Financiran je iz 7. okvirnega programa Evropske unije v okviru pobude Znanost v družbi. V projekt je vključenih 12 organizacij iz 11 držav Evrope in severne Afrike.

TRGOVINA ZELENI VRT Vipava Gradiška 13

tel: 05/368 52 36, gsm 041 719 333

JESEN JE NAJUGODNEJŠI ČAS ZA SAJENJE! Široka ponudba vseh vrst sadnih sadik, tudi sadike kostanja marona, kakija, žižule, asimine, goji jagod, razičnih vrst jagodičevja,...

sadike vrtnic v lončku 4,90 € jabolka 0,89€/kg na zaboj krompir 6,60€/10 kg semena sončnic

domači radič

urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00

P

rojekcije bodočih klimatskih sprememb kažejo na vedno večje pomanjkanje vode in pogostejša ter daljša sušna obdobja v Sredozemlju. To bi lahko povzročilo socialno -ekonomske izgube in pomembno vplivalo na okolje. Za projekt so izbrali štiri porečja v Španiji, Tuniziji, na Cipru in v Sloveniji, ki jo bo zastopala reka Vipava.   Izbrali so jo zaradi številnih hidroloških, morfoloških in bioloških obremenitev ter onesnaženja. V pilotnih porečjih si bodo prizadevali izboljšati

ozaveščenost javnosti o pomenu trajnostnega gospodarjenja z vodami, razvijati inovativni proces medsebojnega učenja in ustvarjati večjo družbeno odgovornost na področju upravljanja voda. Na tej osnovi bodo oblikovali strategije in politike prilagajanja podnebnim spremembam in možne načine upravljanja z vodami. Projekt sicer temelji na procesu prenosa znanja iz znanosti na družbo ter vzajemnega učenja. Projekt bo trajal do marca 2017 in ima skupni proračun v višini skoraj treh milijonov evrov. rl


DOGODKI

6

Latnik 145, 29. november 2013

Podelitev certifikatov Mladim prijazna občina.

Martinovanje v Ljubljani ...

Slovenija – gradbišče mladim prijaznih občin

... z vipavskim okusom

Maribor, 20. novembra - Mladinski svet Ajdovščina je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in Evropsko prestolnico mladih Maribor 2013 ter pod častnim pokroviteljstvom Predsednika RS, Boruta Pahorja podelil certifikate Mladim prijazna občina za obdobje 2013 - 2017. področju mladinskih politik v lokalnih skupnostih ter spodbudo za lokalne oblasti k nadaljevanju dela na tem prepogosto zapostavljenem področju.« Sredina podelitev certifikatov je bila tudi   izobraževalno obarvana. V dopoldanskem delu so gostje okrogle mize z naslovom Prispevek občin k ciljem nacionalnega programa za mladino razpravljali, kako lahko lokalne skupnosti pripomorejo k ciljnem nacionalnega programa za mladino, ki ga je Državni Prevzemniki certifikata Mladim prijazna občina

C

ertifikat Mladim prijazna občina je priznanje tistim lokalnim skupnostim, ki so v minulih letih uspešno izvajale ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik in tako zagotavljale mladim prostor, v katerem lahko razvijajo svoje kompetence in veščine, dosegajo avtonomijo in hitreje vstopajo v odraslost. Pri oceni uspešnosti je bil poseben poudarek namenjen področjem participacije mladih, sistemskega ukvarjanja na področju mladine, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih in mladinskega organiziranja. Na razpis se je letos prijavilo 11 občin, izmed katerih je naziv Mladim prijazna občina prejelo 6 občin: Občina Ajdovščina, Občina Črna na Koroškem, Občina Ravne na Koroškem, Občine Sevnica, Občina Šentjur in Občina Žalec.

Certifikate Mladim prijazna občina so podelili Leopold Kremžar, podpredsednik Skupnosti občin Slovenije, Martina Kositer, vodja kabineta župana Mestne občine Maribor in Helena Harej, predsednica Mladinskega sveta Ajdovščina. Občine nosilke certifikata za obdobje 2013 – 2017 so se s podpisom dogovora zavezale, da v obdobju veljavnosti certifikata ne bodo prenehale z izvajanjem ukrepov s prednostnih področjih lokalnih mladinskih politik v obsegu, ki je bil podlaga za pridobitev certifikata. Predsednica Mladinskega sveta Ajdovščina Helena Harej opozarja, da je certifikat rezultat večletnega dela na področju lokalnih mladinskih politik, predvsem pa: »Certifikat ni le priznanje za dobro delo lokalnih skupnosti na področju mladine. Predstavlja predvsem usmeritev, kako izboljšati stanje na

zbor sprejel v preteklem mesecu. Po besedah gostov okrogle mize je lokalna raven namreč tista, ki je mladim najbližja in kjer so rezultati posameznih ukrepov najhitreje vidni. Vidni rezultati in ukrepi z lokalne ravni so bili v nadaljevanju dogodka predstavljeni na delavnici Inovativni ukrepi občin za spodbujanje avtonomije mladih. Inštitut Za Mladinsko Politiko Ajdovščina

Ljubljanska vinska pot - Martinovanje v Ljubljani je na soboto, 16. novembra, napolnilo ulice in trge stare Ljubljane. Združila je ljubitelje izvrstnih slovenskih vin in dobre zabave z izbranimi vinarji in drugimi ponudniki kulinaričnih dobrot.

P

rireditev se je začela z odprtjem pred Mestno hišo in nadaljevala na stojnicah. V atriju Mestne hiše so obiskovalci lahko

so se na različnih prizoriščih predstavljali skozi ves dan. Na prireditvi so se predstavili številni ponudniki iz zgornje

poizkusili vina, ki so jih na ogled in pokušino pripravile izbrane slovenske občine, ki imajo svoja uradna županska vina, med njimi tudi Občina Ajdovščina. 

Vipavske doline: Posestvo Ferjančič in Kletarstvo Petrič, Vina Colja, Vina Krapež, Vina Lazar, Vina Poljšak, Frlanova kmetija, Kmetija Bizjak, Vinska klet Miška, Vina Zgonik, Vina Ussai, Vinarstvo Lisjak, Tilia, Petrič - vina s tradicijo, Vipava 1894 d.d., Kmetija Pipo, Mansus Makovec. Za informacije o prireditveni in ostali turistični ponudbi Vipavske doline je tudi tokrat poskrbel TIC Ajdovščina. Dan je minil v prijetnem vinskokulinaričnemu vzdušju, zadovoljni so bili vsi - tako ponudniki kot številni obiskovalci, med katerimi je bilo tudi precej tujcev. kp

Planinske gospodinje skuhale zmagovalno kosilo V soboto, 16. novembra 2013, je v Zagorju ob Savi potekalo tekmovanje kuharjev amaterjev, ki ga je že 20. leto zapored organizirala revija Naša žena.

Natalija Boža Kete

T

ekmovanja z naslovom Kuhinja za krizne čase so se udeležile tudi nekatere članice društva planinskih gospodinj, ki so morale pripraviti kosilo za štiri osebe, pri tem pa paziti, da končna cena kosila ni presegla 10 evrov. Glavna kuharica Natalija (Boža) Kete in njene pomočnice Nežka Bo-

žič, Tatjana Lokar in Tina Koren so tako pripravile mineštro iz brzot, po slovensko ohrovta, domače široke rezance s paradižnikovo omako s pršutom, solato, za sladico pa kakijevo strjenko s smetano. Lepo okrašeno in lično servirano je jed poizkusila in ocenila strokovna komisija, ki se je osredotočila predvsem na način priprave, izgled jedi in seveda okus. Izmed 14 prijavljenih tekmovalnih skupin, so prvo mesto zasedle naše članice, z Božo Kete na

čelu. Iskrene čestitke in obilo kuharskih uspehov še naprej! Tina Koren

Za živahen utrip so poskrbeli številni ljudski godci in plesalci, ki


Latnik 145, 29. november 2013

DOGODKI

7

Čaščenje sv. Martina v »Potem ta kraj bo pravi raj!« Vrtovinu Že sedmo martinovanje na Brjah in tudi tokrat množičen obisk

Čaščenje svetega Martina je pri nas razširjeno zlasti po vinorodnih krajih. Martinovo (11. november) je po ljudskem prepričanju dan, ko sveti Martin iz mošta dela vin’. Martinovanja in ‘Martinje’ so znana po vsej Sloveniji od Istre do Prekmurja. Ob njegovem godu se pripravljajo Martinove pojedine s pokušino novega vina.

Midva sva bratca dva in vino rada pijeva ...

M

artinovo je praznik, ki sega daleč v čas pred Kristusom, čeprav ima videz cerkvenega. V jesenskih slavjih in pojedinah so se naši poganski predniki zahvaljevali bogovom za dobro letino, hkrati pa naslavljali priprošnje za ponovitev obilja v prihodnjem letu. Zaradi splošne priljubljenosti cerkev med pokristjanjeva-

tinov meni, prijetna glasba in pester kulturni program.  Za kulturni program je poskrbel domač MPZ Vinograd, pod vodstvom Stojana Korena z zapetimi pesmimi o rujni kapljici. Ansambel Erazem in ansambel Javor  sta pripravila glasbeno poslastico, ob kateri smo vsi zaplesali. Tako eni kot drugi so nas zabavali s

Ansambla Erazem in Javor sta psokrbela za galsbeno poslastico

njem praznika ni odpravila, ampak ga je zaznamovala z znanim in med ljudmi čaščenim svetnikom, svetim Martinom, krščanskim škofom, rojenim v začetku četrtega stoletja na ozemlju današnje Madžarske. Kot je že v tradiciji, smo v Vrtovinu tudi letos počastili Martinovo, v veselje vseh krajanov in tistih, ki radi prihajajo v Vrtovin znova in znova. Razigrano družbo je povezal kozarček mošta, poseben mar-

kvalitetno narodnozabavno, slovensko in mednarodno glasbo iz celega sveta. Niso manjkale niti dalmatinske pesmi, rock, pop, evergreeni, latino in  vse to so povezali v glasbene mikse. Bistvo Martinovanja v Vrtovinu ostaja vedno isto - prvinski užitek ob jedi, omamnost doživetja vina in nepozabnost veselega druženja. Nevenka G

Brje, od 8. do 10. novembra 2013 - Za pravo vipavsko martinovanje je tudi tokrat poskrbelo Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje v sodelovanju s krajevno skupnostjo Brje in sekcijo brejskih žena. Na tridnevni prireditvi je kraj obiskalo veliko obiskovalcev, saj je pester program prinesel zabavo tako za mlade, kot za tiste nekoliko starejše. S svojimi vini se je predstavilo kar 20 brejskih kleti in dokazalo, da je tudi letošnja letina dobra.

D

ruštvo vinogradnikov in vinarjev Brje je zadnji teden urejalo le še malenkosti in martinovanje se je v petek, 8. novembra, lahko začelo. In ker Primorce, poleg dobrega vina in toplega ozračja, najbolj razveseljuje pridih morja, so v goste povabili dalmatinsko klapo Maslina iz Šibenika, ki je ena najbolj priljubljenih dalmatinskih klap in je stopila na marsikateri oder. Tudi na brejskem je požela aplavz in navdušenje obiskovalcev, ki so prireditveni šotor napolnili do zadnjega kotička. Njihovim zimzelenim pesmim so dodali še nekatere slovenske priredbe in vzdušje je bilo res odlično. Poleg pokušanja mladih brejskih vin in martinovih jedi je sobota prinesla še odlično zabavo s skupino Pop Design ter množico mladih, ki so se celo noč zabavali. Nedelja se je tradicionalno pričela s pospravljanjem nereda po sobotni zabavi, pohodniški navdušenci pa so že ob desetih dopoldne krenili po oljčni poti Simona Gregorčiča; iz Branika do Brij. Istočasno je pohod po brejskih kleteh pričel sveti Martin. Konjska vprega je z lesenim

sodčkom potovala po Brjah in ta se je pridno polnil z mladim vinom. Med obiskom kleti se je svetemu Martinu pridružila tudi vinska kraljica Karmen Cizara in jih spremljala vse do

vrnitve v središče dogajanja, kjer se je pred tem odvil filmski dogodek, posvečen domačinu Silvanu Furlanu. Brejci so navdušeno čakali na najpomembnejše dejanje martinovega vikenda – blagoslov mla-

dega vina. Po začetnem nagovoru vinske kraljice, ki je bila navdušena nad gostoljubnostjo in prijaznostjo brejskih vinarjev, je domači župnik Rafael Leskovec blagoslovil letošnjo kapljico, najstarejši član društva pa je zabil ‘čepinc’ v sod in pritekla je prva kapljica novega vina. Martinovanje pa še zdaleč ni bilo končano. Glasbena skupina Primavera je poskrbela, da je bilo vzdušje pod šotorom odlično in so obiskovalci, poleg pokušanja vseh dobrot, lahko tudi zaplesali. Društvo vinogradnikov in vinarjev Brje se, po še enem uspešno izpeljanem martinovanju,  zahvaljuje vsem sponzorjem, brez katerih bi to prireditev težko izpeljali, sekciji brejskih žena, ki so zaslužne za odlične štruklje in pecivo, prav tako pa se zahvaljujejo vsem krajanom 

za  pomoč pri izvedbi prireditve. Največja zahvala pa gre zvestim obiskovalcem, ki Brje vsako leto obiščejo v tako velikem številu. Se vidimo prihodnje leto! Petra Marc, foto Toni Kodrič


DOGODKI

8

Latnik 145, 29. november 2013

Obnovljen spomenik vojaku Rostasu v Logu pri Vipavi v luči povezovanja dveh narodov V petek, 15. novembra 2013, je potekala slovesnost ob odkritju obnovljenega spomenika Pálu Rostásu ob cerkvi v Logu pri Vipavi. Slavnostna govornika na slovesnosti sta bila minister za obrambo Madžarske Csaba Hende in slovenski obrambni minister Roman Jakič. V kulturnem programu sta nastopila Orkester Slovenske vojske in pevski zbor Šumljak iz Budanj. Številne goste je nagovoril tudi župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, ki je poudaril pomembnost dogodka tudi za Občino Ajdovščina.

S

pomenik je bil v Logu prvič postavljen leta 1846, madžarskemu huzarju (konjeniku) Pál Rostásu, pripadniku 5. huzarskega regimenta avstrijske vojske, padlemu v bitki, ki je pred 200 leti potekala bližini. Zgoraj omenjena slovesnost je bila le ‘pika na i’ petletnim prizadevanjem krožka Ustavimo korak, da se pred drugo svetovno vojno porušeni spomenik obnovi skupaj z lepo oblikovano kovinsko ograjo. Tako je bila uresničena že leta 2008 sprožena pobuda za obnovo, ki so jo  ob podpori madžarskih kulturnih ustanov izpeljali Krajevna skupnost Budanje, študijski krožek Ustavimo korak in Občina Ajdovščina. Pravo potrditev ideje za dobro opravljeno delo smo člani krožka Ustavimo korak, ki deluje na Ljudski univerzi Ajdovščina, našli ne le v ponovni postavitvi avtentičnega spomenika ob cerkvi v Logu, ampak še posebej v razumljenem poslanstvu, ki ga je ta projekt imanentno vseboval že v sami začetni zamisli in pobudi. 

foto Bruno Toič / MORS

prodornostjo. »Vaš uspeh je dokaz, da lahko tudi ideje, ki zrastejo v lokalnem okolju, z dobro voljo in samoiniciativnostjo posameznikov ter seveda ob podpori lokalnih oblasti prerastejo v velike zgodbe. Odgrnili ste tančico z dela že skoraj pozabljene zgodovine, obnovili našo kulturno dediščino in predvsem vrnili zasluženo čast hrabremu junaku. Prek tega projekta so se spletle tudi nove vezi med tukajšnjo lokalno skupnostjo, veleposlaništvom Madžarske v Republiki Sloveniji ter madžarskimi kulturnimi ustanovami, kar je še utrdilo in oplemenitilo prijateljstvo med našima državama,« je še dejal minister Jakič. Dodal je še, da ta dogodek dokazuje, da smo Slovenci ljudje konkretnih dejanj in da smo narod, ki ceni junaško srce, ter da je Vipavska dolina slovenskemu narodu dala svoje junake, zdaj pa nam je vsem skupaj pokazala, da zna ceniti tudi junake drugih narodov ter spoštovati njihov spomin. Vsi, ki so si prizadevali za obnovitev spomenika, so pokazali, da so lahko

Člekovič v imenu študijskega krožka Ustavimo korak pri Ljudski univerzi Ajdovščina. Povedal je: »Že v začetku obnove smo navezali kontakte z Madžarskim veleposlaništvom in mnogimi institucijami na Madžarskem. Spočetka je bilo nezaupanje, ko pa je stal obnovljen steber, se je nezaupanje izgubilo, saj je Krajevna skupnost Budanje lani v novembru podpisala tripartitno pogodbo za financiranje izdelave kipa s Kulturnim  društvom Jozsef Attila iz Ljubljane in Kulturnim  skladom  Budakeszi iz Madžarske. K financiranju je pristopilo tudi madžarsko Ministrstvo za obrambo.« O samih restavratorskih delih je povedal, da se je na osnovi ostankov kipa, najprej napravilo odlitke, jih postavilo na ustrezno konstrukcijo in pričelo modelirati skulpturo. Ob tem so bile uporabljene stare fotografije, načrti, pa fotografski material iz muzejev. Ko je bila izdelava skulpture zaključena, je sledila

razsežnosti – mir, sodelovanje, povezovanje, prijateljstvo, sožitje med ljudmi. Ljubomir Mohorič je v publikaciji, ki je ob tem dogodku izšla, napisal »naj bo spomenik pomnik in učitelj časa ter pomemben svetilnik mladim pri njihovem razumevanju zgodovine in predvsem pri oblikovanju boljše sedanjosti.«

Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri tem pomembnem dogodku, vaša pomoč nam je bila v veliko moralno in siceršnjo oporo, Vipavska dolina pa je ponovno obudila zgodovinski spomin na čase, ko se je tu odvijal trenutek evropske zgodovine. Člani študijskega krožka Ustavimo korak pri Ljudski univerzi Ajdovščina

Ali lAHKO ZA PrAZniKE iZBErEM SvOjE dArilO?

OdgOvOr jE nA dlAni! OdKrijtE CHEvrOlEtOvO MiKlAvŽEvO POnudBO. SAMO dO 7. dECEMBrA!

CHEvrOlEt SPArK 5-vrAtnI MeStnI Avto z žIvAhnIM dIzAjnoM.

ŽE ZA

6.990 €

• ABS • 6 zračnih blazin • Klimatska naprava

Anton Naglost (levo) - foto Jožko Člekovič

foto Bruno Toič / MORS

Pomen obnove  je najprimerneje izpovedal prav minister za obrambo Republike Slovenije Roman Jakič, ki je v svojem govoru poudaril, da je odkritje obnovljenega spomenika madžarskemu junaku pomembno za prijateljstvo med Slovenijo in Madžarsko, za prijateljstvo med dvema sosednjima državama. Ob tem je poudaril, da so svojo iskreno željo po tem, da se spomeniku po dolgem času vrne prvotno obliko in s tem dostojanstvo človeku, ki mu je posvečen, pripeljali do uresničitve z velikim osebnim prizadevanjem, prostovoljnim delom in tudi

dragocena podpora slovenski diplomaciji. Minister za obrambo Madžarske Csaba Hende je v svojem govoru dejal, da je ponosen, da imajo Madžari takšne sosede, ki so po 200 letih izkazali čast njihovemu junaku. Poudaril je da je obnova spomenika Pála Rostása predvsem zasluga ljudi v Budanjah, kar zelo cenijo in spoštujejo. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da ima Pál Rostás ponovno svoje obeležje, ki so mu ga postavili že njegovi soborci. O poteku prizadevanj za obnovo spomenika je spregovoril Jožko

izdelava kalupa in odlivanje kipa. Odlitek je bilo potrebno še strokovno obdelati, zaščititi in postaviti na podstavek. Vsa ta dela so potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice in vodstvom restavratorja Antona Naglosta s sodelavci.   Naglost je Vipavec in je delo opravil strokovno, s srcem in dušo. Obenem pa je tudi slikar in na platno je narisal obnovljeni kip. V znak hvaležnosti smo sliko junaka podarili Jožku Člekoviču za povezovalno vlogo, ki je imel v projektu in s hvaležnostjo za opravljeno delo. Tako v Logu pri Vipavi ponovno stoji spomenik junaku, ki se je (kot piše na podstavku spomenika),  boril prav tako hrabro kot špartanski kralj Leonidas, kateremu je bil v Milanu postavljen spomenik. V Milanu je bil takrat sedež 5. regimenta, kateremu je pripadal tudi Rostas. Na to pa smo lahko ponosni ne le člani krožka Ustavimo korak, ampak tudi vsi tisti, ki so skupaj z nami sodelovali pri obnovitvi spomenika in s tem tudi velikih zgodovinskih dogodkov in nanj vezanih vrednot – hrabrost, zvestoba, domoljubje … Tem vrednotam dodajamo nove

CHEvrOlEt CruZE 5 vrAt StILSko In dInAMIčno obLIkovAn Avto z veLIko proStorA.

ŽE ZA

10.790 €

• 6 zračnih blazin • Klimatska naprava • CD MP3 radio

www.chevrolet.si SAWAL InduStrIjSkA ceStA 5 5000 novA GorIcA

teL: 05 330 45 10 GSM: 051 681 525 WWW.SAWAL.SI

Povprečna poraba goriva: 3,9 – 7,1 l/100 km. Emisije CO 2 : 118 - 166 g/km. Vse nadaljnje informacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO 2 novih osebnih vozil najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO 2 , ki ga lahko brezplačno pridobite na pooblaščenem prodajnem mestu ali na spletni strani www.chevrolet.si. Ponudba velja za omejeno količino vozil na zalogi, pod posebnimi pogoji nakupa na lizing, samo do 7. decembra 2013. Navedene priporočene maloprodajne cene že vključujejo akcijski popust. Kovinska barva je za doplačilo. Ne izključujemo možnosti tiskarskih napak. Slike lahko prikazujejo opremo, ki ni serijska. Za več informacij se obrnite na pooblaščene trgovce z vozili Chevrolet. Naročnik: Chevrolet CEE L.L.C., Budaors, Madžarska.


Latnik 145, 29. november 2013

ŠOLSKA

Sinergija za učenje

Center medgeneracijskega učenja Ajdovščina

9

Intervju z Natašo Konc Lorenzutti

Na Ljudski univerzi Ajdovščina že od leta 1959 izobražujemo mlade in malce manj mlade. V izobraževanje vseskozi vključujemo predstavnike vseh generacij. Zato smo se takoj odzvali povabilu Zveze ljudskih univerz Slovenije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter ustanovili Center medgeneracijskega učenja Ajdovščina.

M

edgeneracijsko sodelovanje je stoletja veljalo za nekaj povsem običajnega in samo po sebi umevnega. Posameznik se je z njim srečeval pretežno znotraj družin in osebnih stikov. Med različnimi generacijami so se tako spontano, neformalno in priložnostno prenašali znanja, veščine, kompetence, norme in vrednote. Danes učenje med generacijami ne poteka več le spontano ali znotraj družine, zato potrebuje širše spodbude in zahteva prenos znanja v širše socialno okolje. Delovanje uveljavljenega modela medgeneracijskega učenja dodatno onemogoča prostorska ločenost staršev in otrok od starih staršev ter drugačen način življenja. Pogosto slišimo, da starejši ne razumejo mlajših in obratno. Razlike med generacijami še nikoli niso bile tako velike, kot so v današnjem času. Upravljanje raznolikosti, ki izvirajo iz medgeneracijskih razlik, predstavlja enega izmed večjih izzivov  sodobne družbe.  Medgeneracijsko učenje predstavlja eno pomembnejših sredstev za preseganje medgeneracijskega prepada in vodi v solidarnost in zaupanje med generacijami. Ljudske univerze smo pri svojem delu prepoznale veliko potrebo po organiziranem in  ciljnem medgeneracijskem učenju. Zato smo se odločili, da ustanovimo 28 lokalnih Centrov medgeneracijskega učenja. Ti bodo različnim generacijam ponujali organizirane in strokovno podprte možnosti za izmenjavo izkušenj in znanj ter medsebojno učenje in druženje. Prepričani smo, da bodo organizirane učne aktivnosti učinkovito povezovale različne generacije in pozitivno vplivale na pogosto negativna stališča, ki jih imajo ljudje do pripadnikov drugih generacij,  zlasti starejših. Z vzpostavitvijo Centrov medgeneracijskega učenja omogočamo organizirano in ciljno usmerjeno medgeneracijsko učenje različnih vsebin, ki jih potrebuje lokalno okolje. Skrbimo, da vključujemo vse generacije in ranljive ciljne skupine odraslih, kot so npr. odrasli s posebnimi potrebami, starejši, brezposelni … Zagotavljamo sodelovanje strokovno usposobljenega osebja, ki se profesionalno ukvarja z izobraževanjem odraslih. Medgeneracijsko učenje, katerega

glavne značilnosti so prostovoljna udeležba, delitev vlog učenja in poučevanja, spreminjanje posameznika in skupnosti, povezujemo z učenjem v skupnosti. Medgeneracijsko učenje je nujno potrebno dvigniti iz trenutnih razmišljanj, da se lahko le starejši od mlajše generacije učijo računalniških spretnosti. Centri medgeneracijskega učenja so zasnovani na partnerskem sodelovanju in bodo delovali kot mreže povezanih organizacij, ki v lokalni skupnosti združujejo člane posameznih generacij. V svojo mrežo vabimo društva, vrtce, šole, druge nevladne organizacije in podjetja. Partnerji centra bodo zagotavljali sodelovanje mentorjev prostovoljcev, ki bodo svoja znanja prenašali na drugo generacijo ter svojim članom oz. uporabnikom zagotavljali dostop do znanja in izkušenj drugih generacij. Teden medgeneracijskega učenja je vseslovenski projekt, ki je nastal na pobudo Zveze ljudskih univerz Slovenije in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.   Projekt so predstavili na prireditvi Sinergija za učenje 25. novembra 2013 v Ljubljani. Častni pokrovitelj projekta je predsednik RS Borut Pahor, projekt pa so podprli številni župani slovenskih občin in druge znane osebe. O pomembnosti medgeneracijskega učenja so spregovorili podporniki projekta,

med njimi bivši predsednik RS, dr. Danilo Türk, priznana pevka Tinkara Kovač, gledališka igralka Zvezdana Mlakar,  direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik in evropska prvakinja v olimpijskem krosu, kolesarka Tanja Žakelj. Na okrogli mizi so ambasadorji projekta govorili o medgeneracijskih stereotipih in o pomenu medgeneracijskega povezovanja. V tednu med 25. in 30. 11. 2013 smo tudi v Centru medgeneracijskega učenja Ajdovščina povezali v partnersko mrežo organizacije, ki vključujejo predstavnike različnih generacij. Častna lokalna podpornica našega Centra je Vera Kodrič, dolgoletna sodelavka Ljudske univerze Ajdovščina. S svojim življenjem in delom dokazuje, da je prava promotorka učenja v najširšem pomenu besede. Vodja projekta Centra medgeneracijskega učenja na Ljudski univerzi Ajdovščina Eva Mermolja pravi: »V Centru medgeneracijskega učenja Ajdovščina si želimo čim več pozitivnih ljudi, ki bi popestrili dejavnost centra s svojimi izkušnjami, druženjem in iskrivostjo. Zato partnerstvu posvečamo veliko pozornosti. V partnersko mrežo vabimo vse, ki želijo na kakršenkoli način prispevati v skupno dobro in sooblikovati pogoje za kakovostno in učno dejavnejše življenje na prostovoljski ravni.« LUA

1. Polona: Kdaj ste ugotovili, da je pisanje tisto, čemur se želite posvetiti v življenju? To sem ugotovila v 2. razredu, ko je bila v šolskem glasilu objavljena moja prva pravljica Mišek Hopi. Kasneje je sicer sledilo obdobje, ko je to zamrlo, a je na srečo znova oživelo. 2. Tina: O katerem poklicu ste sanjali, ko ste bili še otrok? Sta bili pisanje in igranje vedno vaši želji? Da. Želela sem si postati igralka ali pisateljica ali učiteljica. Sedaj so se mi uresničile vse tri želje. 3. Tina: So vas vaši starši vedno spodbujali pri želji, da bi postali pisateljica? Moja mama je učiteljica slovenščine in priznati moram, da so me vedno spodbujali. Če bi bila moja želja postati nogometašica, verjetno ne bi imela take podpore. 4. Katarina: Kako to, da ste se odločili živeti v tako majhnem kraju? Rodila sem se na Gorenjskem, študirala v Ljubljani, nato sem dobila delo kot igralka v Celju, kasneje sem dobila možnost zaposlitve v SNG Nova Gorica. Na Goriškem sem spoznala moža in tako sem se preselila sem. 5. Veronika: Kdaj se vam porodi največ idej za pisanje? Ob vsaki priložnosti. 6. Tina: Pri pouku slovenščine smo zadnji teden brali vašo knjigo z naslovom Enajstnik. So te zgodbe v celoti resnične ali je v njih tudi kaj vaše domišljije? Po navadi dobim idejo v resničnem, vsakdanjem življenju. Ko doživim kakšen poseben dan, nenavaden dogodek, dobim namig, ga s svojo domišljijo malce zapletem, polepšam … in tako nastane zgodba. 7. Katarina: Katera je vaša najljubša knjiga, ki ste jo napisali? Joj, to je tako, kot bi me vprašali, katerega otroka imam najraje. 8. Veronika: Kako sprejemate kritike? Težko jih sprejemam, ampak vem, da morajo biti. Nisem užaljena, ko mi kaj predlagajo ali svetujejo, najbolj mi je hudo, ko mi rečejo, da je knjiga slaba in da je ne bodo objavili. 9. Veronika: Ali ste mogoče kdaj pomislili, da bi pred svojo družino in svoje zasebno življenje postavili delo in se mogoče tudi odselili v tujino? Nikoli, samo kadar se za trenutek zelo razjezim na otroke. Mine v nekaj minutah. 10. Tina: Kako se počutite v vlogi učiteljice? Mislite, da vas imajo učenci radi in radi sodelujejo z vami?

Lepo je delati z njimi, ko so radovedni, polni novih idej. Ko pa vidiš zdolgočasene, povešene obraze, je zelo težko biti učiteljica. Pri velikih projektih, igrah, pesmih vedno radi sodelujejo. Če me imajo radi kot učiteljico in kaj si o meni mislijo, pa bi morali njih vprašati. Mislim pa, radi sodelujejo z mano. Vam je ljubše delo pisateljice ali učiteljice? Vsekakor je pisanje moje veliko veselje. Tudi učiteljica je lep, zanimiv poklic, a opravljam ga večinoma zaradi zaslužka. 11. Katarina: Kako se najraje sprostite po napornem dnevu ali tednu? Vsak dan grem sama na sprehod. 12. Polona: Ali poleg tega, da pišete knjige, tudi preberete kakšno od drugih avtorjev? Seveda. Zelo rada berem otrokom, sama pa berem zvrsti, s katerimi se trenutno ukvarjam. Če pišem mladinski roman, preberem kup mladinskih romanov. Ne vem, katerega bi dala na prvo mesto, vem pa, da mi je bila v mladosti najljubša knjiga pisatelja Thomasa Hardyja Tessa – Čista ženska. 13. Veronika: Glede na to, da ste mojstrica gledališča in filma, kateri je vaš najljubši film, ki ga priporočate za ogled? Ko sem bila mlada, me je navdušil film Nebo nad Berlinom. 14. Polona: Trenutno pišete samo zgodbe, vaša življenjska pot pa je še dolga. Ali nameravate še kdaj zaigrati pred kamerami v kakšnem filmu ali gledališču, glede na to, da ste to že počeli? Mogoče, če bi bila vloga primerna zame, kakršna sem zdaj. 15. Veronika: Ker smo že pri filmih, vas bi radi vprašali po najboljšem igralcu? V mladosti mi je bil všeč Robert De Niro. 16. Katarina: Kako se počutijo vaši otroci, ko vidijo vaše delo v kakšni od revij? Ja, to bi pa morali otroke vprašati, Julija misli, da vse mamice pišejo. (Ravno vstopi Lucija, zato tudi njo povprašamo)« Ja, meni je fajn, ker praznujemo ob vsakem izidu knjige.« 17. Tina: Mislite , da bo kakšen od vaših otrok mogoče nadaljeval vašo pisateljsko delo? Vsem so že od malega všeč zgodbe, knjige … Mislim, da je Lucija najbolj jezikovno nadarjena. Mogoče bo pa le kakšen od njih našel veselje v pisanju, tako kot jaz. Polona, Tina, Veronika in Katarina OŠ Dobravlje


10

ŠOLSKA

Latnik 145, 29. november 2013

Mini gasilska vaja v Lokavcu

Tradicionalni slovenski zajtrk na Osnovni šoli Dobravlje

Otroci iz vrtca v Lokavcu so imeli v tednu otroka raznolike dejavnosti.

Tretji petek v novembru je leta 2012 vlada Republike Slovenije razglasila za dan slovenske hrane. Vsekakor moramo ta dan obeležiti z dveh vidikov in sicer kot dan tradicionalnih slovenskih jedi in dan zavedanja, da so živila, pridelana v domačem okolju, najboljša.

D

vakrat so se srečali s prvošolci podružnične šole. Skupaj so izdelovali vaze in svečnike, ki so jih uporabili za dekoracijo na mizah ob slavnostni malici in kosilu. Družno so se podali  na pohod po vasi, kjer so s plesom in glasbo krajane opozorili na svoj praznik. Konec tedna jih je čakal izlet presenečenja. Obiskali so gasilce v Ajdovščini, nato pa  prisluhnili glasbeni pravljici na SŠ Veno Pilon. Pozitivna otroška energija, ki lahko izžareva le takrat, kadar je navdušenje pristno, je otroke po obisku gasilcev prevzela tako močno, da so bili naslednji dnevi gasilsko obarvani. Risanje, barvanje, pantomima, in ustvarjalna igra, vse to je bogatilo že običajno pester dnevni red v vrtcu. Na igrišču ob telovadnici se je odvijala mini gasilska vaja. Delali so s pravo gasilsko vnemo in opremo. Ko so prejeli

klic, kje gori in kaj gori, so usklajeno stopili v akcijo. Fantje so odvijali cevi in poslušali povelja vodje intervencije. Deklice so nudile prvo pomoč ponesrečencem in pomagale pri pripravi malice. Prenašanje težkega ročnika, hitro odvijanje cevi, veliko klicev na številko 112, je mlado gasilsko brigado pošteno utrudilo. Še dobro, da so uspešno pogasili vse požare in se lahko do kosila vrnili v vrtec. Z gasilsko vajo se je zaključil prvi del aktivnosti, otroke sedaj čakajo novi izzivi. Od njihove fantazije  je odvisno, kakšna bo naslednja vaja. Gotovo pa tako pristnega doživetja ne bi bilo brez pomoči prijaznih ajdovskih gasilcev. Zato najlepša hvala Kristjan, Ivo in Miha, da ste nas sprejeli in nam predstavili vaše humano delo. B. D.

Nace ima dolge tace Ko smo se z otroki pogovarjali o pomenu dneva reformacije, kaj je ta sprememba pomenila za slovenski rod, o Primožu Trubarju, očetu slovenske književne omike, so otroci kaj hitro doumeli, da bi še danes govorili in pisali tuj jezik, če nebi Trubar zabeležil in natisnil prvi knjigi v materinem jeziku.

N

emalokrat pozabimo ali pa se sploh ne zavedamo, da so za narod pomembni tudi  ‘mali’ ljudje, ki iz ljubezni do materinščine le - to ohranjajo v lepo govorjeni in pisani  besedi. Da današnja moderna doba le ne more ‘odpihniti’ pripovedk, zgodbic, izštevank, ugank so dokazali otroci iz vrtca na OŠ Danilo Lokar. Medse so povabili pesnika in zbiratelja ljudskega izročila Franca Černigoja. Pesnik, ki se je otrokom predstavil kot učitelj, ki prihaja iz oblakov (gora v megli), jih je s svojo čarobno pripovedjo ponesel v svet, ki ga lahko pričara  le lepo govorjena slovenska beseda. Kako bogata in raznolika je, so otroci spoznali ob poslušanju zgodbic, šaljivk in izštevank, ki so polnila njihova ušesa in burila domišljijo. Skoraj tako kot v starih časih ...

T

a dan so učenci v vseh šolah in predšolski otroci v vrtcih deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga sestavljajo tradicionalne slovenske jedi - črn kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Vsa živila morajo biti nabavljena pri slovenskih kmetih in pridelovalcih živil. Na ta dan so se učenci šestih razredov naše šole še posebej pripravili. Obiskali so starejše ljudi ter jim postavili vprašanja o navadah pri prehranjevanju v času njihove mladosti. Spraševali so jih o živilih in jedeh, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk. Učence je najbolj presenetila ugotovitev, da je bil zajtrk na Primorskem nekoliko drugačen. Največ naših prednikov si je za zajtrk v belo žitno kavo nadrobilo domač kruh. Najbolj dragocen dodatek v to jed pa je bila žlica sladkorja. Posladkano jed so premešali in jo z užitkom pojedli, vsako jutro eno in isto jed. In niti na misel jim ni prišlo, da bi nad njo tarnali in se zmrdovali. Dala jim je energijo za ves dan. Današnji generaciji mladih polagam na srce, naj si to navado prednikov vzamejo za zgled in naj bodo spoštljivi do vsake vrste hrane, ki jim je ponujena. Mogoče se vam je ob tem porodilo vprašanje, zakaj se primorski tradicionalni zajtrk tako razlikuje od tradicionalnega slovenskega. To je

nekako tako, kot bi se vprašali, zakaj je jota primorska in ne koroška jed ali pa zakaj idrijski žlikrofi niso belokranjski, zakaj kranjska klobasa ni obmorska jed ali zakaj prekmurska gibanica ni gorenjska jed. Dejstvo je, da so jedi značilne za posamezne slovenske pokrajine, nastajale iz živil, ki so bila dostopna na posameznem področju. Živila, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk pa so nekakšno slovensko povprečje, oziroma so bila bolj ali manj dostopna na vsem področju Slovenije. Kaj še so starejši povedali našim šestošolcem? O kruhu, ki so ga spoštovali do zadnje drobtine. Pekli so ga enkrat do dvakrat tedensko v večini iz koruzne in redkeje iz pšenične moke. Ob praznikih v krušni peči, drugače v pečici ‘špargerta’, ki so ga kurili. Ko se je družina odločala o pridelku, so večjo prednost dajali koruzi, ker so iz nje lahko pridobili moko za peko kruha in ‘gres’ za kuhanje polente. Velikokrat je kruh pri zajtrku nadomestila kuhana polenta, ki je bila preprostejša in hitrejša za pripravo. Da ne govorimo o tem, da je bila polenta na mizi vsak dan za večerjo. Zaradi mleka je vsaka družina redila vsaj eno kravo. Če je bila družina revnejša, so maslo, ki so ga pripravili iz posnete smetane, prodali, da so s tem pridobili nekaj

denarja za druge najnujnejše stvari. Sami pa so si privoščili le ostanke, ki so nastali pri pripravi masla. Med je bil dragocen, ker so ga pojmovali kot zdravilo. Tisti, ki niso imeli čebel, so ga imeli doma samo za vzorec. Z njim so namreč zdravili prehlade in podobna obolenja. Poleg češenj so za domačo rabo pridelali največ jabolk. Ostalega sadja skoraj ni bilo. Jabolka so lahko shranili za zimo ali pa so jabolčne krhlje posušili na posebnih spletenih pladnjih. Po takšnem zajtrku, kot je tradicionalno slovenski zajtrk, učenci uspešno nadaljujejo s poukom, kajti dovolj zgoden jutranji obrok pripomore k boljši zbranosti pri pouku. Ne pozabimo, da za vse, ki sicer nismo bili deležni zajtrka, ker nismo učenci, velja, da bo jutri nov dan. Začnimo ga z zajtrkom in prav tako vsak naslednji dan. Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za učinkovito delo in razmišljanje, sočasno pa se izognemo pomanjkanju določenih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Vsem zaspancem, ki se jim zdi zajtrkovanje izguba časa, polagamo na srce, da je še večja izguba, če ne zajtrkujemo, ker v šoli oziroma na delu lačni nismo zbrani, ne moremo učinkovito razmišljati in delati, naš spomin deluje slabše, počasneje reagiramo in s tem dolgoročno veliko izgubljamo. Za zajtrk lahko pojemo kruh iz različnih vrst moke, spečen v različnih oblikah in z različnimi dodatki. Namažemo ga z maslom, medom ali marmelado, lahko pa tudi z mlečnimi, ribjimi ali rastlinskimi namazi. Dodamo še različne mlečne napitke, jogurt ali čaj. Za posladek pa pri zajtrku pojemo svež sezonski sadež, po možnosti tistega, ki je dozorel najbližje našemu domu. Jožica Uršič, foto Peter Valič

PE AJDOVŠČINA Goriška cesta 29a Tel.: +386 / 5 366 49 40 pon. – pet. 8.30-12.30, 14.00-18.00 sobota: 8.30-12.30

Lepo nam je bilo v vaši družbi, profesor Franc Černigoj. Zvezdice, Lunice, Sončki in T. V. foto M. M. Kete

TRGOVINA NORBIT NA NOVI LOKACIJI V STAVBI TRGO ABC RENAULT


Latnik 145, 29. november 2013

ŠOLSKA

‘Modre pike’ v starih običajih

Na mrzel jesenski dan smo se v jutranjem krogu skupine Modre pike vrtca na Ribniku igrali igro ‘Nevihto idej’. Otroci so se začeli spraševati, kako je bilo nekoč, kaj so otroci delali, kako so se igrali in s čim, ko pa niso imeli toliko igrač, kot jih imajo oni sedaj. Tako je nastala tema, ki se je razvila v projektno delo ‘Življenje nekoč’.

O

trokom sem dala za domačo nalogo, naj se s svojimi starši in starimi starši pogovorijo na to temo. Naslednji dan so kar tekmovali, kdo ima bolj izvirno zgodbo. Naučili smo se različnih iger - Rdeče češnje rada jem, Gnilo jajce, Zidani most. Igrali smo se tudi ‘ristanc’. Vse igrače, kocke smo za nekaj časa pospravili v omare. Namesto njih sem jim dala lesene kocke, valje, tulce. Naredili smo si svoje punčke iz cunj, leseno igro spomin in igro – mikado. Njihovo veselje in ustvarjalnost pri tem je bila nepopisna. Otroci so od doma pridno prinašali različne stare predmete: kolovrat, likalnike, svetilko, vrč, sabljo, fotoaparat, harmoniko, mlinček, posodo za praženje kave, telefon, pisalni stroj, punčko iz cunj, staro fotografijo, star časopis in še in še. Vsak dan nas je obiskala ročno

izdelana lutka ‘Babica’, ki nam je pripovedovala ljudske pravljice in pela ljudske pesmi. Seznanila nas je tudi s starimi besedami kot so na primer: duri, bajtica, krajcar, kotel, ovace … Ličkali smo tudi koruzo in jo ožurili. Zaželeli smo si izdelati svoj papir, ki je nastal iz starega odpadnega papirja. Ko se je posušil, so nanj risali z ogljem. Nekateri otroci so rekli, da bodo tako tudi pisali sv. Miklavžu. Šli smo si ogledati tudi nekaj starejših hiš. V okviru teme je k nam na obisk prišla Grozdana Uršič. S seboj je prinesla star likalnik in staro knjižico. Pripovedovala nam je ljudsko zgodbo o Rdeči kokoški. Da bi bilo pripovedovanje več kot zanimivo, je imela s seboj vse pripomočke za ponazarjanje. Otroci so jo veliko spraševali, gospa Grozdana pa jim je z velikim veseljem na vsa vprašanja

odgovorila. Povedala jim je, da se je življenje nekoč razlikovalo od današnjega. Ta naš projekt bomo zaključili s srečanjem za starše. Zaigrali jim bomo prirejeno glasbeno pravljico z narejenimi instrumenti iz lesa in zaplesali bomo ljudske plese. Odzvali smo se povabilu Tomija Lavrenčiča (hčerka je v naši skupini) in se odpravili na obisk  Pipistrela. Čakala nas je dolga pot, katero smo takoj pozabili, ko smo prišli tja. Vsi so nas lepo sprejeli, otroci so si ogledovali letala. Višek njihovega veselja je bil, ko so se vanje lahko tudi usedli. Videli so tudi letala, ki so vzletala. Ob tem bi se rade zahvalile vsem staršem naših otrok, ki tako pridno sodelujejo pri vseh  naših projektih, ki jih izvajamo. Prekrasne otroke imate, ker ste preprosto tudi sami prekrasni starši. Mateja Stopar in Alenka Stopar

Veno Pilon in ‘Pilončki’ Ob 40 - letnici delovanja Pilonove galerije le - ta razstavlja umetniška dela rojaka, domačina Vena Pilona. Njegova rojstna hiša je ponovno zaživela. Poleg široke palete barv in različnih slikarskih tehnik je hišo preveval ne le duh časa in umetnosti, ampak tudi otroški smeh in radoživost. nosen nanje in najbrž ne bi imel nič proti, da so se kar sami poimenovali ‘Pilončki’. Upravičeno toliko bolj, če povemo, da imamo v svoji sredi nič manj kot pra pranečaka Vena Pilona. Zahvaljujemo se gospe Irene Mislej za odprtost in širokosrčnost, s katero nas vselej sprejema. Hvala tudi Tanji Cigoj za čudovito vodenje in doživeto uro umetnosti. T. V.

foto M. M. Kete

O

delu in življenju priznanega umetnika so se ‘Sončki’, ‘Lunice’ in ‘Zvezdice’, otroci iz Otroškega vrtca na Osnovni šoli Danila Lokarja, seznanili in poučili že v vrtcu. Z velikim veseljem so se odzvali povabilu dr. Irene Mislej in novo pridobljeno znanje utrdili ob (ne prvem) obisku Pilonove galerije. Tu jih je pričakala ku-

stosinja galerije Tanja Cigoj, ki je njihovo dobro podlago še obogatila z novimi znanji o umetnikovem delu in zanimivostmi iz njegovega življenja. Kako je biti umetnik so izkusili tudi otroci sami, ko so se kot ‘kopisti’ umetnikovih del preizkusili v risanju z ogljem. Kako uspešni so bili, presodite sami ...  Čudovito! Gospod Veno bi bil prav gotovo po-

foto N. Kete

11 OŠ Dobravlje

Mlade novinarke na RTV Bilo je oblačno petkovo jutro, ko smo se novinarke šolskega radia odpravile na ekskurzijo. In ne, nismo šle na ogled kakšne domačije slavnega slovenskega pesnika ali pisatelja, temveč na dan odprtih vrat RTV Slovenija.

S

amo kot zanimivost: včasih je bila vse to ena ustanova, danes pa je razdeljena na dva dela. Ker smo me pri krožku šolskega radia, smo šle na ogled le v ustanovo radia, televizijo pa smo pustile za kdaj drugič. Te novice smo se zelo razveselile in komaj smo čakale, da se odpravimo. Ko smo prispeli v Ljubljano, so nas pozdravili sončni žarki toplega sonca in naša dobra volja je še narasla. Že takoj ob vstopu v ustanovo, sta imela naša učiteljica slovenščine Ksenija Trebovc in hišnik, ki nas je varno pripeljal do Ljubljane izziv, da sta oddala svoje mnenje za anketo. Nato se nam je pridružilo še nekaj ljudi, ki so tudi prišli na ogled ustanove in sprejel nas je gospod Janko Petrovec, ki je bil tudi vodja našega ogleda. Kmalu se nam je pridružil glasbeni urednik RTV-ja Hugo Šekoranja, ki nam je predstavil Radio Slovenija 1. Zdi se mi, da smo se vsi malce zamislili nad delom, ki ga morajo opravljati zaposleni na radiu, saj je mnogo bolj zahtevno, kot smo mislili. Nato smo se odpravili v Studio 14, v katerem vadi orkester Big Band. Ta orkester izvaja v glavnem jazz glasbo. Imeli pa smo to smolo, da so imeli dan pred našim obiskom nastop in zato jih nismo videli pri vaji, ker so imeli prost dan. Drugače vadijo od 9.00 do 13.00 in bi jih kateri koli drugi dan lahko videli. Če tudi vas zanima, kako potekajo vaje, se lahko prijavite za samostojen ogled.

Nato smo odšli v snemalni studio nad Studiem 14. Tam nas je pričakal Jani Luznar, ki je mojster v tem, da posname orkestrsko glasbo. Videli smo ogromno mešalno mizo, na kateri je bilo veliko gumbov, lučk in vseh drugih pripomočkov, za katere je potrebno biti kar visoko izobražen. Tiste ljudi, ki se ukvarjajo s tem, lahko samo še globoko občudujemo. Nato smo se odpravili še v en studio, in sicer Studio 26, kjer nas je pričakala Maja Kojc, umetniški vodja simfoničnega orkestra RTV in tudi ena izmed oboistk v orkestru. Orkester v celoti šteje 82 članov. Tudi tokrat smo imeli smolo, saj so ravno pred našim prihodom zaključili s svojo vajo. Imeli pa smo tudi nekaj sreče, saj smo se na koncu odpravili v studio, kjer so snemali celodnevni program za Radio Slovenija 1. Nato pa so nas presenetili še s tem, da so tri izmed učenk: Polono, Tino in Lano povabili v snemalni studio, kjer so jim zastavili nekaj vprašanj, na katera so morale odgovoriti. Bilo je kar malce napeto, a gotovo je bila to izkušnja, ki se je bomo z veseljem spominjali do konca življenja. Ko smo bile znova v kombiju, na poti domov, smo bile vesele, da smo dobile to priložnost in zelo smo hvaležne učiteljici Kseniji, ki je to omogočila in organizirala. Polona Ušaj, OŠ Dobravlje


OBČINA VIPAVA

12 Društvo upokojencev Vipava

Slovenci treh dežel

Pred desetimi leti so se podali na Mednarodni turnir v svojo pot balinanju prerašča v prijateljstvo Društvo upokojencev Vipava je te dni praznovalo 10. obletnico delovanja. Upokojenci z območja občine Vipava, ki so bili včlanjeni v Društvo upokojencev Ajdovščina - Vipava, so namreč leta 2003 sklenili, da v skladu z Zakonom o društvih izstopijo iz skupnega društva in ustanovijo lastno društvo – Društvo upokojencev Vipava. S tem so želeli svojim članom približati dejavnost in v društvo pritegniti čim več članov.

Marica Černigoj, Branko Ukmar, Dora Ambrožič in predsednik Ivo Krušec

P

ododbor za območje Vipave, ki je do leta 2003 deloval v sestavi DU Ajdovščina - Vipava se je spopadel z izzivom in ob podpori Občine Vipava, ki je nastajajočemu društvu dala v najem zapuščen prostor na ugodni lokaciji, začel uresničevati svoje poslanstvo. Marljivi člani so poprijeli za delo, obnovili prostor in 21. 2. 2003 ustanovili Društvo upokojencev Vipava in za prvega predsednika izvolili Borisa Ježa. Te dni so obletnico obeležili s proslavo - kot je v nagovoru povedala Vida Bajec, ki je bila med najbolj požrtvovalnimi in več let tudi predsednica društva, ni bilo lahko, saj so prostor uredili s skromnimi sredstvi članarin in mnogimi urami prostovoljnega dela. Tako so pridobili večnamenski prostor, v katerem se nenehno kaj dogaja. Vodstvo je tedaj oblikovalo zanimiv program, ki je pritegnil tudi nove člane, tako društvo danes šteje nad 600 članov. Predsednik društva, Ivo Krušec, se je v nagovoru zahvalil vsem, ki so kakor koli prispevali k uspešnemu delovanju. Izpostavil je najpomembnejše aktivnosti in se zahvalil marljivim prostovoljkam in prostovoljcem, poverjenikom in koordinatorjem programov po krajevnih skupnostih. Dodal je   še, da bi v tej materialni in duhovni krizi

morali storiti še več. Med najpomembnejšimi programi je predsednik izpostavil predvsem celoletne: program ohranjanja zdravja, v katerega je letno vključena več kot polovica članov, ter izvajanje projekta Starejši za starejše - samo v letu 2013 so prostovoljke in prostovoljci opravili nad 400 obiskov starejših na njihovih domovih. Pomembnejše dejavnos-

ti   so še kopanje v hotelu Delfin v Izoli vsako prvo soboto v mesecu, tedensko kopanje v Zavodu CIRIUS in sedemdnevna letovanja.   Komisije za posamezna področja letno uresničijo do 30 raznih enkratnih dogodkov: izletov, raznih srečanj, obiskov gledališč in prireditev, obiske domov starejših v Ajdovščini in Vipavi, zavoda CIRIUS … Žal opažajo, da upada interes za izlete in tudi nekatere dru-

ge prireditve, ki so vezane na plačilo.   Krušec je čestital članom za uspešno delovanje na področju športa in rekreacije, na področju kulture in uspešno izvedene 10. športne igre severnoprimorske zveze društev upokojencev. Pohvalo društvu je izrekel tudi predsednik pokrajinske zveze Alojz Vitežnik. Spregovoril je o delu zveze in problemih socialne ogroženosti članstva in socialni varnosti starejših. Vlogo upokojenske organizacije je izpostavil kot nepolitično, a jasno borko za pravice starejših, pa tudi za vse več brezposelnih mladih državljanov. K jubileju so čestitali tudi gosti prijateljskih društev. Predsednik Ivo Krušec je nato podelil priznanj za marljivo in požrtvovalno delo - Marici Černigoj in Dori Ambrožič za delo v društvu, Branku Ukmarju pa kot požrtvovalnemu organizatorju in športniku. Prijeten in razigran kulturni program so v znamenju medgeneraci-

jskega sodelovanja pripravili kitaristi - učenci osnovne šole Draga Bajca iz Vipave in Podnanosa pod vodstvom mentorice Vide Trošt Vidic, prostovoljec Dejan Štemberger iz Hiše sadeži družbe v Vipavi je iz kovinskih bobnov pričaral zanimivo glasbo, za prijetno druženje številnih udeležencev ob pogostitvi pa je poskrbel harmonikar Denis.  PK

Društvo upokojencev Vipava je tudi letos organiziralo tradicionalni mednarodni balinarski turnir članic društev treh dežel. Na turnirju je sodelovalo 14 ekip - iz Sovodenj iz Italije, Lovrana iz Hrvaške in Društva upokojencev Vipava. Celodnevni balinarski turnir članic ni utrudil, saj so gostiteljice poskrbele za dobro organizacijo in prijetno počutje, ki prerašča v željo po še tesnejšem sodelovanju obmejnih društev treh sosednjih dežel.

Drago Čuk s priznanjem za prvo mesto

V

oktobru je mednarodni balinarski turnir članic in članov organiziralo Slovensko kulturno - prosvetno društvo Snežnik iz Lovrana. Udeležile so se ga tudi članice in člani več slovenskih društev. V zahtevni konkurenci so  člani DU Vipava dosegli prvo, članice pa četrto mesto. Tradicionalni turnir v balinanju je prerasel v prijateljstvo, ki omogoča še tesnejše sodelovanje, ne le na športnem, ampak  tudi na drugih področjih, denimo v turizmu, organizacij srečanj, predvsem pa ohranjanje slovenske besede med mnogimi Slovenci, ki so se tudi iz naših krajev selili v tujino. Upravni odbor in komisija za šport DU Vipava sta pobudo o prijateljskem sodelovanju podprla, kar kaže, da smo odločitev razumeli kot korak naprej v delovanju društva

Kam oddati klavnične odpadke?

O

OB NAKUPU 4 ZIMSKIH PNEVMATIK VAM PODARIMO HRAMBO LETNIH PNEVMATIK

tudi na mednarodnem področju. Vodstvu društva Snežnik iz Lovrana in športnicam iz Sovodenj, kjer živi mnogo Slovenk in Slovencev, smo na zadnjem obisku dali pobudo o sklenitvi trajnega sodelovanja in prijateljstva. Pobudo so podprle vse tri lokalne skupnosti, saj s tem ne le da odpiramo svoje duri, ampak prispevamo k tesnejšemu sodelovanju, kar je poroštvo za tvorno sobivanje v tem prelepem delu sveta. V letu 2014 bomo podpisali listino sodelovanja in prijateljstva. DU Vipava s tem želi prispevati k sodelovanju s Slovenci v Sovodnjah in Lovranu, ki si sodelovanja želijo. Tako nastaja nevidna nit povezovanja, ki naj sega v naša srca in nas združuje. Ivo Krušec, DU Vipava

bčini Ajdovščina in Vipava sta skupaj s Komunalno stanovanjsko družbo d.o.o. Ajdovščina ter koncesionarjem družbo KOTO d.o.o. uredili prevzem klavničnih odpadkov iz domačega zakola - proizvodnje živil za lastno uporabo. Od novembra 2013 lahko občani klavnične odpadke (kože, čreva, kosti …) brezplačno oddate v Zbirnem centru pod Dolgo Poljano. Zaradi vodenja evidence o prinašalcih ŽSP (živalski stranski proizvodi) za potrebe VURSA se mora imetnik odpadka ob oddaji ŽSP legitimirati in predložiti odrezek zadnje plačane položnice za odvoz odpadkov. Živalski stranski proizvodi ne sodijo v naravno okolje, nikakor pa jih ni dovoljeno odlagati v zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov. Izkoristite možnost brezplačne oddaje ŽSP ter odpadke prinesite v Zbirni center, da jih bomo lahko oddali v nadaljnje ravnanje – predelavo v bioplinarno podjetja KOTO. Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina


OBČINA VIPAVA Naš večer Škofijske gimnazije Vipava v znamenju prostovoljstva

Malavi – toplo srce Afrike Tudi v letošnjem šolskem letu na ŠGV nadaljujemo z Našimi večeri, s katerimi želimo sedanjim dijakinjam in dijakom, seveda pa tudi širši javnosti predstaviti zanimive dosežke nekdanjih ‘škofijcev’. V dveh letih, kar projekt poteka, se je za govorniškim pultom šolskega avditorija zvrstilo že lepo število uspešnih mladih, nazadnje v četrtek, 24. oktobra, so bile z nami Neli Bačar, Hana Furlan, Kristi Hodak in Ana Križnič. V zanimivem večeru so pred nami ustvarile pisan kolaž vtisov svoje skoraj dvomesečne prostovoljske izkušnje v misijonu v Malaviju.

Kristi, Hana, Neli in Ana

M

arsikdo med nami, ki dekleta poznamo, je že pred njihovim odhodom v Afriko veliko slišal o projektu, saj so izjemno vestno in zagnano zbirale prostovoljne prispevke; pa ne zato, da bi si plačale pot v Afriko (to breme je nosil vsak udeleženec misijona sam), ampak da bi s tem denarjem v misijonu svetega Jožefa v Kasungu, ki ga vodi pater Stanko Rozman, pomagale zgraditi dom za učitelja. In marsikdo med nami se je vpra-

šal, kaj jih sredi najvišjega poletja, ko večina mladih misli predvsem na dopust, žene v misijon. V Našem večeru so si dekleta lepo razdelila delo in nam odgovorila na vsa v mislih in na glas zastavljena vprašanja. Neli: »V to prostovoljsko izkušnjo smo se podale prek organizacije Pota, za Malavi pa smo se odločile, ker smo kot ‘gajstne punce’ želele fizično delati. V ekipi nas je bilo deset, od tega zgolj dva fanta. Gradnja hiše se je začela kmalu po našem prihodu: pater Stanko je izbral lokacijo in jo zakoličil (seveda brez birokratskih zapletov). Vse delo smo opravili na roke, imeli smo le traktor in manjši tovornjak, s katerim smo šli po pesek in ročno izdelano opeko. Največji strošek gradnje predstavlja cement. Vendar nam je tudi z našim denarjem uspelo. Ponosni smo, da hiša danes stoji.« Iz Nelinega uvodnega prispevka smo izvedeli še veliko zanimivega o malavijskih navadah in predvsem, kako poteka življenje v Kasungu, kjer ni afriške

pregovorne lakote, saj je v kraju razvita močna tobačna industrija. Ana je v nadaljevanju predstavila šolstvo: »Problem malavijskih šol je preveliko število učencev v razredih: en učitelj uči okrog 200 učencev. Cilj šole svetega Jožefa je 60 učencev na učitelja. Država plačuje učitelje, ne pa izgradnje šol – in tu smo kot prostovoljci nastopili mi, saj smo s seboj prinesli 12.000 evrov zbranega denarja, s katerim smo pomagali zgraditi stanovanje za enega učitelja.«

Ana je še poudarila, da ima seveda v misijonu posebno mesto vera (v Malaviju je 70 % vernikov kristjanov), ki pa je tudi izjemen povezovalni element: v župniji deluje 40 zborov, maše, ki so pravi pevski festival, trajajo štiri ure, saj se nikomur nikamor ne mudi … Misijon pa poleg

tega skrbi še za projekt Živa voda (izgradnja vodnjakov s pitno vodo), projekt Botrstvo in tudi centre PAO – namenjene bolnikom z aidsom. Delo v centrih PAO je izkusila Hana: »Pater Stanko Rozman se je takoj ob prihodu v Malavi zavedel problema aidsa (kar tretjina ljudi je okuženih z virusom HIV) in ustanovil centre, v katerih je glavni cilj bolnikom dati zavest, da niso izločeni iz družbe: obdelujejo zelo rodovitno zemljo, prodajajo pridelke, skrbijo za sirote. Pomagale smo pri vseh delih: tudi luščile arašide in imele popoldne delavnice za otroke – še zmeraj je najbolj priljubljena igra nogomet, glavna igrača pa žoga. Sploh so otroci izjemno odprti, še posebej, če se hitro naučiš pozdrava v njihovem jeziku čičevi, kar pa, po besedah patra Stanka, zelo prilagodljivim Slovencem ne predstavlja nobenega problema. Kot pravi Slovenci smo se kar dvakrat podali tudi ‘v gore��� in na 50-kilometrsko romanje k novi cerkvi – obojemu so se domačini skrajno čudili – zakaj bi človek hodil, če ni ravno treba! Čeprav so nas vsaj na vrh nižje vzpetine, spremljali mnogi otroci – seveda kar bosi.« In potem je Kristi predstavila še, po njihovem mnenju, najbolj zanimivo: turistični dodatek. »Ker smo imeli vikende proste, smo jih izkoristili za izlete in že prej omenjeno romanje. V Afriko smo šli opremljeni z mnogimi stereotipi o afriški revščini, vendar smo bili zelo presenečeni nad malavijsko turistično ponudbo.« Pred nami so v besedi in sliki zaživele malavijske naravne lepote: narodni parki, kjer lahko od blizu vidiš povodne konje in krokodile, 3000 metrov visoka gora Sapitwa (v prevodu Ne hodi sem), milijone zvezd, ker ni svetlobnega onesnaževanja … Na koncu izjemno zanimivega večera, ki mu je prisluhnilo lepo število obiskovalcev, je bil odgovor na vprašanje, kaj sredi najvišjega poletja žene mlade ljudi v misijone, jasen: najprej in predvsem pomagati ter s tem hkrati obogatiti tudi sebe: z zavestjo, da si nekaj dal in tudi veliko prejel. Bojana Pižent Komapara

Večer z vini ‘Vitice Goriške’ v Vipavi

15. novembra se je odvil prvi vinski večer v Vinoteki Vipava v sklopu Vinskih hramov Vipavske doline. Večer je bil posvečen vinom iz vinorodnih okolišev Vipavska dolina, Kras in Brda, saj prav te okoliše povezuje nova turistično promocijska brošura z naslovom ‘Vitica Goriška’. Degustacijo je vodila Melita Lemut Strnad, predavateljica na Vi-

soki šoli za vinogradništvo in vinarstvo. Predstavljena so bila vina, značilna za posamezni okoliš, penina zelena, zelen, pinela, merlot, briška vina sauvignonasse (jakot), rebula in pikolit ter kraška vina vitovska, kraška penina in izbrani teran PTP. TRG Vipava

Moj kraj je turizmu prijazen

Strokovna ekskurzija v hrvaško Istro Trg Vipava je v okviru projekta »Moj kraj je turizmu prijazen« v sodelovanju z agencijo Vinetou organiziral ogled dobrih praks v hrvaško Istro. Ekskurzija je bila namenjena turističnim ponudnikom, lokalnim turističnim vodnikom, vinarjem in ostalim, ki jih zanima vključevanje v turistične dejavnosti.

P

Pred novozgrajeno učiteljevo hišo

13

od vodstvom odlične turistične vodnice smo si ogledali staro mestece Motovun, ki slovi po tartufih, katere smo tudi degustirali. Zatem smo obiskali jamo Baredine, kjer nam je lastnik razložil način trženja jame. Ogledali smo si tudi etnološko zbirko ‘Traktor story’ ter galerijo, kjer so na zanimiv način predstavljeni trije pomembni produkti Istre – žito, oljke in vino. Navdušil nas je predvsem podjetniški pristop lastnika, ki ima že nove zamisli za nove atrakcije, ki bodo privabljale turiste v notranjost Istre.

Ogledali smo si turistično kmetijo v osrčju istrskega podeželja ter Limski kanal. Sledil je obisk turističnega urada v Brtonigli, kjer so nam predstavili koncept razvoja turizma štirih občin, ki so se združile pod skupnim imenom ‘Barve Istre’ in na ta način ustvarile edinstveno turistično območje z bogato in raznoliko ponudbo.                          Ekskurzijo smo zaključili s tipično istrsko večerjo z jedmi izpod peke. TRG Vipava


OBČINA VIPAVA

14

Center za razvoj podeželja TRG Vipava v okviru projekta 'Moj kraj je turizmu prijazen', organizira

natečaj za turistični spominek. Občina Vipava še nima uradnega turističnega spominka, ki bi bil pomemben del trženja turistične ponudbe in promocije kraja. Z natečajem želimo spodbuditi razmišljanje v tej smeri ter ustvarjanje spominkov, ki bi prepoznavno in izvirno predstavljali turistično območje Občine Vipava. Na natečaj se lahko prijavijo tako fizične, kot tudi pravne osebe in sicer s spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno, etnološko, zgodovinsko ali geografsko podobo občine Vipava in jih je možno izdelati v poljubnih količinah za prodajo ter še niso v prodaji doma ali v tujini. Izdelke, ki bodo do 31. 1. 2014 prispeli na naslov Center za razvoj podeželja TRG Vipava, Glavni trg 1, 5271 Vipava, bo ocenjevala strokovna komisija in sicer po kriterijih: - likovno-estetska vrednost spominka, - izvirnost spominka, - turistično-promocijska vrednost, - produkcija in trženje spominka, - cenovna dostopnost spominka. Strokovna ocenjevalna komisija bo zmagovalnemu spominku podelila naziv 'Turistični spominek Občine Vipava'. V okviru Centra za razvoj podeželja TRG Vipava bomo vnaprej dogovorjeno količino tudi odkupili za nadaljnjo prodajo. Izdelki naj bodo v zaprti škatli s podatki avtorja spominka: - ime in priimek, - naslov, - telefonska številka, - elektronski naslov, - ime izdelka (ki ga poimenujete sami), - opisna predstavitev izdelka v nekaj stavkih, - cena za kos naj ne presega 20,00 €. Izdelke dostavite na Center za razvoj podeželja TRG Vipava, Glavni trg 1, 5271 Vipava najkasneje do 31. januarja 2014. Za več informacij nas lahko pokličete na tel: 05 368 70 40 ali 051 215 226, e-pošte: trg.vipava@siol.net.

Rekordno število obiskovalcev v Vipavi V Turistično informacijskem centru Vipava redno spremljamo prihode domačih in tujih turistov, ki obiščejo naše kraje. Od kar deluje turistična pisarna znotraj Centra za razvoj podeželja TRG Vipava, beležimo letos rekordni obisk.

o konca meseca oktobra nas je obiskalo že 8.185 obiskovalcev, kar je za več kot 2.000 obiskovalcev več kot v lan-

D

isujemo predvsem uspešnim promocijskim nastopom na mednarodnih sejmih na Nizozemskem, v Belgiji, Avstriji, Italiji. V letošnjem

skem enakem obdobju. Povečalo se je število domačih in tujih skupin, ki si z zanimanjem ogledajo lepote vipavskega podeželja in mesta Vipava, med katere spada tudi prenovljena Lanthierijeva graščina. Do konca meseca oktobra si je dvorec ogledalo že 2.400 obiskovalcev. Zabeležili pa smo tudi rekorden obisk tujih obiskovalcev, kar prip-

letu smo gostili tudi številne tuje novinarje, ki so v svojih reportažah in člankih opevali Vipavsko dolino. Povečanemu obisku se je posledično povečala tudi prodaja vina v Vinoteki Vipava, saj smo že do konca meseca septembra presegli prodano količino lanskega leta. Tudi v prihodnjem letu v Turistično informacijskem cen-

tru Vipavo imamo velike načrte. Že v začetku meseca januarja bomo turistično ponudbo Občine Vipava predstavili na sejmu Vakantiebeurs v Utrechtu na Nizozemskem. Istočasno se bomo skupaj z Brdi in

Novo Gorico predstavljali na sejmu Ferienmesse na Dunaju. Le dober teden za tem bomo skupaj s kolegicami iz TIC Ajdovščina nastopili tudi na sejmu Ferienmesse v Linzu. Zimske sejemske nastope bomo zaključili na sejmu Expomego v Gorici, kamor lepo vabimo tudi vas. MH, TIC Vipava

Občina Vipava bo z evropskimi sredstvi poskrbela za čistejšo reko Vipavo Investicija »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave – sklop 1« je vredna dobrih 6 milijonov evrov, poleg občine pa jo sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija. Projekt bo predvidoma zaključen do sredine leta 2015, z njim pa bo občina uredila čiščenje odpadnih vod in izboljšala celotno stanje kanalizacijskega sistema. CIljI PrOjektA • zgraditi novo čistilno napravo s kapaciteto 6.000 populacijskih enot (Pe) • zgraditi približno 9,45 km fekalne kanalizacije • zgraditi oz. rekonstruirati približno 1,37 km padavinske kanalizacije • obnoviti približno 0,8 km vodovoda • dodatno priključiti na javni kanalizacijski sistem približno 337 prebivalcev • zmanjšati emisije v vode za 1340 populacijskih enot • do konca leta 2015 priključiti vsaj 95 % Pe v aglomeraciji Vipava na kanalizacijo in čistilno napravo

NOVA ČIstIlNA NAPrAVA Zaradi stekanja komunalnih odplak iz gospodinjstev ter tehnoloških odpadnih voda vinske kleti in bližnje mlekarne v obstoječo čistilno

www.ocistimo-vipavo.si

napravo je le-ta preobremenjena, predvsem v obdobju trgatve pa se odvečni del odpadnih voda preko preliva steka neočiščen v reko Vipavo. Obstoječa čistilna naprava tudi nima zadostne kapacitete, da bi se nanjo lahko dodatno priključila vsa okoliška naselja v Občini Vipava, za katera je predvideno centralno čiščenje na CČN Vipava. Da bi zagotovili dolgoročno stabilno čiščenje komunalnih odplak iz vseh predvidenih naselij, se je Občina Vipava odločila, da bo v sklopu zastavljene investicije zgradila novo čistilno napravo, ki bo namenjena samo komunalnim odpadnim vodam naselja Vipave in okoliških naselij. Lokacija dena ob ohranila odpadne

nove čistilne naprave je predviobstoječi čistilni napravi, ki se bo za potrebe čiščenja industrijske vode bližnjih industrijskih obratov.

kOrIstI zA OBČANe

POtek grAdNje

Projekt bo lokalnim prebivalcem zagotovil izboljšanje zdravstvenega stanja, izboljšanje celotnega stanja kanalizacijskega sistema odvajanja in čiščenja, višjo kakovost bivanja, več kot 300 prebivalcem pa bo omogočena nova priključitev na javni kanalizacijski sistem.

Gradbena dela so se pričela novembra letos, predviden zaključek gradnje čistilne naprave je junij 2014, zaključek gradnje kanalizacije pa junij 2015. Projekt bo zaključen junija 2015, ko bo zaključeno enoletno poskusno obratovanje čistilne naprave.

»Občina Vipava je dobro opremljena s kanalizacijskim sistemom, z novo investicijo pa bomo uredili še sistem čiščenja odpadnih vod, ki so doslej obremenjevale reko Vipavo. Čistilna naprava predstavlja pomembno pridobitev za Vipavo, saj bomo z njo prispevali k čistejšemu okolju, višji kakovosti življenja in gospodarskemu razvoju tako občine kot regije,« je povedal mag. Ivan Princes, župan Občine Vipava.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja – področje voda; prednostne usmeritve: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod.

OBČINA VIPAVA


OBČINA VIPAVA

15

Razumevanje za medgeneracijsko sodelovanje na vipavski šoli

V Vipavi 50. občinski Srečanje starejših občanov v odbor PS Vipavi V Območnem združenju Rdečega križa Ajdovščina smo si že kar nekaj let prizadevali, da bi organizirali srečanja krajanov, starih 80 in več let, po  krajevnih skupnostih. Vendar nam to nikakor ni uspelo, ker je bil vedno premajhen odziv. Zato smo se odločili, da bomo letos poskusili organizirati občinsko srečanje in sicer najprej za občane občine Ajdovščina in enkrat pozneje še za občane občine Vipava.

Počitnice malo drugače

K

er obljuba dela dolg, me je kar nekaj občanov iz Vipave ob bližnjem srečanju vprašalo,  kdaj bomo imeli srečanje v Vipavi.  Zato smo se odločili, da le-to izvedemo še v letošnjem letu. Določili smo soboto, 9. novembra, in nestrpno pričakovali prijave. Do zadnjega roka se je prijavilo kar lepo število občanov starih 80 in več let. Srečanje je bilo organizirano v prostorih Osnovne šole Drago Bajc Vipava.       Uvodoma je vse prisotne presenetila z lepim nagovorom ravnateljica osnovne šole Alenka Nussdorfer Bizjak. Med drugim se je zahvalila tudi vsem prisotnim babicam in dedkom, ki sodelujejo pri raziskovanju starih običajev in navad s svojimi vnuki ali drugimi otroci na vasi. Sama sem bila zelo vesela, da se je zbralo tako lepo število klenih starostnikov. Zdi se mi zelo pomembno, da si vsi skupaj vzamemo čas za prijetna druženja, zato bomo s tem nadaljevali. V tem me potrjujejo izjave in zahvale prisotnih s srečanja v Ajdovščini. Vsi po vrsti so bili prijetno presenečeni, ker kaj takega še niso doživeli. Za številne je bilo to

po dolgem času sploh prvo srečanje z nekdanjimi sodelavci in prijatelji, na katerem so vsaj za nekaj ur pozabili na vsakodnevne skrbi. Domov so odhajali z lepimi spomini in upanjem, da se jih bomo še kdaj spomnili. Da smo se lahko srečali v prostorih osnovne šole Vipava  gre zahvala predvsem ravnateljici Alenki Nussdorfer Bizjak, ki podpira dejavnosti RK. Na šoli namreč deluje ekipa prve pomoči,  ki je v letos osvojila 1. mesto na občinskem tekmovanju ekip prve pomoči v Ajdovščini in 3. mesto na regijskem tekmovanju v Ilirski Bistrici in prav je, da javnost to ve. Prisotni pa so se razveselili tudi pozdrava in lepega nagovora podžupana občine Vipava Alojza Durna. Pozorno so prisluhnili njegovemu poetičnem nagovoru, s katerim jih je popeljal v mladostne dni in čase, ko so še hodili po stezicah, ki so se zarasle, in z ljubeznijo obdelovali polja, ki jih danes težko prepoznamo.   Še posebej prijetno in veselo razpoloženje je bilo občutiti ob izvajanju zelo lepega kulturnega programa učencev osnovne šole.

GEODELA

Udeleženci so bili ob odhodu nadvse presrečni in hvaležni, tako kot njihovi ajdovski rojaki. Za nekatere je bilo slovo kar prehitro, saj so si imeli še veliko povedati. Žal pa so bili dogovorjeni za prevoze s svojci, ki so jih z veseljem pripeljali na srečanje in se ob slovesu tudi oni zahvaljevali za povabilo. Kot večkrat doslej, tudi danes lahko rečem, da tisti, ki se srečujemo s starejšimi, ugotavljamo, da so v večini primerov zelo osamljeni. Zato so taka srečanja še toliko bolj dobrodošla in v organizaciji RK si bomo prizadevali, da bi taka srečanja postala tradicionalna. Saj je zelo malo potrebno, da nekoga osrečiš ali mu polepšaš dan ali dva. Vera Kodrič, predsednica RK Ajdovščina

POLICIJA

LJ

GORIŠKA CESTA

ABANKA

NKBM

ELA

UGODNE geodetske storitve

HOTEL

V

okviru programa Popoldan na Slapu smo prostovoljci in prostovoljke, v času počitnic, organizirali aktivno preživljanje prostega časa. Otroci, ki so se programa udeležili, so sodelovali v številnih aktivnostih. Krasili so adventne sveče, ki bodo lepo dopolnile adventne venčke, ki si jih bodo izdelali na eni zmed naslednjih delavnic. Šivali so si copatke in tako preizkušali svojo spretnost, marsikdo

* GEODETSKI NAČRT za ADAPTACIJO, NOVOGRADNJO pa tudi potrpežljivost, se igrali, poslušali pravljice in se predvsem lepo imeli. Animatorji so med drugim tudi sami poskrbeli za sestavo jedilnika, nabavo hrane in pripravo malice. Spoznali smo, da se da čas lepo, predvsem pa kvalitetno preživeti brez televizije in računalnika. Sedaj se že veselimo zimskih počitnic, ko ponovno pripravljamo delavnice. KLt

* UREDITEV MEJE * DELITEV PARCELE

15% POPUST NA STORITVE !!!

* ZAKOLIČBA * VRIS OBJEKTA V KATASTER * HIŠNA ŠTEVILKA...

ZDRAVSTVENI DOM

kontakt: BREŠČAK Marko

tel. (041) 28-38-29 -

pisarna: Goriška c. 25a, 5270 Ajdovščina e-mail: info@geodela.si internet: www.geodela.si

HUBE

K sodelovanju vabimo vse somišljenike. Ne sodite nam prehitro, pa naj za mene in ekipo veljajo besede, 'po delih te bom spoznal',« je še dejal predsednik OO PS Vipava Bernard Žgavec. PR

Učenke in učenci Osnovne šole Draga Bajca Vipava so pripravili prisrčen program.

SVET R ZVON E KA

jutri,« je ob ustanovitvi izpostavil soglasno izvoljeni predsednik novo ustanovljenega občinskega odbora PS Vipava Bernard Žgavec. Podpredsednik je postal Peter Princes. »Verjamemo, da je v občini Vipava veliko ljudi, ki razmišljajo pozitivno, saj to dokazujejo številna društva in

aktivnosti po krajevnih skupnostih. To so tisti ljudje, ki bodo s svojimi idejami in ne nazadnje s svojim delom tudi pomagali k boljšemu jutri. Postavili smo temeljni kamen in zavedamo se, da nas čaka veliko dela.

GEOD

»Vipava je edina reka v Evropi, ki ima deltast izvir, nad njo pa so prebivalci zgradili 25 mostov. Z ekipo upamo, da bomo postavili še kakšen most, most povezovanja in pozitivizma ter tako prispevali k boljšemu

Predstavil se je celo pevski zbor 1. razreda, ki je šele pred dvema mesecema prestopil šolski prag. Ne najdem besed, da bi pohvalila in se zahvalila za lep program vsem izvajalcem glasbenih točk, pevskega zbora in dramske skupine. Res čudovito in vredno ogleda! Škoda bi bila, da bi tako lep kulturni program ostal samo v enkratni izvedbi med zidovi šole. Ob zaključku pa seveda  hvala tudi vsem pedagoškim delavcem, ki so pripravili učence in oblikovali tako lep program. Hvala tudi kuharicama šole, saj sta nam skuhali zelo okusno kosilo. Da nismo predolgo čakali na postrežbo, pa so poskrbeli naši prostovoljci OZ RK Ajdovš��ina.


MNENJA

16 Manja Skočir

(8) Demokrit O lego kockah in nesvobodni volji

D

emokrit je zadnji v množici velikih starogrških kozmologov – filozofov narave in nam prinaša novo, povsem izvirno in genialno interpretacijo sveta, ki hodi z roko v roki s še vedno aktualnimi pomisleki in vprašanji. S svojimi predhodniki se je Demokrit strinjal o tem, da je spreminjanje v svetu mogoče le, če obstaja temeljni nosilec, ki spreminjanje poraja, ne da bi se sam zares spremenil. Ta temeljni nosilec vse realnosti - arche, ki je bil za Talesa voda, za Anaksimandra aperion, za Pitagoroa pa matematična struktura, je za Demokrita atom - neznansko majhen, neviden, neslišen, neotipljiv, nenastal, neminljiv, brezlastnostni, vedno enak, nespremenljiv delec, poimenovan po nedeljivosti kot svoji ključni lastnosti (grško: a=ne, tom=deljiv). Množica atomov gradi vse, kar v svetu obstaja in povzroča vse njegove spremembe, sami atomi pa niso grajeni in ne podvrženi spremembam. Tako lahko Heraklitovo spoznanje, da 'vse teče', skupaj s z Demokritom dopolnimo v misel, da vse teče, razen atoma. Od kod so atomi prišli, kam grejo in zakaj so takšni, kakršni so, so nesmiselna vprašanja, saj se odgovori nanje utemeljijo v lastnostih teh delcev – takšni, kakršni so, so tukaj od vedno in če njih ne bi bilo, ne bi bilo tudi ničesar drugega. Demokrit je bil prepričan, da ne morejo biti vsi atomi med sabo enaki, saj lahko le njihove različne oblike in velikosti pojasnijo, zakaj se v naravi združujejo v različna telesa in porajajo različne lastnosti teh teles. Svet, ki se kaže mojim čutilom – svet videza, je prostor barv, vonjev in okusov, kjer se vse nenehno spreminja, mineva in nastaja. Za videzom, ki se razodeva čutilom, pa je realnost, ki jo zapopade šele (raz) um – to je svet spajanja, razhajanja in združevanja atomov, ki so za razliko od sveta, ki ga gradijo, njegovo pravo nasprotje – nespremenljivi, neminljivi in nenastali. Atomistični kozmos nadvse spominja na zidanje in zlaganje lego kock, kjer se kocke – nedeljivi, elementarni gradniki, med seboj razlikujejo le po velikosti in obliki in pri čemer je lahko posamezna kocka (tako kot atom) enkrat sestavni del hiše, drugič drevesa, tretjič pa ladje in čeprav se pripenja k drugim, od sebe drugačnim, je vendar sama vedno enaka. In prav to medsebojno odbijanje,

sprijemanje, združevanje, trkanje, razhajanje in dotikanje atomov tvori čisto vse stvari in pojave tega sveta, tako cvetico, reko in ptico kot tudi človeško telo, skupaj z vsemi njegovimi mislimi in občutji. Vse, kar obstaja, je materialno (snovno), saj je vse zgrajeno iz atomov in po Demokritu človeška duša pri tem ni nikakršna izjema. Duša je prefinjen, gibek tok atomov ognja - najfinejših atomov v telesu, ki jih človek v svoj organizem sprejema z dihanjem. In čeprav gre za tok posebnih atomov, katerih oblika je popolnejša od vseh ostalih, je to še vedno tok nečesa snovnega, zato je tako pojmovanja duševnost le eden od materialnih (snovnih) pojavov. Ko telo preneha dihati, se atomi, ki so mu prej vdihovali plamen in ga oživljali, razpršijo. Smrt je razdružitev atomov, dokončen konec in kot taka ne pušča nobenega upanja v posmrtno življenje in ne vere v nesmrtnost duše. Na tem mestu je verjetno že jasno, da Demokritovi atomi niso tisti atomi, ki jih danes pozna znanost. Demokrit je spoznal, da je svet sestavljen iz delcev, ki jih ni mogoče naprej deliti in zato jim je rekel 'nedeljivi', se pravi 'a-tomi'. Skoraj dva

beseda, s katero poimenujem svojo nevednost in svojo nemoč, da bi nek dogodek v naprej predvidela? Ničesar ne odkrijem, doživim ali storim in nikogar ne srečam 'po naključju' – le moja vzročno-posledična veriga se je na neki točki prepletla, se dotaknila vzročno-posledične verige nečesa, nekoga drugega. Križišče obeh verig je že obstajalo, le moje šibke človeške oči ga niso mogle (pred)videti. Demokritov determinizem pod vprašaj postavlja tako zelo opevano 'svobodno voljo' in zahteva njen temeljit premislek. Zgoraj omenjeno gibanje biljarde krogle je determinirano zgolj z zunanjimi (fizikalnimi) faktorji, mene kot človeka pa determinirajo tudi notranji, pri čemer se večine le-teh sploh ne zavedam. Človek je strašno zapletena biljarda krogla, saj je jetnik okolijskih, bioloških, kemijskih, fizikalnih in psiholoških dejavnikov, ki se v njem seštejejo in naredijo določeno njegovo dejanje neizogibno. Trditev, da 'imam svobodno voljo, saj lahko storim to, kar hočem' je nesmisel: voljo res imam, vendar kje v njej je prostor za svobodo? Ko izbiram, ne izbiram med vsem, kar imam na razpolago, ampak samo med tistim, kar izbrati hočem.

tisoč let pozneje si je empirična znanost sposodila Demokritovo ime in z njim poimenovala neke drugačne delce, za katere se je kasneje izkazalo, da ne premorejo ravno tiste najpomembnejše lastnosti Demokritovih atomov – nedeljivosti. Demokrit pa odgovarja tudi na vprašanja, kako in zakaj se neskončno majhni gradniki sveta gibajo: atomi se ne združujejo, premikajo in spajajo 'kar tako', niso naključni in nepredvidljivi delci, saj je njihovo združevanje, premikanje in spajanje natanko takšno, kakršno mora biti, saj je v naprej strogo določeno. Demokrit velja za začetnika determinizma – filozofskega nazora, po katerem je vse, kar obstaja, podrejeno vzročnosti in nujnosti – in če to velja za atome, potem mora veljati čisto za vse, kar je iz atomov sestavljeno, torej tudi za moje telo in vse moje duševne procese. Tako kot je pot biljardne krogle povsem določena z zakoni fizike in se naključna ter nepredvidljiva zdi le slabemu igralcu biljarda, so tudi vsa moja dejanja določena z različnimi zunanjimi in notranjimi, zavestnimi in nezavestnimi vzroki in dejavniki. Vse stvari v svetu se skupaj z atomi, ki jih sestavljajo, gibajo po svoji vzročno-posledični verigi, iz katere ne morejo izstopiti. Večina (delov) te vzročno-posledične verige pa je človeku nevidna, saj je v veliki meri onstran njegovega izkustva. Križanje dveh vzročno-posledičnih verig doživlja kot sovpad dveh nepričakovanih dejanj ali dejstev in temu pravi naključje. A kaj drugega je naključje kot

A kaj me je prisililo v to, da to hočem, tistega pa ne? Moja izbira študija ni bila svobodna izbira med množico univerz in programov, ki jih te ponujajo, ampak povsem nesvobodna nujnost, da sem izbrala natanko to, kar sem. Tudi svojih najboljših prijateljev si nisem sama svobodno izbrala, ampak mi jih je, pesniško rečeno, prineslo življenje, ki nas je ob približno istem času postavilo na isto celino, v isto državo, v isti kraj, pogosto celo v isto šolo. Poleg tega so nas združili še podobni interesi, značajske lastnosti in majhni dogodki – očitno je torej, da moja prijateljstva niso moje 'svobodne odločitve', saj nisem na nobenega izmed njih pokazala s prstom, le srečo sem imela, da se je moja vzročno-posledična veriga dovolj tesno prepletla z vzročno-posledično verigo nekoga drugega. Množica dejavnikov se je seštela, en čisto majhen dogodek je sprožil naslednjega malo večjega, ta pa še večjega in naslednji še večjega … dokler ni prijateljstvo postalo neizogibna posledica množice dogodkov iz preteklosti, na večino katerih sploh nisem imela vpliva. In mar ni tako, da so vse (velike) stvari mojega življenja (sicer oddaljena, pa vendar) posledica nekega na videz povsem nepomembnega dogodka, spleta okoliščin? Mar ni tako, da ima vsako moje dejanje svoj vzrok v nekem prejšnjem in to prejšnje v enem še prejšnjem in tako nazaj v nedogled? Mar ni tako, da bi lahko bila prikrajšana za vse stvari in izkušnje, ki danes predstavljajo pomemben del mene, ko bi se nekje v preteklosti

Latnik 145, 29. november 2013

Odgovor svobodnemu novinarju Robiju Kovšci

V

oktobrski številki časopisa Latnik ste v vseobsegajoči kritiki njenih volunterskih kolumnistov z vso demokratično pravico kritiziral tudi mene. Menim pa, da so vaše navedbe o mojem pisanju ne samo vzvišeno pokroviteljske, temveč s strani profesionalnega novinarja zelo nestrokovne. To bom tudi utemeljil. Tudi sam, kakor vi, rad preberem filozofska razglabljanja gdč. Manje Skočir. Tako sem v zadnji izdaji njenega pisanja v uvodu prebral: »Filozofovo delovanje vedno poganja njegovo osebno občutenje nekega problema, zagate ali bolečine in če želi biti pri razreševanju le-te uspešen, mora dobro obvladati tehniko argumentacije - logiko, ki predstavlja tisto ključno mesto, na katerem nek filozofski nazor stoji ali pade.« V svojih, bistvu zelo kratkih kolumnah, se poskušam že od nekdaj tudi jaz držati teh dveh osnovnih pravil. Logično in argumentirano. In še: a. Da so kratke. Če človek v krajšem sestavku ne pove nič, v trikrat daljšem pove trikrat nič. b. Pogledati isto stvar enakovredno tudi z druge strani. Za vsakega izmed nas s(m)o drugi vedno vsi ostali. Poskusiti gledati drugače je prvi korak do spoštovanja drugega človeka, njega samega, sožitja in sodesamo nekaj čisto malega zgodilo čisto malo drugače? Vse bi se spremenilo, če ravno tistega dne, ne bi bila tam … ko bi le prišla malo pozneje … ko bi odraščala v drugem mestu … ko bi takrat ne storila tega … če te tam ne bi bilo … ko bi name vplivali neki drugi ljudje … če se ne bi spoznala … Ko sem ob koncu osnovne šole vpisala ime srednje šole, je bilo to samo nekaj črk na papirju, bolj ali manj podobnih nekim drugim črkam (neki drugi šoli). Pa si upam pomisliti, kako dramatično drugačno bi bilo danes moje življenje in kako zelo tuja sebi, bi bila jaz sama, ko bi napisala neko drugo ime? Torej je bilo to, kar danes imam in hkrati vse to, česar danes nimam, pa bi lahko imela, če bi pred leti črke razporedila v nekem drugem vrstnem redu, v veliki meri določeno že takrat, ko sem kot petnajstletnica izbrala srednjo šolo. Če bi vpisala ime druge šole, sedaj ne bi pisala tega besedila. In ko se bom čez mnogo let ozirala v preteklost, bom nemara pomislila, če takrat ne bi pi-

lovanja. Nikoli nisem imel namena deliti in zavajati svojih sodržavljanov, kot sem razbral iz vaših očitkov, temveč ravno obratno. c. V enem članku obravnavati le eno temo. Citat iz članka gospodične Skočir me v pravilnost mojega početja samo potrjuje. Pavšalne vseobsežne kritizerske enolončnice so mi bile vedno odbijajoče. Če pa na hitro še enkrat preletim »vaš nasvet za naš oddih«, lahko ugotovim, da je vaša kritika ravno to! Nadalje me v zajedljivem tonu pozivate, da bi bilo dobro, če se ozrem na prehojeno pot, na napake, ki sem jih na njej storil, ter se javno zanje opravičiti, »posuti s pepelom«, kakor ste se izrazili. Posuvanje s pepelom je krščanski obred in ima le tam nek simbolični pomen. Za javna dejanja žalitve ali neresnične navedbe se uporabljajo javna opravičila. Kadarkoli sem se na tak način 'zaplezal', sem se za ta dejanja že v naslednji izdaji časopisa opravičil. In to ne kje skrito in zavito v besedičenje na sredini teksta, da ne bi ranil lastnega napuha, temveč v naslovu in takoj pod njim zato, da bi ga obenem tudi izmeril. Zato drugič za takšne trditve navedite primer iz mojega pisanja, ki je bil v tem smislu sporen. Če bi smeli govoriti le tisti, ki so brez greha, kakor se na nek način obregate ob mene, bi pač morali vsi skupaj s svetniki vred molčati. Prav zaradi tega je bistvo 'oblasti ljudstva' v tem, da oblasti nima nikoli posamezen človek. Oziroma le toliko, kolikor prinaša s seboj koristi za širšo skupnost. Če bodo moja pisanja objavljali, je seveda stvar lastnikov in urednika tega časopisa. Tudi vaša priporočila bi upošteval. Ampak morala bi biti jasna, logična in kajpak argumentirana. Lep pozdrav, Marijan Božič

sala tistega besedila potem danes … Naj povzamem: nisem avtorica svojega genskega materiala in nisem sama izbrala ljudi, ki me bodo vzgajali, niti okolja, ker bodo to počeli. Nobene besede nisem imela pri tem, katere življenjske izkušnje me bodo zaznamovale in kateri ljudje bodo name usodno vplivali. Ujeta med genetiko, ki me natančno določa, in okolje, ki name ključno vpliva, sem tako kot Demokritov atom prepuščena zakonoma vzročnosti in nujnosti, saj se tako kot atom ne gibljem 'kar tako', ampak je vsako moje dejanje (pa čeprav to vidim šele takrat, ko se ozrem nazaj) le ena od domin, ki je padla pod pezo vseh prejšnjih in bo sedaj s svojim padcem zrušila naslednjo … Sem samo vsota vseh trenutkov svojega življenja, sem splet okoliščin in zdi se mi, da nobeno moje dejanje, pa če je še tako majhno in nepomembno, ni zares čisto moje.


17

Latnik 145, 29. november 2013

CENTER FAMA VIPAVA VABI

OB NEDELJAH V VESELEM DECEMBRU

10% POPUST

TAKOJŠNI POPUST SE OBRAČUNA NA BLAGAJNI ZA VSAK NAKUP NAD 30€ IN VELJA ZA VSE PROIZVODE, TUDI ZA PROIZVODE V AKCIJAH! POPUST NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TELEFONSKIH KARTIC.

PODALJŠAN URNIK: OD 7.30 DO 17.00 CENTER FAMA VIPAVA

Bazar Za praznične dni!

CENTER FAMA VIPAVA VABI

frizerstvo frizerst Janja BENČINA s.p.

Janja BENČINA s.p.

Goriška cesta 13 Fama center Vipava 05 36 65 171 030 693 389

KOSILA - MALICE PICE IZ KRUŠNE PEČI JEDI PO NAROČILU

torek, sreda: 09.00 - 17.00 četrtek,Goriška petek: cesta 10.00 -13 18.00 sobota: 08.00 - 14.00 Fama center Vipava ponedeljek: zaprto

05 36 65 171 030 693 389

V DECEMBRU 10% POPUST NA BARVANJE+STRIŽENJE LAS tel.: 36 85 210 MESNICA FAMA

INFO: 040 166 932, 041 951 039 www.facebook.com/picerija na placu

Nudimo vam še: malice, pice, kalamere, testenine,

SAMO MESO SLOVENSKEGA IZVORA

torek, sre četrtek, pe sob ponedel


MNENJA

18 Pisma bralcev

Z oddiha

Ž

e zaradi statusa (upokojenec) iz leta v leto bolj družbeno škodljiv nikakor nočem biti zaradi objavljanja mojih mnenj še vsaj dvakrat škodljiv. Zaradi tega ne bom nehal razmišljati, le urednika sem prosil, da katero od mojih mnenj objavi šele po tem, ko bo izčrpal zalogo svežih, drugačnih in produktivnejših mnenj predvsem mlajših in pametnejših (in že zaradi tega manj kompromitiranih), ki da jih ne bo težko najti. Novo – se opravičujem, staro mnenje (pozabljam,

da imam lahko le stara mnenja) sem ob vedno aktualnem (Osli), ki je pri uredniku 'na zalogi', poslal tudi za novembrski Latnik. Iskreno upam, da boste v poplavi drugih zanj 'prikrajšani'. Če ne, je nekdo vsaj dvakrat ustrelil mimo. Prvič, ko si je v vlogi vedeža vzel pravico izražanja 'vaših' mnenj, ker da vam je dovolj … in drugič, 'zelen' kot je, s predlogom: »Lučko for president«. Gospo Lučko Kajfež – Bogataj, svetovno znano meteorologinjo, naravovarstvenico in nobelovo sonagrajenko poriva v družbo njenega nivoja nikoli vrednih aktualnih politikov. Kako ji lahko, kaj takega sploh privošči? Dušan Krečič

Helena Kobal

Preživi dan!

M

nogim je poznan izrek rimskega pesnika Horacija 'Carpe diem', kar v latinščini pomeni 'naberi, poberi, potegni, oskubi, izpuli, izberi … dan', populistično pa se je bolj prijel kot 'užij dan' ali tudi 'izkoristi dan'. Nič ni narobe, da nas ta izrek vodi skozi življenje, kajti pametno je vsak dan preživeti na način, da iz njega 'iztržimo' čim več - v smislu opravljenega dela, doseganja ciljev, oplemenitenja medsebojnih pristnih odnosov, predvsem pa zasledovanja lastnega miru v srcu in duši. Ko nas namreč enkrat več ne bo in nas bodo svojci, prijatelji in znanci pospremili na tisto poslednjo 'parcelo', ne bo za nas pomembno nič več - ne imetje, ne davki, ne vse raznorazne skrbi, ki smo jih prevečkrat spraševali za nasvet. Tega se premalo zavedamo, čeprav hodimo prižigat svečke in nosimo cvetje na grobove svojih bližnjih, se za dan spomina na mrtve najbolje oblečemo, ker je to pač praznik živih. Ob tem pa nimamo zavedanja svoje lastne minljivosti, končnosti, čeprav na vhodu na pokopališče kratko in jedrnato piše: »Umrl boš«! Hecno, ko gremo k fotografu z namenom, da nam izdela fotografije za osebno izkaznico, potni list … se nam niti sanja ne, da bo mogoče pa prav ta fotografija v časopisu, kjer se bo oznanila kruta resničnost, da je za nami ostal zgolj spomin. To je zato, ker smo živi, kljub vsem skrbem in težavam, ki nas pestijo, tlačijo in zbujajo v nočnih morah, želimo, da ta naša zemeljska pot traja in traja, ker nam je ta edina poznana. Ko sem bila še majhna, mi je bilo zaradi kakšnih okoliščin večkrat težko in sem včasih svojo bolečino zaupala stari mami, ki pa ob vsem delu, ki ga je imela na kmetiji, ni imela časa za crtkanje

in besedičenje, temveč je dejala samo: »Vsaka hiša ima svoj križ!« Seveda, nikomur ni lahko na tem svetu; vsak pa vidi svoj problem kot največji, ker je njegov. Nekdo se bori s hudo boleznijo, drugi ima finančne težave, tretji rešuje ljubezenske tegobe, bori pa se na svoj način. Je res - človek takoj, ko se zjutraj zbudi, že začne reševati probleme. Dr. Anton Trstenjak je v eni izmed čudovito poučnih knjig napisal svojevrstno življenjsko vodilo: »Vsak dan znova začeti!« Dnevno je treba rešiti težave tistega dne, ne se bremeniti preveč za naprej. Omeni, kako bi se počutila gospodinja, če bi videla na kupu vso posodo, ki jo bo v življenju morala pomiti. Gotovo grozno. Če pa sproti vidi samo kup posode tistega dne, je vse bolj lahko, bolj rešljivo, bolj razporejeno. Bližajo se praznični dnevi - trije dobri možje, ki so tako dobri, kolikor jim plačamo, in marsikdo sebi in svojim otrokom ne bo mogel privoščiti, kar bi si želel, mogoče prav nič. Čutil bo, da je razočaral pričakujoče oči svojih najdražjih; je pa tudi to rešljivo, če bo za otroka porabil svoj čas in ne denar. Čeravno je to slišati kot poceni tolažba, bo za otroka to veliko več vredno kot kakšen pajac, ki bi skočil iz škatle ali venček, ki te pozdravi, ker je na baterije in senzor. Preživimo praznične dneve kar se da lepo, čeprav skromno. Mogoče pa sploh ne rabimo vseh tistih rdečih prtičkov in lučk ter raznovrstnega kiča. Rabimo upanje, lučko v sebi, ki jo lahko prižgejo ljudje, ki nas imajo resnično radi in se nanje lahko zanesemo. Ja, lahko preživimo, ker smo živi. Sama si v težkih dneh, ko mislim, da je 'težko za umret', pred oči prislikam dogodek, ki je bil stresen, a poučen. Ker imam strah pred vožnjo, me je pred leti soprog skoraj prisilil, da sem iz sosednjega kraja do doma vozila, ko je bila že tema. Videl je, kako otrdela sem, zato se je pohecal in dejal: »Kaj držiš ta volan kot bika za roge in buljiš naprej v temo! Glej cesto, ki je svetla - tako se vozi!« In res (sicer bi si sama poleg kratkih in dolgih luči želela še daljše) … je bilo dovolj svetlo, le moj strah je imel velike oči. In tako gledam sedaj na življenje. Težave rešujem sproti, dokler je svetlo, kajti tema bo vedno čakala tam za svetlobo. Tudi ko se stemni, nič zato, vsa tema tega sveta nima moči, da bi premagala drobno lučko, dokler ta gori in sveti.

Latnik 145, 29. november 2013

Dušan Krečič

Basen: Osli in gospodarji

Z

godba se ponavlja, od kar so na Zemlji osli in gospodarji. Za ene oboji že od začetka stvarstva, za druge pa so bili najprej osli in veliko za tem gospodarji. V maniri bitja, ki od vsega začetka zgrešeno misli, da je vse na tem planetu zaradi njega in je zato nad vsem, so si gospodarji podredil tudi osle. Osli so za gospodarje delali in jih prenašali, gospodarji pa so jih bolj ali manj pretepali in več ali manj hranili. Zgodba pravi, da se je že davno našel gospodar, ki je med sosedi veljal za naprednega, zlasti pa uspešnega. Leta in leta je na vse načine poskušal (zaradi povečanja dobička) osle navaditi delati in ga prenašati, ne z zelo malo (kar je bil splošen običaj med njemu enakimi), pač pa z še manj oziroma nič hrane. Ni se mu izšlo. Imel je škodo in izgubo. Le malo pred tem, ko je bil že prepričan, da mu je uspelo, so mu osli, shirani od lakote in zlomljeni od dela, poginili! Od takrat osli z najmanj, kar je še mogoče, delajo in prenašajo gospodarje, ki se še niso sprijaznil z izgubo tistega majhnega dela dobička. Lepo bi bilo, ko bi se s tem zgodba končala in šla v pozabo - da bi vam je ne znal še leta 2013 skoraj v izvirniku zapisati! Za milijone tragično je, da se ponavlja in ohranja kot zgodba o odnosih med ljudmi. Gospodarji so po načinu razmišljanja in odnosu do oslov ostali enaki. Ker je bilo za zadostitev njih vedno večjim (tudi bolnim) željam oslov (in za njimi strojev) že pred sto-

letji premalo, so si s silo podredili šibkejšega. Da bi si sami ne mazali rok in lažje obvladali naraščajočo čredo, ki je že bila prisiljena garati zanje, so si omislili osle - hlapce, ki so bili, za prgišče več hrane, pripravljeni gristi in brcati, k pokornosti, neposlušne. Z več hrane in kakšnim priboljškom so gospodarji na svojo stran pridobili tudi glasnike Bogov, ki so in še vedno z obljubami tolažijo, mirijo in krotijo izkoriščane. Skozi zgodovino so se vrstila tudi redka obdobja slabosti gospodarjev, kot so popuščanje v strahu za izgubo vsega, pa izbruhi jeze ali trme med osli in bila so obdobja, ko so se celo osli počutili kot gospodarji. Toda kot zakleto, se je vedno izteklo na način, ki tako ali drugače ohranja tisti že tako davno zastavljen odnos. Gospodarji so prijeme za izkoriščanje in pokoritev izpilili do najmanjše podrobnost. Za ceno rasti dobička in tekmovanja, kdo ima več in potešitev še kakšne želje, so črede 'prepričali' v pobijanje med seboj, stradanje, zastrupljanje ali utapljanje danes ene, jutri pa druge črede. Z razvojem znanosti, odkrivanjem novih tehnologij in prijemov za utrjevanje odvisnosti gospodarjem uspeva na videz nemogoče. Le redko je sploh potrebno še fizično nasilje nad posameznikom. Dovolj je, da jih po svojih hlapcih 'blago opominjajo', naj gredo popoldne z zasluženim v trgovino in si tako zagotovijo delo za jutri! In ker se še niso sprijaznili z izgubo tistega majhnega dela dobička, še vedno vztrajno iščejo tisto minimalno količino dobrin, ki oslom zagotavlja golo preživetje in za gospodarje dobičkonosno delo. To odkritje bo vredno vsaj dvojne Nobelove nagrade za ekonomijo. Tako kot so bile vse doslej namenjene tistim, ki so pri odkrivanju teh količin naredili velik korak naprej. Nagrade za dosežke na ostalih področjih pa tistim, ki so z odkritji pomembno prispevali k rasti do-

bička, dobremu zdravju in počutju (predvsem gospodarjev, v manjši meri še hlapcev in najmanj oslov). Tudi prihodnji meseci, leta, desetletja, morda celo stoletje, bodo, tako kot tisočletja doslej, namenjeni izključno temu. Tudi po zaslugi domačih izprijenih oslov, ki so hoteli na kredit postati naši gospodarji, je treba v prezadolženi štali vse osvoboditi navlake (prihranjenega, odtrganega od ust ) – vsega, kar smo v redkih trenutkih slabosti domačih in tujih gospodarjev ustvarili. Odvezati skrbi za svoje! Odvrniti od same pomisli, da bi zaradi ohranjanj ali celo množenja svojega, zmanjševali množenje 'od vedno' (res?) gospodarjevega, predvsem pa postali neodvisni od 'svetega grala' gospodarjev, tiste tako iskane minimalne količine. Z nižanjem prejemkov, višanjem davkov, ohranjanjem visoke nezaposlenosti prisiliti vse, da se bodo prostovoljno – z veseljem in poceni odrekli vsemu. Poceni v korist gospodarjev in prostovoljno za lastno preživetje!!! Do takrat, ko bodo osle (nekoč sužnje, potem tlačane in danes vseh vrst delojemalce) zamenjali roboti. Po tem hranjenje oslov, tudi z minimalno količino dobrin, ne bo imelo nikakršnega smisla več. In le gospodarjem se bo uresničilo vsem obljubljeno življenje v raju. Gospodarji in roboti! Pred tem se boste, tako kot jaz, še velikokrat zbudili. V vsak dan za večino težje življenje in za le redke gospodarje nikoli dovolj razkošen raj. Samo zato, ker ni že prvi osel, ob prvem zmanjšanju dostojnega in zasluženega obroka, z brco razbil glave gospodarju. Tok zgodovine našega sveta piše brca, ki je ni bilo. Gospodarji so tudi brez brce dojeli, osli pa, tudi če so dovolj močno brcnili, da bi zrušili tak svet, (še) niso! P. s.: Vsem, ki ne pristajate na osle, se za osle iskreno opravičujem!


Latnik 145, 29. november 2013

19


DRUŠTVA

20 Mladi bori z novim vodstvom

Ajdovski taborniki aktivni tudi po šestdesetem

Latnik 145, 29. november 2013

Odpravili smo se na zahod Planinsko društvo Ajdovščina je organiziralo planinski pohod na Mali Karman, visok 1372 m, v zahodnem delu Julijskih Alp.

Po lanskoletnem izjemno aktivnem dogajanju v Društvu tabornikov Rod Mladi bori Ajdovščina, ki je leta 2012 potekalo predvsem v znamenju praznovanja 60-letnice delovanja društva, ajdovski taborniki napovedujejo veliko zanimivih dejavnosti tudi v programskem načrtu za sezono 2013/2014.

S

lednjega je na septembrskem rednem občnem zboru društva predstavilo novo izvoljeno vodstvo. Vlogo starešine je prevzela Nataša Slokar Klippel, že pred leti zelo aktivna v taborniških vrstah. Dobro planiranje in izvajanje programskih vsebin vsekakor prispeva svoj delež tudi k povečanemu vpisu novih članov.  Znatno povečan vpis ajdovski taborniki tako beležijo že tretje leto zapored, kar vsako leto znova predstavlja dobro osnovo za uspešno izvajanje številnih rodovih aktivnosti. To je prav gotovo dobra popotnica vsaki rodovi upravi, ki prevzame vodenje tako dejavnega in uspešnega društva z

več kot 60-letno tradicijo.  Novo taborniško sezono je ajdovski rod v veliko veselje otrok začel z izletom v Lignano. V soboto, 29. septembra, so se namreč odpravil čez mejo, v italijanski živalski vrt Parco Zoo Punta Verde. Kljub slabi vremenski napovedi je dva avtobusa otrok in vodnikov na cilju presenetilo sonce in jim tako polepšalo poučen in razigran dan v tem čudovitem parku. Otroci so živalski vrt raziskovali ločeno po vodih, v spremstvu svojih vodnikov. Opazovali so lahko domače in tuje, bolj in maj poznane živalske vrste, nekateri vodi pa so izlet izkoristili tudi kot preizkušnjo za pridobitev

veščine poznavalec živali. Jesensko doživetje v živalskem vrtu v obmorskem Lignanu se je po pričakovanjih izkazalo kot uspešno nadaljevanje lanske in dober začetek nove taborniške sezone, ki je že stekla v polnem zagonu. Po septembrskem  vpisu in prvem izletu so se gozdovniki in gozdovnice Roda Mladi bori, to je starostna skupina od 11 do 15 let, 19. in 20. oktobra oktobra udeležili tradicionalnega srečanja vseh GG-jev severnoprimorske območne organizacije tabornikov. V okviru akcije, ki jo je organiziral taborniški rod iz Cerknega, so se lahko z vrstniki iz Idrije, Spodnje Idrije, Nove Gorice, Tolmina in Cerknega preizkusili v lokostrelstvu, streljanju z zračno puško, se pomerili v športnih igrah, scoutballu ... in se odpravili na orientacijski pohod. V novembru je planiran sprejem za popotnike in popotnice, tabornike stare od 16 do 20 let, nekaj prazničnih srečanj pa bo rod za svoje člane organiziral tudi ob koncu leta. Razlogov in idej za različne taborniške aktivnosti ajdovskim tabornikom ne zmanjka, volje za njihovo uresničevanje pa tudi ne. A. K., foto P. K.

Čin, čin, MDPM Ajdovščina! Pa še na mnoga okrogla leta! Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina praznuje letos 60 let svojega obstoja in delovanja v dobrobit otrok, mladih, družin in vseh, ki so potrebni pomoči, tople in vzpodbudne besede, psihične in finančne podpore ter sproščeno in koristno preživetega prostega časa. Svoj jubilej je društvo obeležilo s slavnostno prireditvijo v Dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini, 10. novembra 2013. V sklopu letošnje obletnice je izšel tudi zbornik Od včeraj za jutri, ki je sad dela številnih sodelavcev, prostovoljcev, članov in prijateljev društva.

MDPM Ajdovščina je organizacija, ki se vseh svojih 60 let ukvarja s tem, kako osrečiti otroke, mlade in družine, pa naj bo to na področju humanitarnosti, prostega časa in z njim povezanih prostočasnih aktivnosti ali na področju izobrazbe in ozaveščenosti (Otroški parlament, Bralna značka, projekt Evropske prostovoljne službe …). Za izpeljavo vsega tega pa je potrebno veliko žrtev, veliko truda in veliko ljubezni za delo z ljudmi v stiski. O slednjem

sta nam na sami prireditvi spregovorili tudi predsednica društva Kristina Valič in slavnostna govornica, sekretarka ZPM Moste - Polje, Anita Ogulin. Ob tej priložnosti se je predsednica Kristina Valič v imenu vseh članov društva Ani Bizjak, dolgoletni sekretarki in sodelavki MDPM Ajdovščina, zahvalila za vestno in predano delo, s pomočjo katerega je društvo ‘živo’ že toliko let, in ji ob tem izročila simbolično darilo.

Nedeljsko slavje pa je bila izvrstna priložnost tudi za izročitev spominskega priznanja Občine Ajdovščina, ki ga je župan Marjan Poljšak za dobrodelno delo društva izročil predsednici Kristini Valič, ob tem pa še sam nagovoril občinstvo in poudaril, kako pomembno in kakovostno je delovanje Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina tako na občinskem kot tudi regionalnem območju. Kot že rečeno je za kvalitetno delo MDPM Ajdovščina zaslužno veliko število prostovoljcev in sodelavcev. Ravno tako je bilo tudi z izpeljavo prireditve in izzidom zbornika. V prvi vrsti se moramo zato zahvaliti Jani Humar in Primožu Fučki za trud in požrtvovalnost, ki sta ju vložila v čudovito izdelano gibljivo sceno, ki je polna otroške igrivosti in nagajivosti. Jani Humar, naši prostovoljki in akademski slikarki, pa gre še posebna zahvala za oblikovanje

Č

eprav je nekaj dni vztrajno deževalo, se je rodilo lepo jutro, ko je avtobus rezal kilometre po naši in nato po italijanski cesti mimo Vidma do Humina, kjer smo ob reki Tilment začeli svojo pot. Humin je občina in mesto z enakim imenom. Mesto leži ob vznožju našega cilja, torej Malega Karmana. Pred nami so se risali zahodni Julijci, podaljšek naših kobariških hribov. Pot je bila lepa, označena. Na njej smo srečali več pohodnikov, kot smo jih navadno videli na italijanski strani. Med njimi so bili tekači in zmajarji. Naš cilj nam je že kmalu pokazal svoj hrbet. Spominjal nas je na Kobariški Stol, ki se je prikazoval na vzhodu, iz megle so se rodili Matajur, Kanin in Krn v ozadju, na severni strani pa Veliki Karman, za njim mogočni Dolomiti. Opazili smo zadnje vasice na naši etnični meji. Naša pot je bila na začetku še poraščena z grmičevjem, potem pa nas je vodila po travnatem terenu. Smer nam je kazala kapelica, ki stoji na vrhu Malega Karmana in so jo ljudje postavili po velikem potresu, ki je prizadel naselja v teh dolinah leta 1976. Hoja do vrha, z majhnimi postanki, je trajala dve uri in pol, njen začetek je bil kar nizko. Pod vrhom nas je pozdravil bivak. Bolj kot notranjost nas je pritegnila njegova zu-

nanjost zaradi skrbne obnove. Na vrhu smo se ustavili, se odpočili in občudovali kapelico, posvečeno Odrešeniku. Kapelica je majhna, križ na njeni strehi pa meri kar 6 metrov. Čudovit razgled z vrha je poplačal trud in napor. Naše oko je videlo skoraj do sredine italijanskega škornja. Na jugu se je bleščalo morje, na vzhodu smo videli zadnje beneške vasice in samotne domačije, na severu nas je vabil Veliki Karman, za njim že zasneženi vrhovi Dolomitov, na zahodu smo opazovali reko in urejene ter obnovljene kraje ob njej. Vračali smo se po drugi strani hriba, napravili smo krožno pot, po sedlu Predol in navzdol  po suhi strugi hudournika Bedroša ter skozi gozd. Proti zahodu se je v popoldanskem soncu bleščalo veliko vode, posamezna jezera, zato smo se odločili, da se jim približamo. Mesta ob cesti so dihala nedeljsko popoldne. Lepo urejena, z bogato lesno industrija, se niso dala motiti. Mi smo se sprehodili ob lepo urejeni poti ob jezeru in opazovali življenje v njem in ob njem. Po čudovitem oktobrskem dnevu, preživetem v zahodnem delu Julijcev, smo se v poznih popoldanskih urah vrnili domov. Vodnika Srečko in Lado sta odlično opravila svojo nalogo. Irena Šinkovec

prisrčnih vabil in zbornika. Iskrena hvala gre tudi urednici zbornika Karmen Plesničar, lektorici Ireni Šinkovec in izkušeni sodelavki Nadi Blažko, ki je pri nastanku zbornika nudila strokovno pomoč na kronološkem področju. Zahvaliti se je potrebno tudi Damijani Dolenc, ki je pripravila kulturni program

prireditve, ter vsem nastopajočim učencem in učiteljem Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina, ki so si vzeli čas ter nas s svojim nastopom nasmejali, razvedrili in raznežili. Skratka, hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je bila prireditev pestra, zanimiva in dobro izpeljana. Ob koncu prireditve so se vsi sodelujoči in obiskovalci lahko okrepčali, saj je v avli Dvorane Prve slovenske vlade sledila manjša pogostitev. Za vse donacije in prostovoljno delo, s katerim je bilo poskrbljeno, da usta gostov niso ostala suha in želodčki prazni, se moramo zahvaliti Društvu gospodinj s Planine, Mlinotestu, Agroindu Vipava 1894 in Fructalu. Naj živi MDPM Ajdovščina! Naj živijo donatorji, prostovoljci, dobrotniki in sodelavci društva še mnogo let! Na zdravje! Sara Šorc, MDPM Ajdovščina


DRUŠTVA

Latnik 145, 29. november 2013

Wlan slovenija se širi po Goriški

Uspešna delavnica Organskih brezžičnih omrežij MC Hiša mladih je gostila delavnico s strani pobude za izgradnjo vseslovenskega brezžičnega omrežja wlan slovenija v organizaciji društva Duh časa. 15 nadobudnežev se je v sobotnem dopoldnevu seznanilo z odprtim organskim brezžičnim omrežjem, popoldan pa so v praktičnem delu tudi sami postavili svojo točko omrežja wlan slovenija.

V

soboto, 26. oktobra 2013, se je v Ajdovskem Mladinskem centru Hiša mladih odvijala delavnica Organska brezžična omrežja, ki jo je društvo Duh časa organiziralo v sodelovanju z vseslovenskim odprtim brezžičnim omrežjem wlan slovenija. Uvodoma je 15 udeležencev pozdravil organizator, koordinator za goriško regijo in koordinator skupine za informacijsko tehnologijo v društvu Duh časa, Mitja Jež. Za vsebinski uvod je tajnik Radio kluba Ajdovščina, S53AAN Janez Kalc, S57MJC, predstavil radioamaterstvo, dejavnosti kluba, vlogo in poslanstvo radioamaterjev, ter prikaz opreme, ki jo uporabljajo. Sledil je osrednji del delavnice, ki ga je vodil Luka Mustafa, aktivni prostovoljec v omrežju wlan slovenija. Predstavil je svet brezžičnih omrežij, odprto brezžično omrežje Slovenije wlan slovenija, ki spodbuja prav vse ljudi, da prosto podelijo presežek svoje internetne povezljivosti s svojo okolico. Je pobuda za izgradnjo odprtega omrežja, ki je

osnovano na sodelovanju, izmenjavi znanja in izkušenj ter skupnosti. V okviru pobude wlan slovenija prostovoljci za potrebe odprtega omrežja tudi sami razvijajo preproste, a učinkovite in odprtokodne rešitve ter s tem delijo in ustvarjajo znanje. Nadaljevanje dopoldanskega dela se je premaknilo na tehnični nivo. Ker je imela večina udeležencev že nekaj predznanja s področja elektrotehnike, telekomunikacij in računalništva, so bile določene vsebine podrobneje predstavljene v odprti debati z udeleženci, med drugimi spekter uporabljenih frekvenc, antene, elektromagnetno valovanje, moč, šum. Predstavljeno je bilo delovanje brezžičnega usmerjevalnika, nekaj pozornosti je bilo posvečene tudi zakonodaji. Glavno poglavje je bilo usmerjeno v računalniška omrežja. “Ena točka je individualna, z dvema že lahko naredimo povezavo, a za omrežje potrebujemo vsaj tri,” pravijo. Tu se je govorilo še o omrežnih plasteh: medij, povezava, internet, transport, aplikacija so nekatere ključne besede. Ena pomembnejših tem v tem poglavju je zagotovo topologija, predstavljene so bile razlike med mesh

URNIK:

omrežji, kakršno je wlan slovenija, kjer se vse točke lahko povezujejo med seboj neomejeno, in ostalimi. Pozornost so v zaključku pred kosilom, ki so ga prijazno organizirali v MC Hiša mladih, namenili še popularnim brezžičnim komunikacijam, kjer se je debata hitro razvila v smer, kakšen način življenja imamo, kje in na kakšne načine vse nam kdo (lahko) sledi. Za wlan slovenija so pomembni tudi podatki o pokritosti območij z dostopom do Interneta; zgovoren je primer manjšega območja v Halozah, kjer so si prebivalci sami z uporabo wlan slovenija tehnologije izgradili omrežje za osnovni dostop do Interneta. Popoldne je bilo namenjeno praktičnemu delu, v katerem je vsak udeleženec prejel brezžični usmerjevalnik, Klub ajdovskih študentov je tu svojim članom pomagal s subvencijo. Udeleženci so spoznali praktični del vzpostavljanja wlan slovenija točk, dobili pa so domačo nalogo, in sicer praktično vzpostaviti lastno wlan slovenija točko. Podrobnejša predstavitev delovanja odprtokodnega operacijskega sistema OpenWrt za brezžične usmerjevalnike pa tako tehnično podkovanim udeležencem ni predstavljala težav, zato so si podrobneje ogledali tudi samo konfiguracijo takšnega sistema. Mitja Jež

Vipavska cesta 6A, 5270 Ajdovščina od pon. do pet.: 8h - 19h (nasproti Mercator centra)

sobota: 8h - 13h

tel.: 059 954 965 gsm: 041 703 560 trgovina@ka3.si

21

Napev z zlatom iz Katalonije Moški pevski zbor Napev iz Batuj se je udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov, ki je potekalo od 23. do 27. oktobra v Španiji. Osrednje prireditve z naslovom Canta al mar so potekale v prijetnem obmorskem mestecu Calella, tekmovalni del pa pretežno v Barceloni.

U

deležilo se ga je štirideset zborov iz devetnajstih držav, tudi iz Kitajske, Indije, Indonezije, najmočneje pa so bile zastopane države severne Evrope. Iz Slovenije se je tekmovanja udeležil še Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, ki je prav tako prejel zlato priznanje. Naši pevci so pod vodstvom zborovodje Matjaža Remca tekmovali v kategoriji sakralne glasbe. S skladbami O beata trinitas Jacobusa Gallusa, Noč božična Patricka Quaggiata ter Totustuus Ambroža Čopija so očitno več kot prepričali mednarodno strokovno žirijo. Poleg zlatega priznanja so namreč prejeli tudi precej višjo oceno (21,72) kot na tekmovanju v sakralni glasbi na Malti, ki so se ga udeležili leta 2011, kar je zagotovo rezultat  vztrajnega in strokovnega dela pevcev in zborovodje. Poleg tekmovalnega dela revije so se španskemu in drugemu mednarodnemu občinstvu predstavili še na dveh koncertih. Prvi koncert ‘Music&Light’ je potekal 25. oktobra v cerkvi sv. Marije in sv. Nikolaja v Calleli, kjer so peli skupaj z komornim pevskim zborom Engelbrekts iz Švedske in Akademskim

Ustvarjalne delavnice pravljične jeseni V dvorani KS Gojače - Malovše so se v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina med 28. in 30. oktobrom 2013 odvijale tridnevne ustvarjalne in sproščujoče delavnice za otroke.

TRGOVINA z AVTODELI ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO SMO VAM PRIPRAVILI POSEBNO PONUDBO A I TOPL ATORJ L U M AKU ECU STA V MES POPU % 5 2 B RU DECEM

www.ka3.si

- SNEŽNE VERIGE - SNEŽNE NOGAVICE - ODMRZOVALCI KLJUČAVNIC - ZIMSKE TEKOČINE ZA VETROBRANSKA STEKLA - HLADILNE TEKOČINE - NOSILCI ZA SMUČI - STRGALA ZA LED - ODMRZOVALCI STEKEL

Akcija za akumulatorje velja 31.12. 2013.

MOTORNA OLJA ● AVTOKOZMETIKA ● REZERVNI DELI ● DODATNA OPREMA ● ROČNO ORODJE

pevskim zborom Academy Singers iz Avstrije. Drugi nastop ‘Canta al mar – Callelasings’, na katerem so batujski pevci izvedli program slovenskih ljudskih pesmi, pa se je v bolj sproščenem vzdušju odvijal 26. oktobra. Pevci različnih zasedb so skupaj zasedli živahne katalonske ulice in trge ter pesem ponesli med domačine, ki so zares toplo sprejeli izvedbe Ljubavnih pesmi iz Rezije Rada Simonitija, Kangalilejske ohceti Franceta Marolta, Krekove priredbe Marko skače ter Vodopivčevih Žab. K dobremu vzdušju je prispevalo tudi toplo mediteransko vreme, prijazni domačini in druženje mladih v smislu ‘amigos para siempre’, ki je doseglo vrhunec na sklepni prireditvi. Uspeh in veselje ob doseženem uspehu so proslavili ob tradicionalni španski paelli in nazdravili s sladko sangrio. Prisrčen sprejem pa je naše zlate fante čakal tudi v Batujah, kjer so jih pričakali navdušeni vaščani. Vsi si želimo, da bi ubrano petje pevskega zbora še dolgo donelo in iz ozkih batujskih gas še kdaj poneslo v svet sloves, da smo Slovenci dobri pevci.  mr

D

elavnice so potekale tako, da so se otroci med odmori razgibali na bližnjih igralih ter se šli tudi svoje igre. Nastalo pa je ogromno jesenskih stvaritev, tudi glede na to, da je bilo kar veliko šte-

vilo otrok, največ doslej – 21. Vsi so prav žareli od živahne energije pomladne jeseni. Otroci so najprej izdelovali jesenske liste in živalice iz das mase; jesenske liste so okrasili tudi z bleščicami, jesensko zgodbo pa so dopolnjevali tudi radovedni polžki in igrivi metuljčki. Moja ter domišljija otrok nas je vodila tudi prek ustvarjanja radoživih živalic iz jesenskih listov do buč iz časopisa, od tu naprej k tiskanju mavrično pobarvanih jesenskih listov na barvne papirje, nakar so se tretji dan delavnic otroci veselo lotili tudi izrezovanja obrazov iz raznih buč. V vsej svoji veličini so buče naslednji dan zvečer končno uživale svojo prijetno igro pogumnih luči. Katja Krkoč, MDPM Ajdovščina


22

Latnik 145, 29. november 2013

Trgo ABC

V manjših prostorih še boljša kakovost storitev vsem zato, ker vam prijazni in strokovno usposobljeni prodajalci svetujejo pri izbiri modela, plačilnih pogojih, skratka vseh možnih ugodnosti pri nakupu novega vozila. Zato, ker vam za nova vozila nudijo kar 7 let garancije, uredijo zavarovanje novega vozila, nudijo cenitve škode za zavarovalnico, zagotavljajo najboljši servis, v trenutni prodajni akciji pa dobite pri nakupu še zim-

ske gume in celoletno vinjeto. Zato, ker v njihovi prodajalni rezervnih delov dobite vse originalne dele za vaš avto po konkurenčnih cenah. Ne nazadnje pa tudi zato, ker vam v njihovi servisni delavnici popravijo vsak Renaultov ali avtomobil druge znamke, vam za svojo storitev nudijo enoletno garancijo, stalnim strankam nudijo kartico zaupanja s 30% popustom na servisne storitve. Še

posebej pa so ponosni na vrhunsko kakovost svojih kleparskih in avto ličarskih storitev. Skratka dovolj je več kot prepričljivih razlogov, da pri morebitnem nakupu novega avtomobila ali popravilu starega, najprej obiščete Trgo ABC PE Ajdovščina. PR

www.renault.si

T

rgo ABC bolj poznan kot prodajalec Renaultovih avtomobilov je v Ajdovščini prisoten že skoraj 15 let. Najprej v pritličju privatne hiše na letališču v majhnem prostoru, kjer so lahko namestili en avtomobil in prodajalca, kasneje pa v novo zgrajeni stavbi, kjer je poleg velikega salona še servisna delavnica vozil in prodajalna rezervnih delov. Tako je bilo do pred kratkim, ko so jih razmere na trgu - recesija, primorale v racionalnejše poslovanje. Tako so zmanjšali razstavni salon za polovico, prostor oddali v najem, ohranili pa vse dejavnosti v istem obsegu. S tem se prilagajajo trenutnim razmeram, privarčevali pa bodo tudi na energiji ogrevanja in poleti hlajenja.

Kot nam je povedal vodja poslovne enote v Ajdovščini, direktor poprodajnih aktivnosti in servisa Andrej Kobal, ostaja Trgo ABC še naprej vodilni prodajalec Renaultovih avtomobilov, najbolj rastoča blagovna znamka avtomobilov je Dacia, v salonu v Novi Gorici pa vam lahko ponudijo še avtomobile znamke Nissan. Poleg naštetih imajo salone še v Postojni, Kopru in Tolminu. V Ajdovščini je trenutno zaposlenih 13 zaupanja vrednih in pridnih ljudi, ki s svojim odnosom nedvomno veliko prispevajo k še boljši kakovosti storitev in prepoznavnosti, za kar jim gre resnična zahvala z željo, da bodo še naprej delali kot prava ekipa. V enem letu prodajo kar 100 avtomobilov. In zakaj ravno Trgo ABC? Pred-

Če za vse vaše želje pišete BožiČ BožiČku, Bo mislil, da se šalite. TO JE VEČ. TO JE RENAULT.

poseben popust | 5 let jamstva* | eno leto zavarovanja* | vinjeta | zimske gume. IzkorIstIte Izjemno ponudbo. VabljenI V salone renault. *5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ali 100 000km, karkoli se zgodi prej. Podaljšano jamstvo za 3., 4. in 5. leto ter eno leto obveznega in kasko zavarovanja podari Renault izključno kupcem novih osebnih vozil, ki opravijo nakup preko Renault financiranja. Več o ponudbi na www.renault.si. Slike so simbolne. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.

PoRaba PRi mešaNem cikLu 3,5 - 7,7 l/100 km. emiSije co 2 90 - 180 g/km. Ime trgovca Naslov trgovca IN mesto, tel: 0123 456 7890, www.Imetrgovca.com oDPRto oD PoNeDeLjka Do Petka oD xx. Do yy., Sobota oD xx. Do yy., NeDeLja oD xx. Do yy/zaPRto.

! e n u č a r e t j a r i Zb

Povrnemo do

10.000 uEpUoRv! vaših nak

Vabljeni po nakupih v vašo Qlandio! Do 31. decembra 2013 vas pričakujejo zabavna dogajanja, znižane iQ cene in velika NAGRADNA IGRA.

Informacije in pravila na

www.qlandia.si


Latnik 145, 29. november 2013

Pet pogledov v Lokarjevi galeriji

KULTURA

23

Prevodne zgodbe V Lavričevi knjižnici smo pripravili srečanje z dr. Martino Ožbot Currie in predstavili njeno knjigo Prevodne zgodbe.

V Lokarjevi galeriji, s katero upravlja Društvo likovnih umetnikov severne Primorske, so odprli zanimivo razstavo, s katero so se poklonili kar petim svojim članom, ki so žal že pokojni.

R

afael Nemec, Ivo Lenščak, Miloš Volarič, Negovan Nemec in Zmago Posega, trije slikarji in dva kiparja, so ustvarjali v različnih obdobjih in hodili po različnih poteh, vsem pa je skupno, da so s svojim delom vidno zaznamovali čas in prostor, ne samo na rodnem Primorskem temveč tudi v širšem slovenskem prostoru. Pet svojstvenih umetniških osebnosti, pet različnih iskanj, pet pogledov. Zato je kuratorka razstave,

S

bolj kot homage, kot namig, da jih ne smemo pozabiti. Nemčeva, ki je tako na odprtju razstave kot v spremnem katalogu umetnike tudi na kratko predstavila, se je posebej dotaknila tudi Ajdovca, Iva Lenščaka, ki je bil »spoštljivi raziskovalec spoznanj in novosti stilov in usmeritev, ki so jih vnesli slikarji prve polovice 20. stoletja … z reminiscencami na kubistična, dadaistična in v abstraktnost zazrta spoznanja, a z vnosom osebnega, premišljenega in vitalne-

lovenci smo zaradi maloštevilnosti prav gotovo bolj zavezani prevodom, če hočemo slediti svetu. Računa se, da so v Sloveniji okrog  tretjine (torej okrog 33%) vse knjižne produkcije prevodi, medtem ko se v Angliji to giblje okrog 6 %, v Italiji pa 18 %. Pa tudi obratno: če hočemo biti prepoznavni v drugih kulturah, morajo biti dela naših avtorjev prevedena v tuje jezike. Avtorica se v svoji knjigi ukvarja tako s prvo kot z drugo obliko prevajanja.

Martina Ožbot Currie, doma iz Plač, je srednjo šolo končala na mednarodnem kolidžu v Devinu, šolanje pa je nadaljevala na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je študirala italijanski jezik in književnost, angleški jezik in književnost ter primerjalno književnost. Po diplomi se je zaposlila na Oddelku za romanske jezike in književnost Filozofske fakultete, kjer je 1997 dokončala magistrski študij, leta 2000 dokto-

rirala in postala docentka, leta 2006 izredna profesorica in leta 2010 redna profesorica. Od leta 2007 dalje je vodja katedre za italijanski jezik. Ob besediloslovju se ukvarja predvsem s prevodoslovjem, in sicer s teorijo prevajanja in z zgodovino prevajanja. Njena knjiga Prevodne zgodbe ima podnaslov Poskusi z zgodovino in teorijo prevajanja s posebnim ozirom na slovensko-italijanske odnose. Glavnino knjige tvorijo študije primerov in sicer v prvem delu vprašanje prevodnega posredovanja slovenske literature v tuje prostore, še posebej v italijanskega. Medtem, ko naš trg (torej slovenski bralci) želi čim hitreje priti do slovenskega prevoda v tujini najbolj aktualnih del in avtorjev, pa se morajo slovenski avtorji truditi, da bi bili prevedeni in prisotni v drugih kulturah in ne nazadnje na tujem knjižnem trgu. V Italiji je tako recimo prepoznan Ciril Zlobec, prav gotovo pa je fenomen tudi Boris Pahor. Omenimo lahko tudi našega Vena Pilona, ki je v francoščino prevedel antologijo slovenske poezije.

Polona in David razstavljata v Galeriji MIK v Ljubljani V četrtek 21. novembra je bilo v Galeriji MIK v Ljubljani odprtje slikarske razstave Polone Kunaver Ličen in Davida Lična

V

Tri generacije Lenščakovih

Nelida Nemec, izbrana dela v Lokarjevi galeriji naslovila s Pet pogledov. Z izborom odstira zgolj delček njihovih bogatih ustvarjalnih prizadevanj, saj so njihovi opusi veliko obširnejši in razstava tudi nima namena umetnikov celovito prikazati,

  

ga …« Dela, ki »so slikarja nagovarjala k tihemu premišljevanju«, so po mnenju Nemčeve premalokrat predstavljena in videna. Razstava bo na ogled do 21. decembra. rl

likovni kritiki, ki jo je za to razstavo pripravila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, je med drugim o njunem ustvarjanju in o razstavljenih slikah zapisala: »Temeljna značilnost njune ustvarjalnosti je barvitost, oblikovna igrivost, dinamičnost, pa radoživost, razposajenost, sončnost ter izjemna idejna pestrost in pristnost. V sebi sta namreč ohranila ‘otroški’ način komuniciranja z vizualno stvarnostjo, ki pa jo likovno premišljeno osmišljata. Njune vsebine so nam blizu in so berljive na prvi pogled, pogosto začinjene s hudomušnostjo, a za vso to lahkotnostjo in otroškostjo gledalca vodita tudi k čisto resnim življenjskim spoznanjem

in resnicam. Vsak njun ustvarjalni korak pa je narejen z odgovornostjo in likovno prepričljivostjo. Ja, resna je njuna umetnost, pa čeprav polna likovnih in vsebinskih domislic. Polona Kunaver Ličen svoje poglede, občutja in misli prenaša na slikovno polje in jih zgošca v dinamično in čvrsto likovno tkivo. Vsak kotiček slikovne površine je podoba, ki predstavlja delček življenja, spomin, resničnost, sanje in domišljijo. Tako sestavlja mozaik življenja v vsej vsebinski raznolikosti in kompleksnosti hkrati. V likovnem smislu pa daje poleta barvam, ki so intenzivne, a za razliko od Davidovih bolj kontinentalno, celo severnjaško ubrane, ter se posveča oblikam, lini-

jam, strukturam in teksturam. V likovnem svetu Davida Lična nastopajo elementi tako žive kot nežive narave, ujeti v ploskve, v okvire stilizirane, na bistvo reducirane in avtorsko modificirane pojavnosti. Iz njih izpeljuje nove in nove oblike, ki vzete iz konteksta žanrskega postajajo pripoved metafor, asociacij in simbolov. Njegova slikarska narava pa je razkrita v preigravanju bogate barvne palete, v plastenju, s katerim dosega barvno intenziteto in žarilnost. Tudi s tokratno razstavo Polona in David potrjujeta svoje polnomočno bivanje v povsem drugačnem svetu – v svetu (na)smeha.« Razstava bo na ogled do 30. januarja 2014. Niko Ličen


KULTURA

24

Latnik 145, 29. november 2013

Nova slikanica iz MPZ OŠ Danila Lokarja poje 40 let Lične hiše Veličasten in ganljiv koncert v slovo

Sredi oktobra je v cerkvi Marije Tolažnice žalostnih v Logu pri Vipavi Mladinski pevski zbor Osnovne šole Danila Lokarja s slavnostnim koncertom praznoval štirideset let prepevanja pod vodstvom zborovodkinje Marinke Šuštar.

Z

bor, ki je prejel številne zlate in srebrne plakete na domačih in tujih tekmovanjih,  mnoga posebna priznanja za izvedbe skladb, izdal šest zgoščenk,

va interpretacija so očarali številno publiko. Glasbenim elementom so pri mnogih skladbah dodali koreografijo, čarobnost pa sta prispevala tudi svetloba in ambient.

krstno izvedel mnoge skladbe, petnajstkrat ponesel slovensko pesem v tujino, prepeval z  Orkestrom Slovenske filharmonije, prepeval pred vsemi slovenskimi predsedniki in mnogimi znanimi osebnostmi iz kulturnega sveta ter izvedel mnoge zanimive projekte s plesom in igro, je pozdravila nabito polna loška cerkev, ki je z navdušenjem spremljala

Program je bil razdeljen v tri sklope. V prvem, predvsem sakralnem, so bile skladbe iz krščanske tradicije v latinščini, iz afroameriške spiritualne glasbe v angleščini in ljudske, slovenske tradicije. Poslušalce sta očarali zlasti dve, devetglasna Močnikova Veni, Creator Spiritus, ki je bila napisana prav za ajdovski zbor, v njej je bila solistka Maja Bratina, in preprosta, pretresljiva, ljudska, epska pesem s Tolminske, Riba Faronika, s solistoma Marinko Šuštar in Anžetom Peganom. V drugem sklopu koncerta smo slišali skladbe v slovenščini, med njimi triglasno, samo vokalno Življenje Damjana Močnika, uglasbeno na čudovito besedilo Nika Grafenauerja. S prenosom sporočila zadnje skladbe drugega dela, »da bi človek spet človeka spoštoval«, so se pevci tudi dejansko dotaknili poslušalcev v prostoru. In sledilo je presenečenje. Ganljivo. Iz vseh strani so prihajali nekdanji pevci, na desetine se jih je postavilo pred poslušalce, h klavirju se je usedla pianistka Andreja Kosmač, tudi nekdanja pevka, in pod vodstvom Petre Habjanič so zapeli tri skladbe. Četrto, triglasno priredbo Lennonove Imagine, pa je dirigirala Marinka Šuštar. Ubrano in navdušeno prepevanje pevcev in pevk, starih od šestnajst do triinpetdeset let,

ubrano prepevanje zbora. Triindvajset skladb, raznolikih, zanimivih, zahtevnih in zabavnih, je bil velik zalogaj za mlade pevce in pianistko Meto Červ. A svoj koncert so odpeli profesionalno. Zliti glasovi, intonančna točnost in prepričlji-

je pokazalo, da je seme, zasajeno v otroštvu, vzkalilo. To je dokazal tudi nekdanji pevec, sedaj baritonist Marko Kete z izvedbo samospeva Benjamina Ipavca. Zadnji del koncerta je bil sodoben, mladosten, globalen, kot sta napovedali  voditeljici, nekdanji pevki, Tjaša Hrobat in Eva Furlan. Solistki Tina Bolko in Manca Jež sta imenitno in samozavestno odpeli svoj solo part v pop skladbah. Sledile so čestitke ravnatelja Vladimirja Bačiča in zahvala zborovodkinje vsem, ki so v vseh letih sodelovali z zborom. Slavnostni koncert, ki je bil tudi slovo zborovodkinje Marinke Šuštar, se je čustveno dotaknil prav vseh poslušalcev in še dolgo odmeval v njihovih srcih. Zaključili so ga sedanji in nekdanji pevci skupaj s pesmijo o prijateljstvu. Damjana Dolenc

Pri založbi Sodobnost International v zbirki Spominčice je te dni izšla slikanica z naslovom Krokodilščine - avtorjev Polone Kunaver Ličen in Davida Lična

S

likanica je namenjena   najmlajšim bralcem, pa tudi staršem in starim staršem, da skupaj z otrokom berejo, ustvarjajajo ter negujejo otroško dušo v sebi. Avtorica besedila je Polona Kuna-

ver Ličen, pravljico pa je ilustriral David Ličen. Po besedah avtorice je slikanica dovolj odprta in zračna, da pušča malčkom prostor, da še sami dodajo kakšnega krokodilčka. Tudi vsebinsko zgodba ni vnaprej  dokončno določena, kar omogoča bralcu, da jo sam zaključi. Vsekakor je slikanica lahko otrokom primerno in lepo praznično darilo. Krokodilščine so vam na voljo v Lični hiši. Projekt je podprla Občina Ajdovščina, za kar se avtorja še posebej zahvaljujeta. Niko Ličen


KULTURA

Latnik 145, 29. november 2013

25

Bine Matoh, prvak v SNG Nova Gorica

Igra naravno in prepričljivo Njegova igra je naravna in prepričljiva. Nekako spontana in lahkotna tudi takrat, ko igra zahtevne vloge s težkim besedilom, denimo v verzih. Mojstrski karakterni igralec, prvak v SNG Nova Gorica, dobitnik Borštnikovega prstana za življenjsko delo in številnih drugih nagrad – Bine Matoh. Njegov recept za odlično igro gre takole: »Besedilo je treba najprej razumeti, potem pa ga poveš tako, da je razumljivo in čim bolj življenjsko, resnično, kot bi ga povedal doma v kuhinji.« Poudari, da je za to na videz naravno in lahkotno igro ogromno dela, in končno prizna, da ima nekaj malega pri tem tudi talent.

Pravite, da vas gledališče spremlja od malega. Kje je prišlo do prvega stika? Ko sem bil star približno štiri leta, me je mama peljala gledat predstavo Matiček se ženi. Bilo mi je zelo všeč. To je bil prvi stik z gledališčem, prva iskra. Sicer pa je tudi moj oče igral v amaterski gledališki skupini. Torej ste preskočili otroške predstave? Matička so pač igrali v Rogaški Slatini, kjer sem živel do vstopa v šolo. Potem smo se preselili v Ljubljano, v Šiško. Tam sem preživel mladost in imel 'klapo'; še vedno se počutim Šiškar. Kot mulci smo si želeli čim

prej odrasti, pravzaprav smo si mislili, da smo že odrasli. Zdaj ugotavljam, da odrasteš – postaneš zrel – šele, ko se upokojiš. Nekateri pa še takrat ne. Imate uspešno in bogato igralsko kariero. Je nevarno, da bi po upokojitvi nastala praznina? Sploh ne. Kmalu bo 50 let, kar sem prvič stal na odrskih deskah, in prijalo mi bo, da izprežem konje. Vedno se nekako zaposlim, poskrbim za drobna zadovoljstva, užitke. Treba je uživati vsak dan. Ko zjutraj peljem psa na sprehod, si rečem, 'kako je lep dan', tudi če dežuje. Če si to vsako jutro ponavljaš z nekim notranjim veseljem, užiješ življenje in ga uživaš. Igrali ste številne velike glavne vloge. Je to izziv ali breme? Predvsem je to naporno in ni primerljivo z manjšimi vlogami, pri katerih se je treba naučiti le nekaj stavkov. Treba se je naučiti res veliko besedila. Verjetno pa je tudi psihično naporna preobrazba v kompleksne like, ves čas vstopati v kožo drugega … Igre ne dojemam kot vstopanje v kožo nekega lika. Verjamem, da mora igralec vedno imeti distanco do vloge, ki jo igra. Nisem pristaš Stanislavskega vživljanja v vlogo, vedno vidim publiko, soigralca kot

kolega, hkrati pa igram. Seveda distanca ne sme biti taka, da bi jo publika zaznala. Če se vživiš v vlogo in igraš morilca, boš res nekoga ubil na odru? Ne gre tako. Večkrat sem moral kolega Iva Barišiča pretepati na odru. Pa naj vam pove, če ga je kdaj bolelo. Ne moreš se le vživeti in pozabiti, da je soigralec tvoj kolega. Igralec mora vedno vedeti, kje je in kaj počne. Seveda pa je bistveno, da gledalcu pokažeš stanje in občutenje lika, ki ga igraš. Vaša igra deluje zelo naravno in prepričljivo; nekako spontano in lahkotno tudi takrat, ko igrate zahtevne vloge s težkim besedilom, denimo v verzih. Kako vam to uspe? Besedilo je treba najprej razumeti, potem pa ga poveš tako, da je razumljivo in čim bolj življenjsko, resnično, kot bi ga povedal doma v kuhinji. Nekaj pri tem ima talent, veliko več pa je dela, ogromno dela. Denimo na vlogo Timona Atenskega, ki sta ga v verzih napisala Shakespeare in Middleton, sem se pripravljal vse poletje. S psom in besedilom v rokah sem se sprehajal po Panovcu in se učil. Vlogo gradim počasi – z besedilom se lik najprej usede vame, potem ga šele oblikujem in oživim. Ob Timonu Atenskemu imate v tej gledališki sezoni še eno veliko vlogo

SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Nina Mitrović SREČANJE Intimna družinska igra Po dolgem času se srečata oče in sin in odprejo se stare nezaceljene rane. 3., 4., 5., 6. in 20. 12. ob 20.00. Mali oder. 3. 12. je TA VESELI DAN KULTURE zato je ogled predstave brezplačen.

Choderlos de Laclos, Christopher Hampton

NEVARNA RAZMERJA

Igra o erotičnih intrigah Gostuje SNG Drama Maribor Se spomnite slovitega filma Nevarna razmerja? To strastno zgodbo o ljubezenskih intrigah si lahko ogledate v gledališki različici. 13. 12. ob 20.00. Veliki oder.

Aleksander Nikolajevič Ostrovski GOZD Komedija o drami Nizajo se prizori ljubezni in borbe za denar. Enkratno gledališko doživetje. 7. in 31. 12. ob 20.00. Veliki oder. SILVESTRSKA PREDSTAVA ob 20.00! Po predstavi bomo s penino nazdravili novemu letu.

Maša Kagao Knez DIA DIASSO DIASSPORA Sodobni afriški plesno-glasbeni spektakel z mednarodno zasedbo Gostuje Kulturno-umetniško društvo Baobab in Cankarjev dom 28. 12. ob 20.00. Veliki oder. Eric Chappell KRAJA Komični triler Dva para se vrneta s praznovanja in doma naletita na vlomilca. Komedijo je režiral Jaša Jamnik, v glavni vlogi pa nastopa Gojmir Lešnjak Gojc. PREMIERA: 12. 12. ob 20.00, PONOVITVE: 19. in 21. 12. ob 20.00 in 15. 12. ob 17.00. Iztok Mlakar SLJEHRNIK Burkaška moraliteta Temperamentna primorska komedija v verzih. Napisal jo je Iztok Mlakar, ki nastopa tudi v glavni vlogi. 27. 12., ob 20.00. Veliki oder.

– v predstavi Srečanje, ki se pravkar igra v SNG Nova Gorica, igrate očeta, ki se po večletni odtujenosti sreča s sinom. Na odru sta sama s soigralcem Blažem Valičem. To je oče, ki se je zaradi bolezni zaprl vase, razjeda ga, nima stikov

morali denar preprosto ukiniti, ker povzroča gromozanske razlike med ljudmi in zdi se, da pri človeku krepi njegovo najslabšo lastnost – pohlep. Ne vem, zakaj je ta pohlep tako izrazit pri človeku. Namesto da bi se ukvarjali s tem, zakaj smo na svetu

z družino. Skušam ga razumeti. Pravzaprav je pri igralcu temeljno, da razume različne vzgibe, stanja, značaje, če želi dobro igrati različne like. Razumeti mora, da ima človek v sebi širok razpon od dobrosrčneža do morilca. Zato je dobro tudi pri izrazito negativnem liku poiskati nekaj pozitivnega, ker ga to naredi človeškega. So vam stanovski kolegi kdaj zavidali? Najbrž, brez tega ne gre. Ampak o tem nisem razmišljal niti nisem opazil. Zame so vsi kolegi enaki. Delujete samozavestno. Ste bili taki že kot otrok? Ne, samozavest sem pridobil z leti. Sicer sem se tudi kot otrok znal postaviti zase, čeprav s tepežem. Samozavest vidim bolj kot moč, da se postaviš zase, ko je to potrebno, ko se ti godi krivica. Nekateri kar poniknejo in se pokorijo. Jaz ne. (v smehu) To vedo na kakšnih uradih. Vas je česa strah? Ne, ničesar. Niti smrti me ni strah. No, mogoče je v teh negotovih razmerah bolj prisotna skrb, da ostanem brez denarja, ker je človek brez njega le podoba smrti. Mislim, da bi

in kaj je smoter našega bivanja, razmišljamo o denarju in kako priti do njega. Vi poznate odgovor, zakaj smo na svetu? Ne, skušam pa razumeti to naše bivanje. Verjetno nihče ne bo prišel do odgovora, a pomembno je raziskovanje, razmišljanje o tem. Zdaj pa morajo mnogi razmišljati le o preživetju, kar je sramota za človeški rod. Vas vloge, ki jih igrate, spremljajo tudi v zasebnem življenju? Ne, ne nosim jih s sabo, ni potrebno. Zasebno sem samo Bine. In kaj rad počne Bine? Rad hodim v naravo, nabiram gobe, kuham, grem z družino na izlet. Mimogrede, kuhati me je naučila mama in zelo sem ji hvaležen – najboljše so jedi, ki jih sam narediš. Včasih sem v športnem društvu igral nogomet, rokomet, košarko, namizni tenis … Zdaj za šport ni več moči in ga je nadomestil računalnik. Prek svetovnega spleta spremljam gospodarstvo, politiko, lotim se tudi kakšne igrice. D. P.

Prvo vratno vretence - ATLAS, ne nosi samo glave... odgovoren je še za veliko število bolečih tegob in bolezni, če ni na pravem mestu

NOVO ! www.sng-ng.si

MINERALI za odpravo zdravstvenih težav, vzpostavljajo pravilno hormonsko ravnovesje v telesu.

UNITRADE d.o.o., Ul. M. Štrukelj 88, SOLKAN


GLASBA

26 Real Life Version

Z novim albumom ponovno po Evropi Ajdovsko - vipavska zasedba Real Life Version deluje od leta 2005, ko so se fantje zbrali v starem prizidku hiše bobnarja Nejca France, si uredili prostor za ustvarjanje in začeli resno vaditi in ustvarjati avtorske pesmi. Skupino sestavljajo še Jani Jež na vokalu in kitari, Aljoša Todorovič na kitari, ter basist in spremljevalni vokalist Jani Peljhan.

Verdijeve operne arije v Lokavcu iz grl vipavskih pevcev in pevk Večer, poimenovan Gala Verdi 2013, bo potekal v nedeljo 15. decembra v večnamenski dvorani Edmunda Čibeja v Lokavcu. Projekt je še posebej pomemben zato, ker letos obeležujemo 200. obletnico Verdijevega rojstva.

Zdravko Perger

V

prvih treh letih so ustvarjali avtorske pesmi, ki bi jih žanrsko lahko umestili v hardcore in metal, kasneje pa so se stilsko približali rock in punk - rock vodam. Takrat je vlogo glavnega vokalista nosil Jernej Črv, ki pa je zaradi pomanjkanja časa skupino sporazumno zapustil poleti 2010. V prvih letih delovanja so fantje odigrali veliko koncertov na lokalni

ravni, kmalu pa so ustvarili dovolj pesmi, ki so bile zrele za prvi studijski album. Album z imenom ‘Resistance from Within’, izdan v začetku leta 2009, so s pomočjo prijateljev posneli v Ljubljani ter ga izdali v samozaložbi. Sledila je daljša turneja pod imenom ‘Got Punk?’, na kateri so odigrali 17 koncertov po večini slovenskih klubov, skupaj z domačini Harry in italjansko skupino Tug of War. Album je bil deležen dobrega odziva doma in v tujini, kar jim je odprlo vrata na evropska koncertna prizorišča. Predani miselnoti ‘d.i.y.’ (ang. ‘do-it-yourself’, kar v prevodu pomeni ‘naredi sam’) in z lastno angažiranostjo so se fantje odpravili na prvo evropsko turnejo po Češki, Poljski in Avstriji, kmalu pa sta sledili še dve daljši turneji, na kateri so obiskali tudi Nemčijo, Beneluks, Anglijo, Francijo ter Italijo. Sledila je velika sprememba v skupini, ko jo je zapustil Jernej, vlogo glavnega vokalista pa je prevzel Jani Jež. Spremembo so sprejeli kot izziv in začeli pripravljati pesmi za novo ploščo. Najboljša šola in izkušnje za vsako

glasbeno skupino so nastopi v živo, zato so se kmalu odpravili širom Evrope novim podvigom naproti. Združili so moči z znano finsko punk - rock skupino Part Time Killer in odigrali več koncertov v sosednjih državah in Sloveniji. Pozimi 2012 so se odpravili na še eno 16 dni trajajočo turnejo in podrobno dodelali nove pesmi, ki so bile pripravljene na preobrazbo v drugi studijski album. Tokrat so se odločili album posneti sami, v svojem prostoru za vaje, kjer se je vsa zgodba začela. Album z imenom ‘The Sound of Progress’ je luč sveta ugledal konec septembra letošnjega leta, čemur je sledil predstavitveni koncert v Hiši Mladih v Palah. Dober odziv na prvo ploščo pa je pomenil, da so na skupino postale pozorne domače in tuje založbe. Tako so jih pod svoje okrilje vzeli domača založba Giljotina in nemška založba Fond of Life iz Berlina, ki bo poskrbela za promocijo in distribucijo albuma v nemško govorečih državah, Veliki Britaniji ter na Japonskem. Leto 2014 bo za Real Life Version zelo delovno, saj se v februarju prek Nemčije in Avstrije vračajo v Anglijo, Francijo, Beneluks in Italijo, spomladi pa se odpravljajo na turnejo po Balkanu, ki jih bo popeljala vse so Grčije na jugu. V načrtu pa je tudi turneja po Skandinaviji s starimi znanci Part Time Killer, ki jo načrtujejo za poletje. Več o prihajajočih koncertih po domačih odrih si lahko preberete na njihovi spletni strani www.reallifeversion. net in na njihovi Facebook strani. at

Latnik 145, 29. november 2013

G

lavni organizator je baritonist Zdravko Perger in agencija Figaro, ki jo je sam ustanovil. Ta koncert pa ima prav gotovo tudi velik pomen za Vipavce, saj se bodo na odru v lokavški dvorani zvrstili odlični slovenski pevci in pevke, katerih korenine izhajajo iz Vipavske doline. Svojevrstna posebnost je, da imamo na tako majhnem območju toliko dobrih pevcev, ki so vidni tudi v širšem slovenskem glasbenem prostoru. Na koncertu se jih bo vseh skupaj zvrstilo kar deset.   Pevce bo spremljal tudi filharmonični orkester Filarmonica del Veneto iz Benetk z dirigentom Riccardom Boerettom. Poleg Pergerja bo nastopila tudi njegova hčerka Katarina Vodnjov Perger, ki ima za seboj že lepo število projektov v mariborski operi in nastopov tako doma kot na tujem. Trenutno poučuje solopetje na glasbenih šolah v Zagorju in Ajdovščini. Tako kot Katarina se je

Robert Ferjančič s.p. Slap 41, Vipava

FOTOGRAFIRANJE

- poroke - birme - obhajila - obletnice

novo novo

video predstavitev vašega podjetja, kmetije, proizvodnje, trgovine z video animacijo.

041 675 948

v poučevanje mladih pevcev vrgla tudi Pia Brodnik, prav tako sopranistka, Ajdovka, ki je petje študirala v Kanadi, sedaj pa je kot docentka za didaktiko in petje zaposlena na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopala je že po Evropi, Kanadi, ZDA in še bi lahko naštevali. Mezzosopranistka Barbara Sorč, po očetu Stomažanka, ki prav tako poučuje solopetje, je diplomirala na Akademiji za glasbo. Sodelovala je tudi z orkestroma SNG Opera in balet v Ljubljani in Mariboru, Orkestrom Slovenske filharmonije in z drugimi. Blaž Gantar se je kot glasbenik začel najprej učiti pozavno in šele potem solopetje. Kot tenorist ima za sabo že številne vidne vloge. V filharmoniji je nastopil v Gorenjskem slavčku kot Franjo, predstavil pa se je tudi že kot Alfredo v Traviati. Še en tenorist, Matej Vovk, doma z Goč, od leta 2005 nastopa kot solist v SNG Oper in balet Ljubljana. Šolal se je na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani in se udeležil številnih seminarjev. Tudi on ima za sabo že kar nekaj vidnih opernih vlog. Najmlajši nastopajoči je tenorist Aljaž Žgavc iz Dolge Poljane, ki mu je Perger v Gorenjskem slavčku dodelil vlogo pisarja. Sedaj nastopa kot član zbora v ljubljanski operi. Tako kot Aljaž je tudi Rok Bavčar, doma iz Sela, član zbora v ljubljanski operi, kjer je nastopal v že več solističnih vlogah. Šolal se je na Akademiji za glasbo in obiskoval številne pevske seminarje. Še en nastopajoči je član opernega zbora in sicer je to basist Silvo Škvarč iz Podkraja. Prav tako iz Vipavske

Aljaž Žgavec

doline pa je doma tudi Robert Vrčon, baritonist, prvak ljubljanske opere, kjer poje najzahtevnejše baritonske vloge. Posebej moramo omeniti Zdravka Pergerja, ki je glavni organizator projekta. Njegova glasbena pot je dolga celih 35 let in v tem času je sodeloval že s številnimi zbori, tudi s Slovenskim oktetom. Nazadnje pred pokojem je sodeloval kot član ljubljanske opere. Odpel je dosti vidnih vlog in prejel veliko priznanj in odličij, med katerimi sta mu najljubši mednarodno Rotary priznanje in Čibejevo priznanje za življenjsko delo, ki so mu ga podarili njegovi sokrajani. Torej, vsi ste prisrčno vabljeni na koncert, saj je to ena redkih priložnosti, ko lahko slišimo profesionalne pevce iz naših krajev na enem mestu. Prav je, da smo na njih ponosni in se zavedamo tega kar imamo. Ana Bavčar


Latnik 145, 29. november 2013

KLEPET

Pavel Bogataj, 80 - letnik

»Burja bi me kmalu odpihnila« Bil je tak dan, ki te prijetno pogreje. Prav nič podoben preostalim dnem letošnjega oktobra in še manj tistemu dopoldnevu, ko je pred leti mlad učitelj zgodovine in geografije prvič zašel v Ajdovščino. »Pihalo je tako močno, pa še po dežju je bilo. Nisem si predstavljal, da se bom tu sploh lahko vživel,« mi hiti pripovedovati. Pa se je. Na stolu pred seboj gledam človeka, ki sem ga v srednji šoli dnevno srečevala, če že ne v učilnici, pa na hodnikih Pilonove gimnazije. Pavel Bogataj je konec oktobra v tem mestu nekdanje rimske utrdbe praznoval že svojo 80. Pomlad … kljub burji.

S

lika lepe kmečke hiše v njegovem domačem kabinetu takoj privabi mojo pozornost. »To je naša domača hiša blizu Logatca,« mi pojasni. Ker je bila na robu vasi, jo je med vojno italijanski okupator pustil zunaj žične ograde. Zato je morala Pavlova mama noč za nočjo svoje otroke skriti v klet, saj so vojaki vsakič, ko je na vas sedla noč, streljali v njihovo domačijo. »Italijani so se bali vsake sence in še danes so na hiši vidne strelne luknje,« pravi Bogataj. Otroštvo je bilo težko, a lepo. »Prihajam iz revne družine. Rojen sem bil še v času Kraljevine Jugoslavije, ko je bila približno takšna gospodarska kriza kot je zdaj. Najtežje je seveda bilo med 2. svetovno vojno, ko smo doživljali vse grozote in težave. Spominjam se, da sem obiskoval prvi razred, ko se je zgodil napad na Jugoslavijo. Bil je ravno čas velikonočnih počitnic. Ko smo zapuščali šolo, je v našem razredu visela slika  kralja Petra II., ko smo se po počitnicah vrnili nazaj, sta nas s stene že gledala italijanski kralj Emanuel in duce. Vso osnovno šolo sem tako obiskoval za časa vojne.« Po tem se nasmehne, malo pomolči in dalje z nasmehom pravi: »V petih letih osnovne šole nismo imeli niti enega šolskega izleta in niti enega športnega dneva. Iz svojega rojstnega kraja nisem šel do 12 leta. Šele z 12 letom sem se prvič peljal z vlakom.« »Nemška ofenziva leta 1943,« je njegov odgovor, ko ga vprašam o najbolj živih spominih na vojno.

»V nemško vojsko so bile takrat vključene tudi t. i. Vlasove enote. Vlasov je bil ruski general, ki je prestopil na nemško stran. V svoje enote je vzel tudi pripadnike mongolskih ljudstev in ti vojaki so bili naravnost divjaški. Moj oče je bil v partizanih, z mamo smo bili sami doma. Naenkrat so pridrveli k nam in nikoli ne bom pozabil nasilja, ki so ga izvajali nad civilnim prebivalstvom.« Nekoliko se zamisli in pravi, da je dobro, da mladi poznamo vojno le iz pripovedovanj, filmov in knjig. »Ne vem, če si res znate

predstavljati, kaj vojna pomeni, ker vojna je grozota takrat, ko jo sam doživljaš.« Družina Bogataj se je po vojni preselila na Štajersko, v bližino Gornje Radgone. Ker so živeli ob meji, je občutil moč nacionalne zavesti. Mejna reka Mura je bila takrat popolnoma neprehodna, saj je bil most, ki je povezoval slovensko in avstrijsko Radgono porušen. Obnovili so ga šele leta 1952. Pogled na sosednje mesto je bil pretresljiv. Leta 1945 so na avstrijski strani potekali siloviti spopadi med nemško vojsko in rusko armado in za njimi je ostalo zgolj še mesto ruševin. Po končani nižji gimnaziji se je odločil za učiteljišče in te odločitve ni nikoli obžaloval. Svoj poklic je dvakrat opravljal v Goriških Brdih, med tem pa so ga poslali še na višjo pedagoško šolo, kjer je študiral geografijo in zgodovino. In potem je prišla v njegovo življenje Ajdovščina. Svojo 35-letno učiteljsko pot v Vipavski dolini je začel 2. septembra 1959. In spomni se, da ga je prvo leto bivanja močnejši sunek burje vrgel

na tla pri mostu čez Hubelj.  Avtocesta, ki pelje skozi dolino, je zagotovo staro mesto potisnila stran od oči morebitnih obiskovalcev. Bogataj se spomni, kako pomembno središče je bila Ajdovščina. Še posebej, ko je avtobusna postaja stala na samem Lavričevem trgu. Z razvojem Nove Gorice je izgubljala  pomen, potem pa se je od nje ločila še vipavska občina. »V zadnjih letih smo izgubili vsa večja industrijska podjetja in na ta potencial nikakor ne moremo več računati. Žalostno je, da se je prevečkrat gledalo zgolj na lastno korist in ne na korist razvoja doline. Menim, da se bomo morali usmeriti v nove dejavnosti. Zaradi zelo ugodne prometne in prehodne lege naše doline imamo velike možnosti za razvoj turizma in prometa. Pomembno je tudi kmetijstvo, ki bo lahko z vinom, sadjem in zelenjavo zadovoljevalo potrebe domačega prebivalstva in obiskovalcev naše doline.« Ko beseda nanese na trenutni politični položaj naše države, reče: »Rešitev je v strpnosti ljudi. Med nami obstajajo razlike, a v imenu skupnih ciljev bi morali usklaje-

vati ena in druga stališča.« Ko ga vprašam, zakaj obstaja taka razdvojenost, me spomni, da je pred 2. svetovno vojno obstajalo precej živahno strankarsko življenje med liberalci in klerikalci. »Če bereš časopise iz tistega obdobja, vidiš, da so se besedno prezirali še bolj kot danes. Poznam primer iz Logatca, ko so na hribu nad našo vasjo postavili evharistični križ in ni minilo dolgo, ko so ga nasprotniki požagali. In ta napetost se je nadaljevala med vojno, ko so eni stopili na stran okupatorja, drugi pa v narodno osvobodilno gibanje. Neki italijanski general je v času oblikovanja bele garde dejal, da bo to tako vplivalo na ljudi, da se še desetletja in desetletja ne bodo pomirila čustva.« In kaj počne Pavel Bogataj danes? Lahko si mislite. Bere. Knjige še naprej ostajajo njegova velika strast … in vrt. Svojo visoko obletnico je praznoval v krogu svojih prijateljev in seveda najdražjih. Družina je le tista, ki ga je kljub burji, uspela obdržati v Ajdovščini. Eva Furlan

27

Štirje rodovi Ivančevih v Selu

P

red kratkim se je zbrala rodbina Ivančevih iz Sela. Živih je še vseh šest otrok, pet sester in brat Drago, ki na domačiji nadaljuje rodbino. Srečanje se je odvijalo

sproščeno in s prepevanjem slovenskih pesmi. Ljubezen do petja so podedovali po starših, očetu Albinu in mami Nadici. Na fotografiji so štirje rodovi Ivančevih. mm


ZVONOVI

28

Latnik 145, 29. november 2013

Obisk misijonarja Pedra Opeke v Škofijski gimnaziji Vipava

To je čudež, ki smo ga naredili z vami, z dobroto Slovenije! S temi besedami se je misijonar Pedro Opeka v petek, 22. novembra, zahvalil polni dvorani Škofijske gimnazije Vipava - za vse darove, ki so pripomogli, da danes množica Malgašev živi, po njegovih besedah, svobodno. Srečanje z njim je sicer potekalo že dopoldne, a to ni bila ovira za mnoge zunanje obiskovalce, ki so prišli v Vipavo in ga skupaj z vipavskimi dijaki in zaposlenimi ter učenci bližnjih osnovnih šol in zavodov pozdravili stoje, z bučnim aplavzom.

K

aj napisati o človeku, pred čigar veličino dobrote se v svoji zahtevnosti po ‘zmeraj več’ počutimo tako malenkostni? Kako pisati, da z besedami hvale enostavno ne naredimo krivice njegovi odprtosti, spontanosti in skromnosti? In nenazadnje, kako v teh nekaj vrstic strniti vse, kar je misijonar Pedro Opeka, ‘dober prijatelj’ malgaških revežev, v dveh urah razgrnil pred nami? Verjetno mi ne bo prav uspelo, a naj bodo te vrstice tudi nekakšna zahvala, da so med nami taki ljudje. Pedro Opeka je med svojo enotedensko turnejo po Sloveniji obiskal mnoge kraje, predaval v Unionski dvorani v Ljubljani, soustvaril misijon v Vipavskem Križu, nato pa napolnil tudi dvorano Škofijske gimnazije v Vipavi. V srečanje sta nas

najprej popeljali dve pesmi, Terčeljeva in Vodopivčeva Vipavska ter Avsenikova Slovenija, od kod lepote tvoje, s katerima je mešani pevski zbor ŠGV začel druženje z leta 1948 v Argentini rojenim misijonarjem, ki nikoli ni pozabil, da je sin slovenskih staršev. Ravno tako kot ni pozabil slovenščine. Vse nas je v trenutku vase posrkalo njegove pričevanje, v katerem nam je predstavil svoje že 24-letno delo na Madagaskarju, pričevanje, ki kaže njegov neizmerni optimizem, hvaležnost in upanje, podprto z besedami, s katerimi nas je tudi do srca nasmejal. »Vesel sem, da današnje srečanje vodijo mladi; tudi sam sem bil dijak in nisem bil ravno navdušen nad nekaterimi predmeti. A danes vem, da so potrebni  /…/ Mislil sem, da je nedelja praznik; zdaj sem že sedem dni v Slo-

Rojakinja s Planine je spet praznovala

102. rojstni dan sestre Klementine Terezija Štrancar, z imenom sestra Klementina, je v Domu Marijinih sester na Dobrovi pri Ljubljani praznovala svoj 102 rojstni dan.

V

soboto, 19. oktobra, je bilo pri Marijinih sestrah na Dobrovi praznično, ker je sestra Klementina Štrancar praznovala svoj 102. rojstni dan. Z mašo, ki jo je daroval hišni duhovnik Miro Šlibar, so se sestre Bogu zahvalile za njeno zares bogato, tiho in preprosto življenje. Rodila se je na Planini pri Ajdovščini. K Marijinim sestram je vstopila pri svojih 17. letih in že 84 let služi Bogu v redovnem pokli-

cu. V vseh teh letih je s svojim požrtvovalnim delom pri bolnikih in kot kuharica opravljala dela v Ljubljani, nadaljevala v Zagorju ob Savi, Mariboru, Celju, Domžalah in nazadnje v Šentjakobu ob Savi. Januarja 1987 je bila premeščena na Dobrovo in dokler so ji moči dopuščale, je zelo rada opravljala vsa gospodinjska dela in dela na vrtu. Zadnja leta pa so njeni koraki počasni in negotovi, zato danes potrebuje pri gibanju oporo sester ali invalidski voziček. Opešal ji je tudi sluh. Izredno dobro pa vidi, saj ne potrebuje očal. Še vedno jo vse zanima in redno spremlja televizijska poročila ter prebere verski tisk. Ob voščilu smo ji zaželeli zdravja in dobrega počutja, da bi lahko skupaj praznovali tudi njen 103. rojstni dan. Ob naših željah se je ob svojem 101. rojstnem dnevu   hudomušno nasmehnila ter dodala: »Ne vem, kakšne načrte še ima Bog z menoj?« Letos pa je samo skomignila z rameni in se nasmehnila.    Vera Kodrič, foto Miro Šlibar

veniji – sedem dni samega praznika! Hvala vam, da je življenje praznik! Na Madagaskarju se je potrebno vsak dan znova dvigati, vsak dan moramo živeti upanje. Zato je, ko rečemo upanje, za nas ta beseda polna tudi bolečin. Ko ste na smetišču videli toliko trpljenja, toliko gorja, to upanje prihaja kot dar. To upanje je v vsakem od nas, samo prebuditi ga je treba /…/ Vi mladi, bodite svobodni za dobro, sprejmite izzive današnjega časa s korajžo. Če imate duha, vero, boste preživeli. Mi to delamo na našem smetišču. Ko sem pred več kot dvajsetimi leti prišel na smetišče, videl tam otroke, matere, skupaj z živalmi, ko sem videl te brate in sestre, sem ostal brez besed. Tistega večera nisem spal; prosil sem Boga, naj mi pomaga, da bom nekaj naredil.« In naredil je ogromno. Danes je v skupnosti misijonarja Opeke na Madagaskarju

okrog 20.000 ljudi, skoraj 12.000 mladih, otrok smetišča, ki redno obiskujejo šolo, kar je po misijonarjevem mnenju predpogoj, da se rešijo revščine. »Ko sem začel delati na smetišču, sem bil že petnajst let na Madagaskarju. Z mladimi smo imeli srečanja in kovali načrte, kaj naj kot kristjani naredimo za skupnost. Mnogi od teh mladih so šli študirat v Atananarivo (glavno malgaško mesto). Poklical sem jih in jih vprašal, če se še spomnijo na naše obljube, povedal, da imam zanje neko delo, ali gredo z mano. In so rekli: ‘Misijonar, gremo z vami!’ Tako smo začeli s to avanturo in danes smo pravo ministrstvo za revne /…/ Naše šole so seveda drugačne kot tukaj: ni klopi, ni laboratorijev, vse si je treba predstavljati. Vendar so naše šole zelo

uspešne: npr. na Madagaskarju je letos maturo opravilo 47 % dijakov, mi smo imeli 83 % uspešnost. Ko sem v nedeljo pri maši, ki se je pri nas udeleži po 7000 vernikov, to povedal, je vse vriskalo in pelo /…/« Dve uri v srečanju z misijonarjem sta minili kot hip; ena za drugo so se nizale po eni strani silno preproste misli (nič novega da nam ne bo povedal, je rekel na začetku), po drugi

»Ker ste videli film, je to prepričljivo, ker ste videli, verjamete. Tako je, da se moramo poslužiti tudi teh medijev, da oznanjamo dobroto!« Seveda pa mladi niso mogli mimo misijonarjevega navdušenja nad nogometom; in povedal je, kako je pri sedemnajstih sledil Božjemu klicu in se s težkim srcem odpovedal profesionalni nogometni karieri, kako uspešni so nogometaši njegove skupnosti ter kako je spoznal

strani pa se nam je zdelo, da nič ne more biti tako vsakdanje in preprosto, če prihaja iz tako zelo drugačnega življenja, kot ga živimo mi. In dijaki so ga spraševali ravno o tem, npr. kaj ga je iz udobja tako Argentine kot Evrope gnalo v Afriko. In je rekel (v simpatični romanski skladnji): »Sem šel zaradi upanja, iz idealizma. Sem si rekel: ‘Saj nisem rojen samo zato, da bi jedel in spal!’ Sem šel na novo pot. V neznani svet, zaradi vere, ki sem jo dobil od staršev.« Kar nekaj dijakov je povedalo, kako se jih je dotaknil večkrat nagrajeni dokumentarni film Pedro Opeka – dober prijatelj, in misijonar se je najprej zahvalil ravnatelju Misijonskega središča Slovenije, Stanetu Kerinu, in avtorju dokumentarca, Jožetu Možini, ki ga je na slovenski turneji tudi spremljal, ter hkrati hudomušno in s svetopisemskimi besedami povedal znano resnico:

dva znamenita francoska nogometaša, Zinedina Zidana in Erica Cantonaja, ki sta ga oba obiskala na Madagaskarju. In tako je beseda nanesla še na pomen športa za mlade, pa o tem, kako bi se morali med sabo več pozdravljati, spomnili smo se Andreja Žigona – Aleluje, ki je predano zbiral denar za misijone, in še in še. Ko sta mlada voditelja zaključila uradni del srečanja, so se okrog Opeke strnili obiskovalci, počakali, da jim je podpisal knjigo, demonstriral, da še zna streljati na gol, vsakega objel in pogledal v oči (s posebnim navdušenjem tudi najstarejšo, 95-letno obiskovalko iz zavoda Pristan). Mogoče o nas ne bodo nikoli napisali knjige, mogoče nam tudi streli na gol ne gredo najbolje – zmoremo pa biti prijazni in dobri drug do drugega ter si iskreno pogledati v oči. Bojana P. Kompara

Škofijska gimnazija Vipava vabi na Naš večer, v sredo, 23. decembra, ob 19.00, v avditoriju ŠGV. Z nami bo prostovoljka Ana Grahor, s predavanjem Kdo so skavti in zakaj jih svet potrebuje?


Latnik 145, 29. november 2013

ZVONOVI

29

Prvo počitniško varstvo na Karitas v Ajdovščini

Srečanje Budanjcev rojenih leta 1948

V okviru programa za otroke in mladostnike Popoldan na Cesti smo v času krompirjevih počitnic, od 28. do 30. oktobra, prvič organizirali varstvo otrok z zanimivim programom.

V petek 8. novembra smo se srečali Budanjci, ki v letošnjem letu praznujemo 65. let življenja.

V

arstvo je potekalo v prostorih Karitas Vipavske dekanije in se ga je udeležilo 8 otrok, ki že sodelujejo v programu na različnih lokacijah, in štiri prostovoljke. V sedmih urah smo z otroci imeli različne delavnice; izdelovali smo iz das mase, vlivali gips v različne kalupe in nato izdelke pobarvali, iz penaste gume smo izdelali ročaje za kuhinjske krpe, svečnike, vmes pa smo igrali družabne igre, skozi katere smo nevede vključili tudi učenje za šolo. Ko se je čas nagibal k poldnevu, smo skupaj pripravili toplo kosilo, pekli palačinke, zadnji dan pa smo si privoščili pico, ki pa nam jo je na našo žalost sprva odpihnila burja, zato nam jo je moral picopek ponovno pripraviti, gospa Marija pa nam je pripravila sadno kupo in za konec še slastno sadno torto. Hvala, Marija! Po kosilu smo si privoščili risanko s poučno tematiko in na koncu smo se vsi skupaj poslovili v upanju, da se ob naslednjih počitnicah ponovno vidimo, takrat v večjem številu. Ob tej priliki bi se rada zahvalila vsem prostovoljkam; Meti, Nini, Aniki in Mariji, da so mi pomagale izpeljati počitniški program, predvsem pa zahvala otrokom; Pameli, Žigi, Lani, Galu, Teji, Anžetu, Anji in Nejcu in seveda njihovim staršem, saj brez njihove udeležbe nam ne bi bilo tako lepo. Se vidimo v zimskih počitnicah! Tatjana Rupnik

P

o evidenci iz krstne knjige je naša generacija štela 24 otrok, dva sta takoj umrla, trije pa v zadnjih petnajstih letih. Naše srečanje, na katerega smo povabili tudi tiste, ki so se primožile ali priženili v Budanje, smo pričeli z zahvalno sveto mašo, ki jo je daroval budanjski župnik Andrej Vovk. Zahvalili smo se za dar življenja, ki so nam ga podarili starši v težkih povojnih časih ter za vse lepe pa tudi manj prijetne dogodke, ki smo jih doživeli v teh 65. letih.

Veseli smo, da še prilično zdravi lahko po svojih močeh pomagamo svojim družinam, pa tudi še kaj koristnega naredimo za širšo skupnost. Večer smo nadaljevali z večerjo v Gostilni piceriji Anja v Logu. Ob prijetnem klepetu in druženju smo bili ob koncu večera enotnega mnenja, da se v prihodnje še srečamo. Ob takih druženjih spoznavamo, da je življenje v tretjem življenskem obdobju, kljub krizi, lepo in ga je vredno živeti.   Niko Ličen

NSi – krščanski demokrati Konec oktobra je zbor članstva NSi Ajdovščina gostil predsednico stranke Ljudmilo Novak na svojem letnem občnem zboru. Po kratkem poročilu svetnikov Dušana Mikuža o delovanju občinskega odbora in Nadje Ušaj Pregeljc v imenu svetniške skupine je prisotne nagovorila predsednica ter predstavila delo v parlamentu, prizadevanja ter pobude stranke za dobrobit Slovenije.

Opogumila nas je za nadaljnje delo za prepoznavnost stranke v lokalnem okolju. V svojem nagovoru je izrazila željo po zbližanju državljanov in sodelovanju na vseh področjih življenja, za korekten odnos do drugih strank in vodenje lastne strankarske politike. Ob tej priložnosti se je članom in simpatizerjem stranke zahvalila za podporo ter pozvala vse člane, da se dejav-

no vključijo v priprave na lokalne in evropske volitve prihodnje leto. Gospo predsednico je spremljal domačin Jernej Vrtovec, član izvršilnega odbora stranke in predsednik podmladka NSi. 9. novembra 2013 pa smo se člani OO NSi Ajdovščina in Vipava udeležili 7. letnega kongresa stranke na Vranskem, ki se ga je udeležilo več kot 400 delegatov in gostov. Potekal

je v znamenju nagovorov poslancev, kongresnega govora predsednice, sprememb in dopolnil statuta stranke, razprav o poročilih, podelitvi diplom, priznanj, odličij in nazivov. Naš član odbora, gospod Ivan Mamić, je prejel srebrni znak NSi za dolgoletno delo v stranki. Z molitvijo smo se tudi spomnili v zadnjem letu preminulih članov stranke. Predsednica NSi Ljudmila Novak je v svojem govoru dejala, da krščanski demokrati stavimo na delo, poštenost in odgovornost, na temeljne etične in krščanske vrednote, ki jih ne more nadomestiti tisoč zakonov in predpisov. »Nova Slovenija – krščanski demokrati, smo demokratična politična stranka, ki želi povezovati vse državljane, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote, slovensko kulturo in evropsko povezovanje in sodelovanje«, je dejala in nadaljevala, da želimo ustvariti Slovenijo, v kateri bodo imeli vsi enake možnosti za razvoj svojih sposobnosti in talen-

tov. Predsednica Ljudmila Novak je še izpostavila, da so državljani siti razprtij in kreganja, zato bo NSi tudi naprej delovala spravno, konstruktivno in v duhu dobrega gospodarja, ki odgovorno skrbi za svojo lastnino, blagostanje svoji družini pa zagotavlja s poštenim in odgovornim delom. S spremembo imena stranka NSi še bolj jasno sporoča, da ima krščanska demokracija v Sloveniji in predvsem v Evropi zelo pomembno vlogo. Imenovanje stranke »Nova Slovenija – krščanski demokrati« naj bi bolje poudarilo poslanstvo stranke v prihodnje: skrb za urejeno in lepo Slovenijo, razvoj občin, politično odgovornost na vseh ravneh, dopuščanje razlik med nami in njihovo razčiščevanje, mladim izboljšati položaj na trgu dela in omogočiti osnovne pogoje za bivanje, razbiti tabu o umazani politiki… Slogan kongresa »Krščanski demokrati. Odgovor

za prihodnost.« pomeni preudarnost, argumentiranje, dialog, sodelovanje, širjenje krščanske demokracije v naši skupnosti. Kongres je sprejel posebno izjavo, ki izraža

zavzemanje za nižje davke, manjšo javno upravo, umik politike iz gospodarstva in spodbujanje državljanov k poštenemu in ustvarjalnemu delovanju. NSi je odprt politični prostor, ki verjame v človeka in njegovo etično zmožnost. Nadja Pregeljc


ZVONOVI

30

Latnik 145, 29. november 2013

Predstavitev zbornika v Podragi 16. novembra 2013

Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov Ideja o Otmarjevem zborniku je tlela že od leta 2006, ko je bil postavljen njegov doprsni kip pri cerkvi v Podragi. V začetku lanskega leta so se v Podragi zbrali nekateri prijatelji, nekdanji dijaki, sodelavci in župljani pokojnega Otmarja Črnilogarja, da bi izdali knjigo o njem in njemu v spomin.

Naslovnica zbornika

V

skupini, ki je čez čas postala pripravljalni odbor za izdajo zbornika, so bili: Ana in Alojzij Pavel Florjančič, Jurij Paljk, Magda Rodman, Jurij Rosa, Bogdan Vidmar, Lilijana Vidrih Lavrenčič, Srečko Vidrih, Bogomir Trošt in Janez Zupet. Člani odbora so pripravili zasnovo knjige in pridobivali sodelavce, pisce, ki bi spregovorili o Otmarjevem vsestranskem delovanju. Vsi so se velikodušno odzvali. Zadnjo spodbudo pa je dala še Občina Vipava, ki je takoj nakazala pripravljenost, da zbornik denarno podpre. Na god sv. Otmarja, 16. novembra 2013, se je tako Podraga lahko ponovno poklonila svojemu dolgoletnemu župniku Otmarju

v kulturnem domu. Ob bogatem kulturnem programu je bila predstavljena knjiga z naslovom Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov, ki je izšla v sozaložništvu Društva Mohorjeva družba in Celjske Mohorjeve družbe. Obširen zbornik je predstavil urednik Alojzij Pavel Florjančič, ki je v preteklem letu od pobudnika Bogdana Vidmarja, tedaj še podraškega župnika, prevzel glavno skrb za zastavljen projekt in ga uspešno pripeljal do izdaje. Lektorsko delo je prevzel Janez Zupet, Otmarjev dolgoletni sodelavec v vipavskem semenišču oziroma škofijski gimnaziji in prevajalski kolega. Za oblikovanje zbornika je poskrbel vipavski rojak Lucijan Bratuš, profesor na Akademiji za likovno umetnost, umetnik, ki ga je Otmar spremljal od prvih umetniških del dalje. Knjiga obsega 438 strani. V desetih tematskih sklopih spoznamo vso razsežnost Otmarjevega delovanja. Trem uvodnim besedilom sledi krajše poglavje “Zajemal iz studencev življenja in puščal sledi”, ki prinaša zapise ob Otmarjevi smrti in spomine na velikega vzornika. Naslednje poglavje “Podražani o svojem gospodu”  s petimi prispevki zaobjame 32-letno delovanje gospoda Otmarja v podraški župniji. Enajst avtorjev je zapisalo spomine nanj pod skupnim naslovom “O njem, sošolci, kolegi

Zapel je komorni zbor Ipavska

Črnilogarju, ki bi dan poprej slavil 82. rojstni dan. Že v popoldanskih urah so se nekateri udeleženci zbrali pod Gradiško Turo ob njegovi spominski plošči in izhodišču zavarovane plezalne poti, ki jo je sam začrtal in v veliki meri tudi nadelal leta 1969. V sončnem, a vetrovnem vremenu so se podali na pot do cerkvice sv. Urbana, ki je bila ob Otmarjevi spodbudi in energični zavzetosti obnovljena in leta 1974 ponovno blagoslovljena. Pot so zaključili v podraški župnijski cerkvi, kjer je gospod Otmar 32 let maševal. Tu se je že zbrala množica, da se v molitvi poveže z njim. Sveto mašo je daroval koprski škof dr. Jurij Bizjak, nekdanji Otmarjev učenec, pozneje pa profesorski kolega in soprevajalec Svetega pisma. V kratkem nagovoru ga je opisal kot duhovnika, prijatelja in strokovnjaka na različnih področjih, predvsem pa kot človeka, ki je delal iz ljubezni do vseh ljudi. Osrednji dogodek je bil zvečer

duhovniki in učenci”. Posebno mesto je našlo Otmarjevo slikarsko ustvarjanje in njegov čut za umetnost, poimenovano “Via pulchritudinis (Pot lepote)”. Gospod Črnilogar je bil priznan klasični filolog, profesor in prevajalec, zato je tudi v zborniku posvečeno posebno poglavje “Klasična filologija in Sveto pismo” njegovemu bogatemu  prevajalskemu delu. Med Vipavci, pa tudi v širšem slovenskem prostoru, je bil znan kot zavzet planinec in ljubitelj narave. Poglavje, poimenovano z Otmarjevimi besedami “Zatreskanci v gore”, se največ pomudi pri njegovem pionirskem delu vipavskega planinstva. Z dvema prispevkoma so pod naslovom “Pri Mohorjevi družbi” temeljito prikazane Otmarjeve zasluge in trpke izkušnje pri tej založbi. V poglavju “Quo vadis” se trije Otmarjevi soustvarjalci spominjajo, kako se je Otmar temeljito pripravljal na odmevno radijsko oddajo. Najobsežnejše poglavje

v zborniku nosi naslov “Otmarjevi prijatelji in znanci”. V njem se pokaže Otmarjeva vsestranskost in svetovljanstvo. Enajst avtorjev, ki so mu bili prijatelji krajše ali daljše obdobje ter izhajajo iz različnih krajev in krogov, kaže na Otmarjevo širino in odprtost za vse ljudi in vsa dogajanja v družbi. Zbornik zaključuje poglavje “Arhiv in bibliografija Otmarja Črnilogarja” z

ralo pet podraških deklet, njemu ljubo narodno pesem Ciganski otrok pa je zapel Simon Trošt ob spremljavi Nadje Bratina Berčan. Pod vodstvom Matjaža Ščeka je nastopi Komorni zbora Ipavska, ki mu je ob poimenovanju s svojim modrim nasvetom botroval tudi sam Otmar. Prireditev je ves čas spremljala projekcija fotografij. Kronološko si sledijo 104 motivi Otmarjeve-

V podraški cerkvi leta 1976

V delovni sobi v Podragi leta 1983

dvema pomembnima prispevkoma. Prvi govori o vsebini Otmarjeve arhivske zapuščine, ki se hrani v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, v drugem pa je popisanih 296 Otmarjevih bibliografskih enot. Že številka sama pove, da nam je v najrazličnejših objavah zapustil neprecenljivo zapuščino. Zbornik dopolnjuje 65 slikovnih prilog. Fotografije so iz Otmarjeve arhivske zapuščine in Župnijskega arhiva v Podragi. Prispevali so jih še Otmarjevi sorodniki, avtorji prispevkov in oblikovalec zbornika Lucijan Bratuš. Ob začetku prireditve je spregovoril Andrej Capuder, bivši minister za kulturo in veleposlanik, sicer pa Otmarjev prijatelj. Program, ki ga je pripravila Suzana Krečič, je povezovala Andreja Žgur. Odlomki iz besedil v zborniku so prisotne popeljali po Otmarjevi življenjski poti. Iz njih se je izluščila Otmarjeva vsestranska osebnost in neutrudna ustvarjalnost. Občuteno jih je prebi-

ga življenja in dela od dijaških let do prezgodnje smrti. Prikazujejo mladega duhovnika pri Marijinem Celju – Ligu nad Kanalom, prvem dušnopastirskem službenem kraju. Sledi prikaz vipavskega obdobja, ko je bil vikar na sedežu vipavske dekanije, profesor v semenišču in dosegel zavidljiv razmah krajevnega planinskega društva. Zgovorne so fotografije, povezane s Podrago, tretjim krajem Otmarjevega službovanja. Njegovo duhovniško poslanstvo se je v teh letih prepletalo z mnogimi obveznostmi. Med njimi so dokumentiran profesorski mesti v Vipavi in na teološki fakulteti v Ljubljani, tajništvo pri Celjski Mohorjevi družbi, prevajanje Svetega pisma in radijska oddaja Quo vadis. Dobra polovica posnetkov je objavljena v knjigi. Otmarjevo podraško obdobje pa je bilo podrobneje predstavljeno z razstavo 58 fotografij. V njih je zajeto njegovo delo v župniji in med krajani Podrage. Projekcijo in razstavo je pripravila Lilijana

Vidrih Lavrenčič. Številna udeležba je potrdila priljubljenost gospoda Otmarja. Domačemu občinstvu so se pridružili Otmarjevi sodelavci, sopotniki, prijatelji, njegovi dijaki in študentje, duhovniški kolegi, sorodniki, predstavniki lokalnih skupnosti. Vsakega med njimi je z gospodom Otmarjem povezovala sled, ki mu jo je vtisnil na tak ali drugačen način. V duhu Otmarjeve gostoljubnosti so po prireditvi njegovi Podražani poskrbeli, da so se udeleženci radi zadržali v prijateljskem pogovoru

Andrej Capuder, slavnostni govornik

ob domači kapljici in hrani izpod spretnih rok podraških gospodinj. Bil je večer, ko je človek mnogih talentov na enem mestu ponovno združil ljudi različnih talentov. Lilijana Vidrih Lavrenčič


Latnik 145, 29. november 2013

ŠPORT

31

Ajdovski smučarji pred novo smučarsko sezono

Valentina v šestih urah prehodila 45 km

Ajdovski smučarji so letos dobro izkoristili čas do začetka nove smučarske sezone. V času od maja do decembra so intenzivno trenirali in se pripravljali na domača in mednarodna tekmovanja. V začetku so pilili tehniko smučanja in odpravljali individualne pomanjkljivosti ter se prilagajali na novo smučarsko opremo. Sledil je čas intenzivnih kondicijskih priprav s sočasnim treningom na evropskih ledenikih.

Edini šesturni vzdržljivostni tek v Sloveniji organiziran že od leta 2007, torej letos sedmič zapovrstjo: Sladkih6 . Kje? V Sladkem Vrhu. Kdaj? 9. novembra.2013.

Fotografija zmagovalcev z ekipne tekme v Kitzbuhlu v lanski smučarski sezoni

T

ako pripravljeni so se, tokrat prvič, odpravili na južno poloblo. Prave zimske razmere so doživeli na smučiščih Coronet Peak in Roundhill na Novi Zelandiji. Trening je trajal sedem tednov in razmere so omogočale, da so lahko trenirali tako slalom in veleslalom kot superveleslalom in smuk. S tem so si pridobili nove bogate izkušnje, saj je trening potekal na zelo različnih snežnih podlagah – od južnega pa do povsem poledenelega snega, bolje rečeno kar na ledu. Po vrnitvi domov in kratkem počitku so nova znanja in izkušnje preverjali na avstrijskih ledenikih in evropskem snegu. Trenutno nekateri utrjujejo svoje smučarsko znanje na ledenikih, drugi pa so v Skandinaviji - na Norveškem in Finskem, kjer pilijo svojo formo pred prvimi nastopi v Evropskem pokalu in na FIS tekmah. Na domače tekme – Primorski pokal, Pokal Primorsko - Notranjske regije in Veliko nagrado Mercatorja - pa bo potrebno še nekoliko počakati, saj se bodo začele šele v januarju 2014. In kaj pričakujemo v prihajajoči zimi od naših tekmovalk in tekmovalcev? Štefan Hadalin je lansko tekmovalno sezono končal kot najboljši

mlajši mladinec na svetu. Po FIS točkah je bil na prvem mestu v slalomu, veleslalomu in smuku. Le splet neugodnih okoliščin mu je preprečil, da ni stopil na najvišjo stopničko tudi v superveleslalomu. V prihajajoči sezoni naj bi zmagoval na FIS tekmah, se uvrščal med prvih deset v evropskem pokalu in že stopil na tem nivoju tudi na zmagovalne stopničke. Ob ugodnem razpletu in presenečenju ga bomo morda videli nastopiti tudi na njegovi prvi tekmi v svetovnem pokalu. Andreja Slokar je lansko sezono v kategoriji starejših deklic odpeljala vrhunsko. V skupnem seštevku Velike nagrade Mercatorja je suvereno zmagala in postala državna prvakinja. Bila je tudi najuspešnejša slovenska tekmovalka na mednarodnih tekmovanjih in osvojila največ pokalnih točk v svoji kategoriji. Pri tem pa ne smemo mimo izjemnega uspeha na Pokalu Loka, kjer ji je vsa svetovna elita te kategorije gledala v hrbet, tako v slalomu kot veleslalomu.  V novi sezoni bo nastopala na FIS tekmah in si nabirala prepotrebne izkušnje v mednarodni konkurenci, ki so predpogoj za vrhunske tekmovalne dosežke v alpskem smučanju. Morda ji bodo zvezde že letos dovolj naklonjene in

bo lahko nastopila na kateri izmed tekem Evropskega pokala. Kristina Fon je naša druga tekmovalka, ki je v lanski sezoni v kategoriji starejših deklic izjemno napredovala. Od tekmovalke, ki se v prejšnjih sezonah ni najlažje približala zmagovalnim stopničkam, je prerasla v tekmovalko, ki ji zmagovalne stopničke niso več tuje. Še več, tudi na najvišjo stopničko je že stopila. V prihajajoči sezoni prestopa v kategorijo višje, kjer bodo zahteve še ostrejše. Toda zaupamo v njeno znanje in delavnost tako da pričakujemo tudi v tej kategoriji konstanten napredek in dober seštevek FIS točk, ki ji bo iz tekme v tekmo omogočal boljšo startno številko in s tem boljše pogoje za tekmovanje. Maja Bernard, Nežka Valenčič in Tilen Vidergar bodo v prihajajoči sezoni tekmovali v kategoriji starejših deklic oziroma dečkov. Na regijskem nivoju pričakujemo, da bodo vsi trije zmagovali oziroma se konstantno uvrščali na zmagovalne stopničke, na Veliki nagradi Mercatorja pa jim tudi zmagovalne stopničke ne bi smele biti tuje. Maja, ki v prihajajoči sezoni zaključuje s to kategorijo, bi morala resno računati na skupno zmago, medtem ko naj bi se Nežka in Tilen čim bolj približala temu vrhu in zasedla vsaj mesta med prvimi tremi v svojem letniku. Na vse tri računamo kot na državne reprezentante v svoji kategoriji. Ostalih devetindvajset, od cicibank in cicibanov pa do mlajših deklic in dečkov, pridno dela na kondicijski pripravi, smučarski gimnastiki in akrobatiki. Ocenjujemo, da so te priprave ustrezne, toda od dela na snegu bo odvisno, koliko in kakšne korake bo naredil posameznik pri osvajanju smučarskega znanja in spretnosti. Mi jim bomo ponudili naše najboljše demonstratorje in učitelje smučanja, koliko in kako jih bo posameznik izkoristil pa ni več v naši moči. Pričakujemo samo, da se bo kateri odločil tudi za tekmovalno smučanje. Zato vabimo vse zainteresirane, da se nam pridružite ob torkih, četrtkih in petkih v mali dvorani na ‘Policah’. Sočasno bi izkoristili to priložnost, da vas povabimo na smučarski sejem, ki bo v prostorih Osnovne šole Danila Lokarja v Ajdovščini od petka, 6. pa do nedelje, 8. decembra. V petek začnemo s prevzemom artiklov med 17.00 in 20.00 uro ter nadaljujemo v soboto s prevzemom in prodajo med 9.00 in 19.00 uro. V nedeljo začnemo s prodajo in izplačili ob 9.00 in zaključimo ob 13.00 uri. Istočasno bi vas povabili, da se nam pridružite v soboto ob 19.00 uri pri predstavitvi kondicijske priprave rekreativnih smučarjev, demonstraciji priprave smučarske opreme in predstavitvi naših reprezentantov pred prihajajočo sezono. Jože  Bizjak

Valentina v sredi (cela v črnem)

G

re za vzdržljivostno preizkušnjo, v kateri poskušajo tekmovalci v šestih urah preteči ali prehoditi čim več kilometrov. Proga je krožna in v celoti asfaltirana. Dolžina kroga je 1035 metrov. Število tekmovalcev je omejeno na 120, predvsem zaradi omejenih logističnih pogojev, kar pa po drugi strani da prireditvi poseben čar. Na tekmovanju sodelujejo tako rekreativni kot izkušeni tekači, ki

tudi v svetovnem merilu dosegajo zavidljive rezultate. Tekači z veseljem prihajajo na prireditev in jo ocenjujejo kot eno najbolje organiziranih v Sloveniji, saj je za njih odlično poskrbljeno tako med kot po teku. Na okrepčevalnicah so na razpolago poleg vode in hidracijskih napitkov tudi sladke dobrote, katere že tradicionalno vsak sodelujoči prinese s sabo na prireditev. Letos 81 moškim in 36 ženskam vreme ni šlo na roko, kajti od piska piščalke za štart do cilja po šestih urah je tekače dobesedno pral močan dež. A nikomur od sodelujočih dež ni vzel motivacije in tekači so vsi od prvega do zadnjega opravili nalogo z odliko.  Te preizkušnje se je udeležila tudi Valentina Čufer iz Vipave. Uvrstila se je na odlično deseto mesto med damami in to skoraj samo s hitro hojo. V noge je spravila 45,54 km dolžine in se tako tudi sama prvič vpisala med ultramaratonke. vč

SAOP iz Šempetra za CIRIUS iz Vipave V podjetju SAOP svoje vrednote prenašajo tudi na otroke in vnuke zaposlenih. Ti so na tretjem srečanju, ki je potekalo v prostorih podjetja, zbirali drobne šolske potrebščine za otroke iz Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava, Cirius Vipava.

Direktorica SAOP Sonja Šinigoj na srečanju otrok zaposlenih

O

troke, kar 58 jih je napolnilo osrednjo učilnico, sta obiskala Pika Nogavička in njen gusar, po predstavi pa so imeli še likovno delavnico, na kateri so skupaj postavili jesensko drevo. V SAOP-u veliko pozornosti posvečajo celoviti obravnavi zaposlenih, kar so v lanskem letu potrdili s pridobitvijo certifikata Družini prijazno podjetje. »Družina predstavlja v našem podjetju pomembno vrednoto. Namen obiska otrok in celo vnukov zaposlenih je, da spoznajo okolje, kjer njihovi starši delajo,« je povedala Sonja Šinigoj, direktorica SAOP. »Otrokom pa smo želeli povedati tudi, kako smo lahko srečni, ker smo zdravi. Skozi humanitarno akcijo smo jim predstavili otroke, ki so drugačni, ki imajo različne težave in zaslužijo

vse naše razumevanje in pomoč,« je pojasnila Šinigojeva. S to akcijo so utrjevali tudi dve od temeljnih vrednot podjetja - prijaznost in ustvarjalnost. Zbirali so namreč šolske potrebščine za likovno ustvarjanje otrok iz ustanove Cirius Vipava, na primer risalne bloke, voščenke, barvice, lepilo, kolaž papir in podobno. »Naši učenci se podarjenih praktičnih daril veselijo, s pridom pa jih bomo uporabili vsi, ki s to ustanovo živimo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vodstvu SAOP-a, da je za pomoč izbralo našo ustanovo, saj so s tem pokazali ne samo veliko mero razumevanja, ampak tudi pripravljenost spregovoriti o drugačnosti in umeščenosti oseb s posebnimi potrebami v družbo,« je povedala dr. Erna Žgur, ravnateljica Cirius Vipava.


32

Protestniška stranka bo Solidarnost Ajdovščina, 22. novembra 2013 - Protestniki so za javno naznanitev imena nove stranke na političnem zemljevidu Slovenije izbrali dvorano, kjer je bila 5. maja 1945. leta obelodanjena tudi prva slovenska narodna vlada.

ZADNJA RESTAVRACIJA

Latnik 145, 29. november 2013

Vipavski hram Vinarska cesta 5, VIPAVA Info: 05 365 78 53, restavracijavipavskihram@gmail.com

URNIK: od ponedeljka do četrtka od 1200 do 2200 petek in sobota od 1200 do 2300 nedelja od 1200 do 2100

T

oda nekdanja Bratinova dvorana ni ravno pokala po šivih (bolj je kazala gola rebra), ko so predstavniki treh protestniških gibanj (Odbor za pravično in solidarno družbo, Gibanje vseslovenska ljudska vstaja in Mreža za neposredno demokracijo) oklicali ustanovni kongres stranke Solidarnost - za pravično družbo, 14. decembra v Ljubljani. Za Solidarnost, ki hočeš nočeš ‘diši’ po poljskem obračunu s sovjetskim socializmom, so se odločili

zato, ker je to neka temeljna vrednota, potem ko se družba v nenehnem konkurenčnem boju za napredek razčloveči, izgubi smisel svojega obstoja. Tedaj je le še solidarnost med ljudmi tista, ki omogoča družbi, da izkoristi vse svoje potenciale. Zelo nazorno je program stranke predstavil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je prepričan, da bi se slovensko gospodarstvo še lahko izvilo iz primeža recesije, če le ne bi vsega prodali tujcem. rl

Odločitev o slovenski samostojnosti

VSAKO SOBOTO V DECEMBRU ŽIVA GLASBA ! MI CIJA A V BOŽIČNA KOSILA TE Z REZER

NA GRADIŠČU PRI VIPAVI OSMICA ZOPET ODPIRA SVOJA VRATA !

ITI

POH

PRI TRATNIKOVIH

Od petka 29. novembra naprej vsak dan do nedelje 8. decembra! Priznane dobrote na mizi: • narezki iz domačih mesnin • pečenke in pečena rebra • domače klobase • zelje, repa, pražen krompir in za posladek slastni štruklji ali štrudel! DOBRA DUŽBA OB IZBRANIH DOMAČIH VIPAVSKIH VINIH TER OB GLASBI ZAGOTAVLJAJO TUDI LETOS - NEPOZABNO OSMICO. Infotmacije za zaključene skupine na TEL 040 166 040 KMETIJA A VIN, GRADIŠČE NAD VIPAVO… OSMICA

VABI

V Poljčah je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, pripravilo svečano obeležitev 23. obletnice sprejetja zgodovinske odločitve takratnih delegatov Demosa, da bodo Slovenci o osamosvojitvi in odhodu iz takratne Jugoslavije, odločali na plebiscitu.

N

ovembra 1990 so delegati vladne koalicije Demos, ministri in nekateri strokovni kadri med drugim sklenili, da Skupščina Republike Slovenije za 23. december razpiše referendum, na katerem se bo ljudstvo odločilo o nadaljnjem bivanju v Jugoslaviji oziroma o odcepitvi in osamosvojitvi Slovenije. Tega zgodovinskega dogodka se vsako leto s slovesnostjo v Poljčah spominja Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. Kot je v nagovoru opozoril novo izvoljeni predsednik združenja Aleš Hojs, je namen vsakoletnih obeležitev predvsem osveščanje slovenskega naroda o temeljnih vrednotah slovenske osamosvojitve in poudaril, da je pred nami še kar precej dela, da se bodo le-te znova vrnile in zaživele v našem prostoru.

V Poljčah so se ponovno zbrali takratni člani Demosovega poslanskega kluba, številni akterji iz časa osamosvojitve Slovenije in člani Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, slavnostni govornik pa je bil takratni minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel. Ta je med drugim dejal, da za rešitev iz težav in stanja v družbi potrebujemo novo zbranost in sodelovanje vseh ljudi. Slovesnosti so se udeležili tudi člani VSO Ajdovščina - Vipava, ki za 2. december v Vipavi pripravljajo tudi ustanovni zbor medobčinskega VSO Vipavske in ob 18.00 predstavitev zbornika  Bela knjiga slovenske osamosvojitve z avtorjem knjige Janezom Janšo. Peter Lemut Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: info.latnik@gmail.com


Latnik145