Page 1

GORJANC GLASILO OBČINE GORJE 27. september 2013

številka 42

Živ spomin na tragičen dogodek na revovci Tudi letos smo se 28. avgusta 2013 spomnili na pet talcev: Franca Sokliča, Jožeta Pikona, Janeza Zupana, Jožefa Repeta in Karla Repeta. Na hribčku pod Revovco, kjer so bili pred dvainsedemdesetimi leti ustreljeni, se je ponovno zbrala množica ljudi, ki se vsako leto spomni na strahovito epizodo druge svetovne vojne. Velika posebnost in privilegij letošnje slovesnosti je bila pripoved gospoda Mirka Vovka, ki je bil kot desetletni fant priča grozljivega dogodka. Pripoved je v celoti objavljena na 3. strani. Tokratni slavnostni govornik je bil Janez Koselj, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. V uvodu svojega nagovora je dejal: »Danes uživamo svobodo in mir in vojna je vse bolj oddaljen spomin. Toda etika zmagovalcev, tako borcev NOV kot borcev slovenske osamosvojitvene vojne, ni izgubila svojega pomena niti svoje aktualnosti. Etika zmagovalcev v vojni zahteva dostojanstvo in samozavest; zahteva odgovornost za socialno in pravno pravičnost; za politično zrelo razpravo in predvsem odgovornost za lastno besedo in spoštovanje resnice. In tej etiki, ki je postala naša etična obveznost, moramo biti zavezani vsi. Vendar to ne pomeni, da lahko potvarjamo zgodovino in dogodke. To ne pomeni, da smemo izenačevati izdajo z bojem za svobodo.« Navzoče je nagovoril tudi župan občine Gorje, Peter Torkar. V kulturnem programu so nastopili pevke in pevci Veteranskega pevskega zora pod vodstvom Franca Podjeda. S harmoniko jih je spremljal Jernej Valant, na trobento pa je zaigral Niko Podgornik. Učenke Osnovne šole Gorje: Špela Mrak, Ana Marlot, Tina Bernik in Ana Gomilar so pod mentorstvom učiteljice Tine Sušnik odlično recitirale Jenkovo, Šmitovo, Murnovo in Gregorčičevo poezijo.

rekonstrukcija državne ceste v krnici Prebivalce Krnice ter ostale uporabnike državne ceste skozi Krnico obveščamo, da se bodo konec septembra začela gradbena dela na državni cesti. Predviden zaključek rekonstrukcije je junij 2014. V času rekonstrukcije bodo občasne večdnevne popolne zapore državne ceste, zato vse uporabnike prosimo, naj upoštevajo začasno prometno ureditev. Občina Gorje

V kulturnem programu so nastopili pevke in pevci Veteranskega pevskega zbora in učenke Osnovne šole Gorje.

Dogodka se je udeležilo veliko predstavnikov okoliških borčevskih organizacij ter praporščakov, celotno sliko pa so zopet polepšale narodne noše. Kot je dejal Janez Koselj – spomin na dogodke druge svetovne vojne se vedno bolj oddaljuje. Predstavniki mlade, pa tudi srednje generacije najbrž malokrat ali celo nikoli ne razmišljajo o tem. Zakaj vendar bi, ko je večini bolj pomembno to, kje bo nakup ugodnejši in kje se da za isto ceno dobiti več. In, kot je dejal Koselj: »Razmere, ko ni dovolj dela, so idealne razmere za netenje sovraštva«. Ni bilo pred osemdesetimi leti podobno kot danes? Klemen Torkar


2

AKTUALNO

GORJANC

LokaLna samooskrba za šoLe in vrtce

Spoštovane Občanke in Občani, Naši otroci so preživeli prvi mesec po počitnicah v njihovi bolj ali manj resni »službi«. Verjamem, da so že ujeli ritem kolesja, ki ga vrtijo šolske in obšolske obveznosti in resnično upam, da jim ostaja nekaj popoldanskega prostega časa. Neprimerno se mi zdi, da že naše otroke preganja čas in da jim ga zmanjkuje za igro. Za to smo seveda odgovorni starši in zavedati se moramo, da otroštvo mine, brezskrbnost prehitro nadomestijo obveznosti in skrbi. Pustimo jim, da so otroci. Ko že govorimo o obveznostih, verjamem, da nam jeseni tudi odraslim zapolnijo čas. Pred zimo je vedno veliko za postoriti, predvsem okoli hiš, na vrtovih, poljih in njivah. In v Gorjah smo večinoma takšni, ki imamo stik z naravo in njenimi danostmi, smo podeželska občina pridnih in delovnih ljudi. Imamo prednosti in odlične pogoje, da živimo v sožitju z naravo izkoriščamo pogoje, ki nam jih narava daje za preživetje. Govorim o pomenu samooskrbe. V občinah zgornje Gorenjske poteka projekt, ki ima namen združiti kmete in pridelovalce v zadrugo, ki bo z domačimi, lokalnimi pridelki oskrbovala šole in vrtce, v nadaljnjem razvoju projekta pa tudi širše. Vabim vse, ki še niste prisluhnili ideji projekta »lokalna samooskrba«, da se pridružite naslednjemu srečanju, kamor vas bomo povabili preko sredstev javnega obveščanja. V septembru je bilo živahno dogajanje tudi zaradi evropskega tedna mobilnosti. Kot vsako leto smo sodelovali z akcijo »Dan brez avtomobila«, ki je bil tokrat še posebej pester. Zanimiv program z različnimi poučnimi postajami. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem prostovoljcem, ki so učencem popestrili šolski dan. Zahvala gre Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu Jesenice, Policijski postaji Bled, Prostovoljnima gasilskima društvoma Gorje in Podhom, kočijažema Marjanu in Lenartu, Novakovi ter Pogvajnovi gospodinji. Z gotovostjo lahko rečem, da tovrstne akcije dosegajo svoj namen, kar se odraža v prometni kulturi naših otrok, v zanimanju ob podajanju informacij in znanju, ki so ga že osvojili. V septembru je bila zaključena tudi energetska sanacija Zdravstvenega doma na Bledu. Veseli me, da so naši predhodniki poskrbeli in skrbeli za delovanje Zdravstvenega doma in pomembno je, da ga redno vzdržujemo. Občani Bleda in Gorij so deležni zdravstvene oskrbe na visoki ravni. Zdravje je vendarle najpomembnejše. V oktobru nas ponovno čakajo športne, kulturne in poučne prireditve. Verjamem, da boste našli kaj zase. Na svoj način si popestrite jesen, zima zna kmalu potrkati na vrata, takrat bo čas tekel spet nekoliko drugače. Vaš župan Peter Torkar

Lokalna samooskrba s hrano, ki jo pridelamo doma in je varna ter iz ekološke pridelave, v Sloveniji zelo šepa. Poleg izjemne ranljivosti Slovenije na področju samooskrbe s hrano, kar še posebej velja za zelenjavo, je šokanten podatek, da kar 80 odstotkov ekološko pridelane hrane uvozimo. Gorjanski župan Peter Torkar je zato dal pobudo, da se na tem področju nekaj naredi. Sledili so mu vsi župani občin zgornje Gorenjske in k sodelovanju pritegnili še Regionalno razvojno agencijo zgornje Gorenjske, RAGOR. Dogovorili so se, da najprej poizkusijo varno in doma pridelano hrano zagotoviti otrokom v vrtcih in šolah. 17. septembra je bila v prostorih Občine Gorje predstavitev pobude, ki gre v smeri, da bi gorenjski kmetje, ki bi želeli v projektu sodelovati, ustanovili zadrugo ali se priključili h kakšni izmed obstoječih, ter z zadostno količino hrane zalagali šole in vrtce. Kot je povedal direktor RAGOR-ja, Stevo Ščavničar, so s projektom že seznanili šole, vrtce in svete staršev ter vsi so se zavzeli, da bi projekt uresničili. Zdaj je treba k sodelovanju pritegniti še kmete, ki bi bili pripravljeni del svoje zemlje nameniti za ekološko kmetovanje, pri čemer pa bi jim z nasveti in navodili o kolobarjenju, biološkem varstvu rastlin in podobno pomagala dr. agronomije, Marija Gregori. Projekt si je za vzor vzel samooskrbno zadrugo, ki je v okviru Evropske prestolnice kulture nastala v Mariboru, zasnoval pa jo je Anton Komat, ki je povedal, da mariborska zadruga deluje dobro in da se njena pridelava celo veča, saj je zanimanje veliko. Omenil je tudi, da so taki in podobni projekti edina rešitev za Slovenjo, saj tako, kot je čez noč privršala finančna, lahko zelo hitro in nenapovedano pride prehranska kriza, Slovenija pa je odvisna od uvoza hrane. To pomeni, da bi bili prebivalci Slovenije čez noč lahko lačni! Prijave, ki izražajo namero za sodelovanje, na RAGOR-ju zbirajo do konca meseca, v začetku oktobra pa bo nov sestanek, na katerem bodo podrobneje dorekli projekt. Na fotografiji od leve proti desni: Direktor RAGOR-ja, Stevo Ščavničar, Anton Komat in dr. Marija Gregori. Romana Purkart

Naslednja številka Gorjanca izide 25. oktobra, prispevke sprejemamo do 16. oktobra na naslov gorjanc@gorje.si.

GORJANC - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje; Odgovorna urednica: Romana Purkart. Gorjanc je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1534; Časopis izhaja v nakladi 1.170 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini Gorje. Lektoriranje: Mateja Erman Repe. Priprava na tisk in tisk: Antus Jesenice. Distribucija: Pošta Slovenije. Naslov uredništva: Občina Gorje, Zgornje Gorje 6b, 4247 Zgornje Gorje. Elektronski naslov: gorjanc@gorje.si Oglasno trženje: Antus Jesenice, tel.: 04 586 51 30; e-mail: info@antus.si


GORJANC

naDaLJevanJe z nasLovnice

3

mirko volk: “nasproti mene je stal najmlajši med talci in najina pogleda sta se srečala.” Pred dvainsedemdesetimi leti se je pisalo leto 1941. Takrat sem bil star deset let in sem bil državljan takratne Kraljevine SHS. Poleg slovenskega smo se v šoli učili tudi srbohrvaški jezik. Po prihodu nemškega okupatorja v našo deželo pa je bil edini jezik, ki smo ga smeli govoriti v šoli, nemščina. Spominjam se učitelja, ki me je enkrat slišal govoriti v maternem jeziku. Z roko me je udaril tako močno, da sem zletel po tleh. Nato me je vprašal, koliko zvezkov imam. Rekel sem, da imam tri zvezke. Vse tri sem čez konec tedna moral popisati s

Mirko Vovk se je v svojem govoru spomnil dogodka izpred dvainsedemdesetih let. FOTO Robert Novak

povedjo: »Ich darf in der Schulle nur deutsch sprechen.« (V šoli smem govoriti le nemško). To sem napisal približno tisočkrat. Nato sem imel mir in celo z odliko zaključil razred in v Beljaku naredil sprejemni izpit za gimnazijo. Prišel je tudi 28. avgust, dan, ko je moja teta Metka iz Spodnjih Gorij vsako leto dobila od mene šopek belih lilij. Izpred rojstne hiše, ki še danes stoji ob športnem igrišču na Bledu, sem se s kolesom odpravil skozi Rečico proti Spodnjim Gorjam. Na križišču v Spodnjih Gorjah me je ustavil nemški policaj in ukazal, naj kolo prislonim ob ograjo. Moral sem iti po ozki pešpoti proti cerkvici. Bil sem popolnoma sam. Ko sem prišel na vrh, sem zagledal prostran travnik. Dišalo je po sveže pokošeni travi. Pogled je segal do Revovce, ker takrat tam še ni bilo nobenih hiš. Na hribčku je bilo par sadnih dreves, tik pred njimi pa je bilo postavljenih pet dvometrskih kolov. Nato sem v bližini cerkve zaslišal jok. Veliko žensk, otrok in starejših možakov je bilo tam. V tistem se je začela približevati kolona petih Nemcev in petih mladih moških, na pol oblečenih, brez suknjičev in srajc, z zavezanimi rokami na hrbtu. Težko so hodili, po vsej verjetnosti so bili pretepeni, neprespani in neprehranjeni. Vojaki so vseh pet mož čez prsi privezali ob kole. Še vedno nisem razumel, za kaj gre. Nasproti mene je stal najmlajši med talci in najina pogleda sta se srečala. Gledal je mene, jaz njega. Videl sem, da mi hoče nekaj povedati. Morda je hotel reči: »Jaz bom mrtev, ti boš pa še živ«. Takrat je nemški oficir pristopil do prvega in mu dovolil, da spregovori par poslovilnih besed. Ko je povedal, so mu zavezali oči – in tako je poslednjič videlo ta svet vseh pet talcev. Z desne strani je prišel vod policajev, nato pa so se postrojili tik pred nami, tako da talcev nisem več videl. Nato se je zaslišala komanda: »Feuer!« (Ogenj!) in takrat je počilo. To se je ponovilo štirikrat. Vod se je po streljanju umaknil, njihov oficir pa je iz torbe potegnil pištolo, stopil k prvemu talcu in mu dal še en strel v glavo. Enemu od talcev so med streljanjem očitno pristrelili vrvi, tako da je padel v predklon in ga streli niso usmrtili. Zato ga je oficir še enkrat ustrelil v tilnik. Nato so Nemci odšli. Domačini, matere, otroci in žene so objokani pristopili do talcev. Mene je začela tresti mrzlica. Bal sem se vrniti po isti poti, da me ne bi ponovno dobil policaj. Hotel sem iti proti cerkvi, pa nisem zmogel tistih nekaj korakov v breg. Čez nekaj časa sem šel proti kolesu. Policaja ni bilo več tam, ker pa sem se preveč tresel, nisem mogel na kolo. Na rože za teto sem čisto pozabil. Ko sem prišel domov, sem se ulegel, se pokril čez glavo in se še naprej tresel. Mami nisem mogel povedati, kaj se je zgodilo. Nisem mogel spati in ti trenutki so mi stalno hodili pred oči. Od takrat se na ta dan vsakič spomnim na te fante. Kdo ve, kakšna bi bila njihova življenjska pot ... Klemen Torkar Spominski venec je položil predsednik Zveze borcev Gorje Boris Franc, župan Občine Gorje Peter Torkar in častni govornik Mirko Volk pa sta poravnala trak spominskega venca.

FOTO Robert Novak


4

AKTUALNO

GORJANC

120 Let oD otvoritve znamenite soteske 26. avgusta je minilo natanko 120 let od slavnostne otvoritve ene najznamenitejših sotesk v tem delu Evrope, soteske Vintgar. Turistično društvo Gorje je Jakobu Žumru, ki je skupaj z blejskim fotografom, izdelovalcem maket, planincem in turističnim delavcem z Bleda, Benediktom Lergetporerjem, odkril sotesko, na njegovem grobu na gorjanskem pokopališču postavilo spomenik, na katerem so zapisane Žumrove funkcije, ki jih je opravljal, in dela, ki jih je postoril v dobro svojega kraja in ljudi. Ob 120 letnici otvoritve soteske pa so v Gorjanskem domu pripravili še posebno slovesnost. Soteska je dolga 1600 m, od tega skoznjo vodi 540 m mostov in galerij, trije prečni mostovi in most nad slapom Šum. Posebnost soteske je Žumrova galerija, ki se vije ned najglobljim delom struge po delu stisnjenih pečin. O soteski in Jakobu Žumru je podrobno v svoji kroniki pisal že Božo Benedik, njegovo življenje in delo pa je opisal v članku Jakob Žumer - župan v Gorjah. Jakob Žumer, po domače Leskovec, je bil gorjanski župan od leta 1875 do leta 1902, Občina Gorje pa je bila takrat precej bolj obsežna, kot danes, saj je segala do Kurje vasi Podmežaklo, Blejske Dobrave in Zasipa. Kot ugotavlja že Benedik, je bila soteska do leta 1890 je nedostopna, le na dveh mestih je bilo moč priti v bližino struge reke Radovne, nad slapom Šum pa so že okoli leta 1878 postavili most, ki je visel na železnih vrveh. Njegovo postavitev so financirali Olepševalno društvo na Bledu, predvsem pa nemško-avstrijska planinska društva. Sicer pa je soteska veliko pozornost vzbudila že okoli leta 1870, ko je bila katastrofalna povodenj. Voda reke Radovne je zalila njive pod vasjo Graben ter žago in mlin v Leskah. Ruvala je drevje, odnašala hlode in les ob rečnih bregovih, ozka struga skozi sotesko pa se je skoraj zamašila. Na pomoč so morali priti kanonirji iz Ljubljane, ki so s topovi razstreljevali leseno vodno pregrado. Potrebovali so kar dva dni, da so sotesko spet očistili. Žumer in Lergetporer sta v sotesko prvič vstopila februarja 1891. Iz Spodnjih Gorij sta se ob poti, ki pelje na Blejsko Dobravo, podala do

Slovesnost ob 120 letnici otvoritve soteske.

Nova nagrobna plošča z opsiom dosežkov in zaslug Jakoba Žumra.

Grob dužine Žumer na pokopališču v Zgornjih Gorjah


GORJANC

AKTUALNO

Radovne. Ker je bilo obrežno skalovje poledenelo, reke nista uspela prečkati. Kljub temu pa je Lergetporerju uspelo napraviti nekaj posnetkov, kar je predstavljalo začetno propagandno dokumentacijo za odkrivanje soteske. Svoje vtise in opažanja sta razlagala doma in na Bledu. Takrat že turistični Bled je za Vintgar, ki naj bi povečal blejsko turistično ponudbo, pokazal precejšnje zanimanje, piše Benedik. Od takrat naprej je zgodba znana - ustanovila sta gradbeni odbor, ki ga je vodil Žumer, zbrala sta denar, ki ga je takrat prispevalo domače gospodarstvo, baron Schwegel iz Grimšč pa je za denar posredoval v Ljubljani. Gradnja v soteski je bila nevarna, na srečo pa se je vse končalo brez večjih poškodb ali nesreč. Sotesko so slovesno odprli 26. avgusta 1893. leta.

5

Kot je na slovesnosti ob Žumrovem grobu povedala članica upravnega odbora TD Gorje, Marica Okršlar, je po vsej verjetnosti Žumer tudi sam prispeval precej denarja za sotesko, tako da je zašel v dolgove. Žumer je bil tudi ustanovitelj Bralnega društva v Gorjah, in prav za potrebe društva je zgradil Gorjanski dom, bil je načelnik gorjanske hranilnice in posojilnice, član slovenske matice in okrajnega šolskega sveta, mizarski mojster, ki je med drugim izdelal tudi klopi in spovednico v blejski cerkvi. Bil je član in odbornik Planisnkega društva v Ljubljani in v podružnici v Radovljici, bil pa je cenjen in spoštovan tudi na cesarskem dvoru, saj je leta 1883 prejel odlikovanje iz rok Franca Jožefa, ko je bil ta na obisku na Kranjskem. Sodeloval je tudi pri gradnji železnice, ob otvoritvi bohinjske proge leta 1906 je prejel zlati križec. Romana Purkart

kUrJenJe v maLiH kUriLniH naPravaH Kurjenje v malih kurilnih napravah ima poleg osnovnega namena (oddajanje toplote v prostor, ogrevanje sanitarne vode ipd.) tudi tako imenovani neželeni stranski produkt – dimne pline, ki kot odpadni plini nastanejo pri izgorevanju določene vrste goriva in se skozi dimnike sproščajo v okolje. Na žalost je kemijska sestava teh plinov takšna, da jih kar precejšen del negativno vpliva na zdravje in okolje. Zaradi odgovornosti do okolja in okolice je zato prav, da poskrbimo, da so te motnje z dimnimi plini minimalne in vsaj v okviru zakonsko dovoljenih. Največ težav oziroma motenj v povezavi s kurjenjem v malih kurilnih napravah je povezanih ravno z uporabo nedovoljenih goriv (različni odpadki, kemično obdelan les, plastika …), ki kot taki v okolici povzročajo prekomeren smrad in nedovoljene negativne vplive na okolje in naravo. Zaradi lažjega razumevanja zakonodaje vam v nadaljevanju predstavljam Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. list RS, št. 24/2013) v delu, ki določa dovoljene vrste goriva za male kurilne naprave. Uredba določa, da se v mali kurilni napravi, razen v odprtem kaminu, lahko uporabljajo: 1. trdno gorivo: • naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesni ostanki, ki nastajajo pri mehanski obdelavi naravnega lesa, če je delež mase vode v lesu na maso vlažnega lesa manjši od 20 odstotkov, razen če se uporabljajo v napravah, ki so po navedbah proizvajalca primerne za gorivo z večjo vsebnostjo vode; • briketi ali peleti iz naravnega lesa, če za njihovo proizvodnjo ni uporabljeno vezivo, razen veziva iz škroba, rastlinskega stearina, melase ali celuloznih vlaken;

premog ter briketi in koks iz premoga, če vsebnost celotnega žvepla ne presega 1 odstotek mase goriva;

2. tekoče gorivo: • plinsko olje v skladu s predpisom, ki ureja fizikalno-kemijske lastnosti tekočega goriva, ki je namenjeno uporabi kot gorivo za ogrevanje; • elano rastlinsko olje in metil ester iz rastlinskega olja, če pri zgorevanju ne povzročajo višjih emisij kot plinsko olje; 3. plinasto gorivo: • zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. V mali kurilni napravi je prepovedano uporabljati trdno gorivo, pripravljeno iz odpadkov iz delno onesnažene biomase ali iz drugih nenevarnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja predelavo nenevarnih odpadkov v trdno gorivo. V odprtem kaminu se lahko uporablja samo naravni les v kosih, vključno s skorjo (polena, sekanci, dračje, storži) ali briketi ali peleti iz naravnega lesa. Sankcije, ki jih predstavljena uredba predpisuje zaradi uporabe nedovoljenega goriva, se za fizične osebe gibljejo od 1200 € do 4100 €. Za kršitve in nadzor iz naslova te uredbe je pristojna Inšpekcija za okolje in naravo, Parmova 33, 1000 Ljubljana (tel. 01 434 57 00). Gregor JARKOVIČ, občinski inšpektor Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Gorje, Kranjska gora in Žirovnica

vrtec GorJe tUDi GozDni vrtec Včasih je veljalo pravilo, da v vrtec vpišejo otroka tisti starši, ki nimajo druge možnosti in ne daj, da bi vpisali otroka pred tretjim letom. Praksa je pokazala, da se tudi otroci pred tretjim letom v vrtcu dobro počutijo s tem, da je zagotovljena stalna prisotnost istih strokovnih delavk v skupini. Dandanes se starši odločajo za vrtec tudi, če to ni »nujno« potrebno. Vedno več se jih zaveda, da vrtec ni samo hiša, v kateri se otroci počutijo varne in sprejete, pač pa vedo, da vrtec nudi veliko več. V vrtcu se spletajo prva iskrena prijateljstva, ki se lahko nadaljujejo tudi v obdobje odraščanja. Otrok se spozna s prvimi ovirami, ki so predpogoj, da se nauči samostojnosti, kajti zaradi skupine vzgojiteljica ne zmore takoj priskočiti, ko se mu nekaj zaplete. Otrok je v situaciji, ko se mora soočati s samostojnim reševanjem problemov. Le to pa ga opogumlja in ob tem mu raste samozaupanje in samozavest: »To zmorem sam.«. Predšolsko obdobje je zelo pomembno za razvoj gibanja, učenje govornih veščin, samostojnosti, občutkov samozavesti, varnosti ter udejanja-


6

MLADI

ne ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo že v otrokovem igrivem raziskovanju in spoznavanju sveta. Vzgojiteljice zelo dobro poznajo otroke in med opazovanjem igre odkrivajo njihova močna področja ter dejavnosti organizirajo na način, da se otroci čim bolje razvijajo in si širijo znanje in spretnosti na vseh področjih. Igralnice v vrtcu so urejene tako, da otrokom omogočajo igro, raziskovanje in ustvarjanje. Če smo nedolgo nazaj za igro in učenje vzgojiteljice uporabljale le igralnice, smo v zadnjih dveh letih spremenile mišljenje, da otroci sodelujejo le v zaprtih prostorih, kjer ni zunanjih dejavnikov, ki bi zmotili proces. Sedaj iz izkušenj vemo, da se otroci radi učijo tudi zunaj igralnic. Vsak dan smo z otroki na prostem, nekateri tudi v času rahlih padavin. Poleg tega otroci, ki obiskujejo naš vrtec veliko časa preživijo na igrišču, travniku ali v gozdu, ki jim pomenijo vir, iz katerega črpajo navdih za igro, učenje in ustvarjanje. Starejši dve skupini enkrat tedensko obiskujeta gozd. V stoletnih gozdovih so zapisane stare modrosti, ki jih otroci s svojo tankočutnostjo intuitivno zaznavajo, zato se v njih hitro umirijo, bolj mirni otroci pa postanejo aktivnejši. Otroci se prepustijo gozdnim skrivnostim in lepotam. Tipajo lubje dreves, mah in iščejo gozdne žuželke, vonjajo smolo, poslušajo zvoke v naravi, nabirajo veje in iz njih gradijo bivališča in ognjišča. Otroci si najpogosteje sami organizirajo igro. Prelevijo se v gozdne škrate, vile, kralje, smrkce ... Tako je v njihovih dejavnostih prostor za prepletanje realnega in domišljije. Vzgojiteljice otroke v igri spodbujajo, jim širijo znanje in omogočajo izražanje občutij, ki so samo njim lastna in pomembna za posameznika. Spomladi smo se z otroki odločili, da bomo zgradili gozdno hišico, kamor se bomo lahko zatekli pred mrazom ali dežjem. Pri gradnji nam bodo pomagali starši. Otroci komaj čakajo, da bodo lahko vstopili vanjo. Dovolj bo velika, da sprejme celo skupino in dve vzgojiteljici. V vrtcu pa je še sedem prostih mest za malčke in to v skupinah Medvedki, Mucki, Miške in Piščančki. Verjamemo, da se bodo sčasoma prav tako dobro počutili, kot otroci, ki nam sporočajo, zakaj so tako radi v vrtcu. Otroci iz skupin Pikapolonice in Veverice radi hodijo v vrtec: • »Ker se lahko igram z gusarsko ladjo, • ker se imamo radi, • ker imamo prijateljstvo,

vrtec GorJe LaHko sPreJme še 7 otrok: Skupina Medvedki (4 leta) - enega otroka Skupina Mucki (3 leta) – enega otroka Skupina Miške (2 leti) – enega otroka Skupina Piščančki (1 leto) – štiri otroke OTROCI SO POVEDALI: »Vrtec je šola za otroke not, tam je zelo veliko, veliko skupin, veš, je kraj kjer se učimo in igramo.«

GORJANC

• ker moram razmišljat s svojo glavo in poslušat navodila, • ker se lahko igram z gradom, • da lahko hodimo ven, • da gremo lahko v hribe, • ker je dober, • zato, ker se učim, vidim svoje prijateljčke, igrače…da se lahko igraš, • ker je zabaven, • ker rišemo, • da se igramo, • ker gremo na izlet, • ker lahko gledam knjige in se igram s sestavljankami, • ker gremo na igrišče, • ker imamo ta male lego kocke, • ker se na šolskem igrišču igramo z žogami, • ker se igramo, jemo in oblačimo, • ker mi je fajn, • ker sem rada v vrtcu.« Ivica Knaflič


GORJANC

AKTUALNO

7

GorJanski PrvošoLci Kot vsako jesen, je tudi letos naša šola pričakala vstop novih prvošolcev. Dvajset otrok je 2. septembra prišlo prvič v šolo. Sicer je res, da jih je večina že obiskovala vrtec v stavbi šole, ampak ta dan je vendarle nekaj posebnega. V avli smo jih pričakali predstavniki Občine Gorje, ravnatelj šole, učiteljice, učenci drugega in tretjega razreda ter predstavnik učencev šolske skupnosti. Ravnatelj, g. Milan Rejc je vse zbrane pozdravil, nato pa prvošolcem nadel okoli vratu rumene rutice, ki bodo vse leto opozarjale voznike na te male udeležence v prometu. Župan Peter Torkar jim je zaželel uspešno šolanje. Nekaj nasvetov iz prve roke je prvošolcem natresel še Miha Pristov iz 9. razreda. Učiteljice in učenci 2. in 3. razredov pa so poskrbeli za kulturni program. Vsak prvošolec je prejel svojo prvo diplomo, kot se za novopečene šolarje spodobi, in za katero vsi upamo, da ji bodo sledile še mnoge. Po uradnem uvodu so si prvošolci privoščili sladko malico, starši pa so med tem izvedeli še nekaj informacij. Naslednji dan pa je bil že res tisti pravi, šolski dan. Dan, ko prideš v

šolo s torbico in se pred vrati učilnice posloviš od staršev, ki te pridejo iskat šele po pouku. Pa je tudi ta dan in naprej šlo vse dobro. Sedaj so prvošolci že spoznali šolo, njene dobre in tudi kakšno slabo stran. So radovedni, veseli in razigrani učenci. Srečno novi prvošolčki! Valentina Žemva

ČUJeČnost – UČimo se Živeti »Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejta ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!« (Tone Pavček) Smo skupina, ki se uči iskati mir v vsakdanjem življenju. Življenje nas je preizkusilo, vendar vemo, da je to življenje, ki ga imamo, edino, enkratno, neponovljivo. Na nas je, da iz njega naredimo vse, kar je v dobrem in tudi v slabem mogoče. V naši skupini se tega učimo skupaj oz. drug ob drugem. V oktobru bomo imeli v Knjižnici na Bledu svoj kotiček, v katerem bo na ogled umetni-

ško delo. Gre za dva kipa dojk naše članice in sicer pred operacijo in po operaciji na Onkološkem inštitutu, ki sta skupaj s poslanimi SMS sporočili gospe Sandre umetniški projekt domačega umetnika Huberta Široke z imenom ... BEREM... SLIŠIM ... VIDIM... Poleg umetniške stvaritve bodo na ogled tudi gradiva Društva onkoloških bolnikov Slovenije kot so razne publikacije, plakati, vse na temo ozaveščanja bolezni rak in v podporo za že obolelim za rakom in tudi njihovim najbližjim.

Pridružili se nam bodo tudi zanimivi gostje. Verjamemo, da se nam obeta zelo zanimiv večer.

V ponedeljek, 14.10., ob 19. uri, pa vabimo tudi na prijetno druženje v Knjižnico na Bledu vse, ki želite na malo drugačen način preživeti jesenski ponedeljkov večer.

Poimenovanje umetniškega dela... BEREM... SLIŠIM ... VIDIM...bi radi še nadgradili s ... ČUTIM..., zato vabimo bolnike z rakom, njihove partnerje, otroke, starše, brate, sestre, druge sorodnike, prijetalje, sosede,..., da z nami delijo svoje občutke ob soočenju z diagnozo rak. Zapišite, narišite in prinesite v knjižnico na Bledu.

Skupina bo predstavila svoje poslanstvo in način delovanja v obliki samopomoči in sopomoči članov, seveda ob odlični strokovni podpori, s poudarkom na odprtosti za nove člane, ki so bili preizkušeni s težko boleznijo. Iz lastnih izkušenj vemo, da rabijo podporo pri težavah, ki so jim izpostavljeni, ob tem pa kmalu ugotovijo, da je potrebno spremeniti način življenja in predvsem poiskati notranji mir.

Skupaj si bomo ogledali tudi kotiček z že prej omenjenima kipoma dojk. Svoje vtise in občutke pa bosta ob bolezni in ob nastajanju tega umetniškega dela z nami delila članica skupine Sandra in umetnik Huberto Široka. Verjamemo, da ob tem nihče ne bo ostal ravnodušen.

Vabimo pa tudi bolnike in bolnice z rakom, da se pridružijo skupini na naših rednih srečanjih vsak ponedeljek v mesecu ob 16. uri v Knjižnici v Radovljici.

DRUŠTVO ONKOLOŠKIH BOLNIKOV SLOVENIJE, Skupina za samopomoč Radovljica, Milena Šimnic, koordnatorka prostovoljka


8

DoGoDki

GORJANC

Dan zašČite in reševanJa v PoDHomU Tudi letos smo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Podhom za krajane pripravili tradicionalno srečanje »Dan zaščite in reševanja v Podhomu«. Srečanje je potekalo v nedeljo, 25. avgusta 2013, na dvorišču gasilskega doma v Podhomu. Slabo vreme z občasnim dežjem je nekoliko oviralo letošnji program srečanja. Vplivalo je tudi na nekoliko manjšo udeležbo vaščanov, kljub temu pa je bilo tudi letošnje druženje gasilcev in krajanov zanimivo in poučno. Največ zanimanja je bilo za prikaz postopkov, ki jih gasilci izvajajo ob prometnih nesrečah. Gasilci PGD-ja Bled, ki tudi v Občini Gorje posredujejo ob prometnih nesrečah, so nazorno prikazali, kako poteka reševanje v primeru, ko je oseba ukleščena (stisnjena) v poškodovanem vozilu. Z ustreznim orodjem so odstranili vrata vozila in streho. Tako so bolničarjem PGD-ja Podhom omogočili izvlek poškodovane osebe iz vozila. Vaščani so si z zanimanjem ogledovali tudi opremo PGD-ja Podhom. Posebej jih je zanimala uporaba toplotne kamere, nabavljene lani, in detektorja plinov, ki smo ga gasilci nabavili letos. Ob prikazu uporabe teh naprav so bili enotnega mnenja, da s takšnimi pridobitvami gasilci povečujemo svojo učinkovitost ob nesrečah. Krajane smo tudi seznanili z največjo nalogo, ki jo letos izvajamo, to pa je urejanje lastništva. Od KZ-ja Gozd smo ob soglasju in pomoči Agrarne skupnosti Podhom namreč odkupili del zemljišča pod gasilskim domom. Tako smo končno uredili lastništvo gasilskega doma in pripadajočega zemljišča. Za obiskovalce so bile zanimive tudi družabne igre. Ekipe otrok, starejših članov PGD-ja Podhom ter obiskovalcev so se pomerile v gasilskih veščinah. Seveda so zmagali najboljši. Zaradi slabega vremena so nekatere predvidene predstavitve odpadle. Seveda gasilci obljubljamo, da jih bomo izvedli naslednje leto. Tako bo tudi prihodnje srečanje zanimivo in poučno. Kljub dežju so gasilci ob pomoči družine Kobentar pripravili odličen »gasilski golaž«. Če k temu dodamo še meso na žaru, ki ga je prispeval Andrej Dežman, je slika popolna. Zgovoren je že podatek, da je hrane, ki smo jo za vaščane brezplačno pripravili gasilci, zelo hitro zmanjkalo. Gasilci iz Podhoma se s takšno prireditvijo vsako leto zahvalimo občanom za njihove prispevke in podporo, ki nam veliko pomeni. Obljubljamo pa, da bomo za prihodnje leto pravočasno naročili tudi lepše vreme za naše srečanje zadnjo avgustovsko nedeljo. Jakob POR, PGD Podhom


GORJANC

DoGoDki

PionirJi PGD GorJe DrŽavni Prvaki v orientaciJi V soboto, 14. septembra, je v Svetem Juriju ob Ščavnici potekalo državno prvenstvo v gasilski orientaciji. Naše društvo se je tekmovanja udeležilo z ekipama pionirk in pionirjev. Na upravnem odboru smo se dogovorili, da organiziramo izlet tudi za ostale članice in člane ter starše, in sicer v petek do Moravskih toplic, kjer smo prespali in v soboto odšli na tekmovanje. Izleta se je poleg obeh ekip in njihovih spremljevalcev udeležilo 15 članic, članov in staršev. Na državnem prvenstvu je v kategoriji pionirk nastopilo 32 ekip in v kategoriji pionirjev 31 ekip. Pionirji Miha Kolenc, Anže Krničar in Jaka Borse ter njihov spremljevalec na progi, Janez Kolenc, so bili v svoji kategoriji najboljši in tako postali državni prvaki. Pionirke Tjaša Žvan, Metka Taler in Eva Slivnik s spremljevalcem Boštjanom Žvanom so zasedle 19. mesto. Ob tem je potrebno povedati, da smo morali ekipo zaradi poškodbe Ane Slivnik, sestaviti v soboto pred tekmovanjem. Ob vrnitvi domov nas je v Spodnjih Gorjah pričakal naš novi GVC 16/25, ki je obe ekipi s spremljevalci odpeljal pred gasilski dom, kjer so nas pričakali starši, člani našega društva in župan Peter Torkar. Zahvaljujemo se šoferju avtobusa Tinu Ambrožiču (Zidanku) za varno in prijetno vožnjo. Hvala vsem, ki ste bili z nami za podporo in navijanje in vsem, ki ste nas pričakali pred gasilskim domom. Mojca Pečar, PGD Gorje

Gobarski Dnevi na PokLJUki Gobarsko društvo Gorje je 23., 24. in 25. avgusta v Športnem centru na Pokljuki postavilo gobarsko razstavo. Kljub letošnji hudi suši nam je uspelo predstaviti 197 različnih vrst gob. Obiskovalcev je bilo zelo veliko. V soboto, 25. avgusta, je Tomaž Bregant iz Triglavskega narodnega parka popestril srečanje s predavanjem o varstvenih območjih v Triglavskem narodnem parku, predstavil uredbo o nabiranju gob v zavarovanih območjih ter opozoril na pravilno nabiranje gob. Nova razstava bo od 27. do 29. septembra v Gorjanskem domu. K sodelovanju smo povabili tudi druga gobarska društva. Tako boste imeli priložnost spoznati vrste gob, ki rastejo tudi v drugih delih Slovenije. Letošnja razstava ne bo paša samo za oči, saj bomo obiskovalcem postregli tudi gobji golaž. Naslednja razstava, ki jo bomo organizirali, pa bo v Mercator centru na Jesenicah in sicer v petek, 4. oktobra, med 10. in 20. uro ter soboto, 5. oktobra, med 8. in 19. uro. Vabljeni! Pavel Jakopič, predsednik GD Gorje

9


10

DoGoDki

GORJANC

PoLetni tabor DebeLi rtiČ 2013 Zadnji teden v avgustu je Center za socialno delo Radovljica v okviru preventivnega programa »Dnevni center« ponovno organiziral poletni tabor na morju za otroke in mladostnike, ki živijo v rejniških družinah, so uporabniki Kriznega centra Kresnička v Lescah ali izhajajo iz socialno šibkejših družin. Letošnjega tabora se je udeležilo 24 otrok s spremljevalci, ki so strokovni delavci in sodelavci CSD-ja Radovljica ter prostovoljci.

Tokrat smo z otroki odjadrali v letoviški center na Debeli rtič. V prijetni, mirni lokaciji, obdani s prečudovitimi iglastimi drevesi in mediteranskim rastjem smo poiskali svoj prostor v Veveričjem domku, kateri nam je nudil prenočišče in prostor za aktivno preživljanje prostega časa. Doma, na Gorenjskem, smo še prepevali pesem »Kili kili kili jaka zaka«, da bi dež namočil žejno zemljo, ko pa smo prispeli v letoviški kraj, smo si želeli le sonca, morja in zabave. Pregnali smo tedensko napoved padavin in se imeli naravnost čudovito. Dež smo odgnali že prvi dan in prijetno sonce nas je božalo vseh naslednjih 5 dni letovanja. Nekateri otroci in njihovi spremljevalci smo se poznali že od preteklega tabora, nekateri pa smo se spoznali to leto. Z jogo smeha in spoznavnim večerom smo se nasmejali do solz. Skakanje, tleskanje, ploskanje, poplesavanje in smeh veselja. Pester program na taboru je otrokom nudil možnost ustvarjanja, udejstvovanja in sodelovanja na različnih področjih. Zagotovil je aktivno preživljanje počitnic. Otroci in mladostniki na taboru so se družili med seboj, sklepali nova in utrjevali stara poznanstva, se učili povezovanja, sodelovanja, medsebojnega dogovarjanja in reševanja konfliktov, sprejemanja drug drugega in odkrivanja lepih stvari v sočloveku. Nekateri otroci so izboljšali svojo plavalno tehniko, spet drugi izgubili strah pred vodo in se učili plavanja. Vsako jutro smo se prebudili s telovadbo in razmigali naše ude, telo ter se prebudili na zabaven način in z zanimivimi igrami. Sledil je zajtrk, skupni pogovor z otroki, tematske delavnice (med njimi tudi najbolj priljubljena – izdelovanje lovilcev sanj) in dopoldansko kopanje. Opoldne so nam pripravili okusno kosilo, sledil pa je počitek. Nekateri otroci so ga izkoristili za spanje, drugi za pogovor, spet tretji za partijo igre s kartami. V opoldanskem času so bile za skupine ponovno pripravljene tematske delavnice in najbolj zaželeno – plaža, plavanje, čofotanje in skakanje v vodo. Ko so nam trebuščki zakrulili, smo hitro odpeketali na večerjo in se podkrepili še zadnjič v dnevu. Lačni nismo bili, saj smo na plaži vsak dan grizljali dopoldansko in popoldansko malico.

Zvečer pa smo se umili in pripravili na zanimive tematske večere; večerni ples, igrice, filmski večer ... Sredi tedna nas je obiskal celo kralj Afrike Riki Tiki, ki nam je prikazal prečudovit, nam nepoznani svet, kjer domujejo žirafe, levi in kjer vsak večer odmevajo zvoki bobnarskih seans. Tudi mi smo se preizkusili v bobnanju in afriškem plesu, izbrali pa smo celo novega kralja in kraljico afriškega tabora. Celotni teden smo se pripravljali na zaključni večer, ko so nas obiskali posebni gostje. Razdeljeni smo bili v tri skupine in vsaka skupina je ustvarjala svojo tematsko zgodbo in predstavo. Indijanci, graščaki, gusarji. Koliko smeha, novega odkrivanja in zabave! Prelevili smo se v prave igralce, dramaturge, kostumografe, režiserje in ustvarjalce. Ustvarili smo prave mojstrovine in pripravili pravo mojstrsko predstavo. Zadnji večer smo prejeli pohvale za naše dosežke, odkrili svoje skrite prijatelje, ki so nam celotni tabor pripravljali presenečenja, se pozabavali, nasmejali in še zadnjič skočili v posteljo Veveričjega domka. Prihodnje jutro smo že mahali morju in si želeli ponovnega obiska tabora in morja v prihodnjem letu. Zaključna evalvacija udeležencev je namreč pokazala, da so otroci uživali, se počutili dobro, nekaj njih je sicer imelo nekaj domotožja, ki pa smo ga pregnali s pogovori in pestrim dogajanjem. Otroci si želijo ponovne udeležbe na taboru, najbolj všeč pa jim je bilo preživljanje trenutkov na plaži. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so nam s svojimi finančnimi in materialnimi sredstvi omogočili pripravo in realizacijo tabora. . Nina Žvegelj, CSD Radovljica


GORJANC

DoGoDki

11

6. sreČanJe reJniškiH DrUŽin csD raDovLJica Pod kozolcem v Podbrezjah je 8. septembra potekalo 6. srečanje rejniških družin, ki delujejo v okviru krajevne pristojnosti CSD Radovljica. Družine, trenutno jih je 11 z izdanim dovoljenjem za izvajanje rejniške

dejavnosti, sta uvodoma pozdravila radovljiški župan, Ciril Globočnik in direktorica CSD Radovljica, Ana Koren. Oba sta izrekla zahvalo in priznanje rejnikom za njihovo predano in zavzeto delo z otroki. Župan je rejnike spodbudil, da skušajo pri otrocih odkriti njihova močna področja in jih s pravim pristopom ter angažiranostjo spodbujati, da jih razvijejo do kar največje mere. Skupaj smo ugotovili, da je z voljo, nekaj odrekanja in predvsem veliko vztrajnosti možno doseči včasih na videz nemogoče cilje. Kako nam knjige lahko pomagajo pri krepitvi vztrajnosti je odrasle udeležence srečanja seznanila Božena Kolman Finžgar iz radovljiške knjižnice. Otroci pa so medtem s knjižničarko Silvo Kos spoznali Lipka in KošoRoka, osrednja junaka tematske slikanice o športu in prijateljstvu ter se pomerili v zabavnih športnih igrah. Po kosilu smo obiskali bližnjo cerkvico na Taboru. S kruhom in soljo nas je sprejela zlatolasa Taborska Urška in nam povedala svojo zgodovinsko zgodbo s srečnim koncem. Srečanje smo zaključili s torto in mafini, ki so nam jih izdelale tortopekarice dobrodelnega društva Sladki nasmehi. Kot vedno so nam pri izvedbi srečanja priskočili na pomoč Pekarna Planika, Pekarna Magušar, Mesarija Arvaj, Sadje zelenjava Pri Klemenu, podjetje Klanšek, KUD Podbrezje, Čiščenje Gogala in gospod Janez Pirih. Vsem še enkrat najlepša hvala. Z lepimi vtisi in že novimi idejami smo se poslovili do prihodnjega leta. Meta Šilc, CSD Radovljica

PoHoD oD GostiLne FortUna na zatrnik Čudovito sončno soboto, 14. septembra 2013, se je s Fortune proti Pokljuški soteski odpravil dober ducat pohodnikov. Pohod, prvi po vrsti, je organizirala Jožica Štefe, v želji, da bi postal vsakoletni. V Pokljuški soteski se je zbranim pridružilo še nekaj otrok z dvema mamicama, da smo pomladili starostno zasedbo. Še kratek postanek pred galerijami, hiter požirek in hop, navkreber! Kar prehitro nas je pot pripeljala na Zatrnik. To, da smo se nekajkrat zavili v napačno smer, pa smo že tudi pozabili. Pred svojo kočo je vse zbrane počástil še gospod Marjan, ki je bil tudi glavni vodič. Po hribu smo jo kar naravnost ucvrli proti gostilni Pri jagru, kjer nas je

glasno pozdravil Stane Marenk, ki nam je ponudil domače »smrek'ce« za dušo privezat'. Otroci so dobili hotdoge, odrasli pa odličen pasulj. Popoldne je minilo v glasnem klepetu in smehu. Bil je čas za nova poznanstva. Da je bilo vse skupaj še bolj zabavno, so otroci medtem jahali Katjušinega konjička. Nekateri smo jo mahnili še peš domov, vmes pa nabrali nekaj gob za nedeljsko juhico. Res si želimo, da bi se naslednje leto spet videli, v večjem številu in v tako lepem vremenu. Hvala gostilni Fortuna in Pri jagru! Bil je nepozaben dan! Mateja Erman Repe


12

narava, DoGoDki

GorJanc

PoDHomsko – PtUJska naveza na vrHU triGLava Želja, ki je lansko leto prerasla v trden namen, se je letošnjega 5. in 6. septembra srečno uresničila. Trije člani Prostovoljnega gasilskega društva Podhom smo na vrh Triglava pospremili tri prijatelje s Ptuja, ki nas na svojem terenu vedno lepo sprejmejo in pogostijo. Tistega lepega jutra nas je predsednik društva Jaka Por dostavil do Rudnega polja. Pot nas je preko Vodnikovega doma na Velem polju zlagoma pri-

od gornika, odetega v oblačila tridesetih let prejšnjega stoletja, izvedeli, da smo očaka osvojili prav na rojstni dan zadnjega jugoslovanskega kralja, Petra Karadjordjevića, mi pa smo na vrhu ob spremljavi Lojzove kitare planinsko zapeli in vse skupaj zabelili z rezkim zvokom gasilske trobente ustanovnih članov PGD-ja Podhom. Po krstu našega prvopristopnika, Lojza s Štajerske, je sledil spust do Planike, kjer se je na naskok očaka pripravljala stotnija žensk. V popoldanskih urah smo v zavetju meglic mleli pot, ki nas je vodila mimo »Prgarce« v Zgornji Krmi, tja do civilizacije, kjer nas je z gasilskim vozilom pričakal Srečo Kovačič. Ekspedicija, s katero smo podhomski gasilci Janez Kobentar, Jernej Kocjančič, ki je bil mimogrede tudi bolničar (njegova torba je na srečo ostala zaprta), in jaz sam pospremili na vrh Triglava prijatelje in glasbenike s Ptuja, Alojza Lična, Milana Čuša in Franca Bogmeta, je v vsesplošno zadovoljstvo uspela. Zahvala velja tudi Marici Okršlar, prijaznemu osebju koče Planika in Planinskemu društvu Gorje. Besedilo in foto: Marjan Zupan

peljala do Planike, takrat že odete v meglo, zavoljo česar smo soglasno vzpon na vrh prestavili na jutranje ure. Po dobrodošlem okrepčilu in visokogorskem spanju so nas namesto petelinov pozdravili dih jemajoči jutranji pogledi. Iz meglenega morja pod nami je slovesno vzšla žareča krogla in napovedovala vzpon v čudovitem vremenu. Zagrizli smo v steno in osvojili očaka. Redek visokogorski zrak opravi svoje, smo si rekli, ko smo na vrhu Triglava uzrli kar dva Aljaževa stolpa … Pa je bilo z zrakom in nami vse v redu, drugi stolp je bil rezultat kulturno- filmske instalacije in je bil še istega dne demontiran. Na vrhu smo

ProJekt recHarGe.Green – v ravnoteŽJU meD enerGiJo in naravo v aLPaH Triglavski narodni park (TNP) sodeluje v mednarodnem projektu recharge.green na temo pridobivanja energije iz obnovljivih virov, za katere Alpe predstavljajo velik potencial. Izraba obnovljivih virov lahko pomembno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, vendar lahko povečano izkoriščanje vodi tudi k povečevanju pritiskov na naravo. Skupaj z avstrijskimi, francoskimi, nemškimi, italijanskimi in še tremi slovenskimi projektnimi partnerji bomo poskušali najti odgovore na vprašanja, kakšen je lahko vpliv takšnih sprememb na življenjske prostore živali in rastlin, kako učinkujejo spremembe na rabo prostora in kakovost tal ter koliko energije iz obnovljivih virov sploh lahko trajnostno pridobivamo. Glede na to, da skoraj 60 odstotkov TNP preraščajo gozdovi, je za naše območje še posebej zanimiva izraba gozdne biomase. V TNP so opredeljena tudi pilotna območja, kjer se bodo v okviru projekta preverjala razvita orodja in modeli. Poleg tega bo 16 partnerskih institucij pripravilo strategijo pridobivanja energije iz obnovljivih virov in orodij za podporo pri odločanju. Ključna sestavina projekta je analiza in primerjava stroškov in koristi pridobivanja energije iz obnovljivih virov, ekosistemskih storitev in morebitnih vzajemnih vplivov.

Projekt poteka od oktobra 2012 do junija 2015 in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj znotraj programa transnacionalnega teritorialnega sodelovanja Območje Alp. V projektu bomo prikazali načine usklajenega pridobivanja energije iz obnovljivih virov z ohranjanjem biotske pestrosti in krajine v Alpah, zato vas vabimo, da si več o projektu, dogodkih in rezultatih ogledate na internetnih straneh www.recharge-green.eu, https://www.facebook.com/recharge.green in https://twitter.com/RechargeGreen. Koordinator projekta v TNP je dr. Tomaž Kralj, e-naslov: tomaz.kralj@ tnp.gov.si, tel: 04 57 80 206. Javni zavod Triglavski narodni park


GORJANC

narava, DoGoDki

13

JESENSKE ZASADITVE Poletje se poslavlja, balkonske rastline bo potrebno zamenjati s prezimno odpornimi rastlinami. Za zasaditev je pomembno, da kombiniramo rastline z barvnimi listi, jesensko cvetoče rastline, rastline z jesenskimi plodovi, nizke zimzelene iglavce in listavce ter okrasne trave in šaše. V zasaditvah so poleg brinov, klekov, pušpanov, bršljanov, trdolesk, češminov, grmastih jetičnikov, kalocefalusov dobrodošle rese,

mačehe, hebe, hojkere, jesenske astre, pritlikave krizanteme, prezimno odporne ciklame, pritlikavi okrasni ohrovti, skrečniki, homulice, hermelike, pijavčnice, skimije, zelenke in pernecije. Pri izbiri rastlin je pomembno kombinirati rastline različnih višin, ki morajo ustrezati velikosti in barvi posode. V isti posodi kombiniramo rastline s fino in grobo strukturo, kar pomeni, da izbiramo listavce in iglavce, rastline z večjimi in manjšimi listi, v nasadku naj bodo rastline pokončne in povešave rasti, kar daje optično povezavo nasadku. Rastlin tekom zime ne smemo pozabiti zalivati. V oktobru na prosto sadimo čebulo, jesenski česen in rabarbaro. Na zunanjih površinah lahko pustimo motovilec, radič, brstični ohrovt, saj te vrtnine v času mraza nakopičijo v listih zelo veliko koristnih snovi. V sadovnjaku zavarujemo debla pred mrazom in divjadjo ter drugimi škodljivci. Sadimo živo mejo, okrasne grme in vrtnice. Živo mejo lahko zasadimo v dvojne vrste, sadimo na zastirko in pod njo položimo namakalni sistem. Največja napaka pri tem opravilu je prevelika razdalja med sadikami. Grme in trajnice, ki jih ni potrebno obrezati, pustimo tekom zime v mirovanju, saj so obdane s snegom prav lepa zimska dekoracija, njihovi plodovi pa bodo služili kot hrana

pticam. Vsekakor je oktober čas za ureditev grobov, ob koncu meseca pa izdelamo žalne aranžmaje. Mize si lahko popestrimo tudi z bučkami, ki nam lahko služijo kot osnova, v katero izdelamo jesenski aranžma. Na poljih skrbno nabiramo buče, ki bodo vsekakor dobrodošle v noči čarovnic. Nataša Kunstelj, univ. dipl. ing. agr. BC Naklo

zaHvaLa Dan oDPrtiH vrat v komUni skUPnost Žarek V soboto, 7. septembra, smo v komuni Skupnost Žarek imeli dan odprtih vrat. Od 10. do 15. ure so prihajali gostje, ki so želeli spoznati delovanje komune, videti prostore, izdelke iz mizarske delavnice, se družiti in predvsem pogovoriti s tistimi, ki bivajo v skupnosti. Precej pogovorov je potekalo tudi s tistimi, ki so že odšli iz programa in so se sedaj vrnili s svojimi družinami, partnerji. Videti jih je pomenilo za vse okrepiti vero, da se da, da obstaja pot, da se lahko živi tudi drugače. Obiskali so nas tudi imenitni gostje, med njimi Marjeta Ferlan Istinič, skrbnica programa z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, blejski župan Janez Fajfar, predstavnici občine Bled Petra Dečman in Monika Makovec, predstavnici Centra za socialno delo Jesenice Kristina Koražija s pripravnico. Vsi so se radi pogovarjali s prisotnimi, beseda je tekla o tem, kako pomembno je omogočiti pot socialne rehabilitacije vsakemu posamezniku. Hvala vsem, ki pomagate pri sofinanciranju programa, vsem obiskovalcem in ljudem dobre volje, ki s pozitivnim razmišljanjem in dobro mislijo podpirate naše delo. Ivanka Berčan

Julija je čebelarsko društvo Bled-Gorje zgradilo čebelnjak v Zdraviliškem parku na Bledu. Ob tej priložnosti moramo izpostaviti podjetja in posameznike, ki so nam pri tem finančno in s svojim prostovoljnim delom pomagali. Najprej bi izpostavili Občino Bled, predvsem bi se zahvalili županu Janezu Fajfarju in direktorju občinske uprave Matjažu Berčonu, ki sta idejo podprla in predlagala lokacijo čebelnjaka. Izkop temeljev in ureditve okolice je izvedlo podjetje GVT Štraus d.o.o.. Višina donacije so bila izvedena dela in porabljen material, za kar se direktorju Janku Štrausu toplo zahvaljujemo. Postavitev in material za čebelnjak je podarilo podjetje Proform d.o.o., katerega lastnik je naš član Blaž Primožič. To je bila največja donacija in izredno velikodušna gesta, še enkrat HVALA. S finančnimi donacijami za opremo čebelnjaka so nam pomagali podjetja in posamezniki: Belinka – Belles, Cesar Zdravko Srednja vas v Bohinju, Cvetličarstvo Miha Potočnik s.p, Danijela Jovanovič, Elmont Bled d.o.o., EL-TEC Mulej d.o.o., Hotel Kompas, Hotel Lovec, K-Grad d.o.o., Komunala Mežek, Nova Ljubljanska Banka, Luka Demšar s.p., Penzion Mlino, Sava Hotels&Resorts, Slaščičarna Šmon-Klemen Zima sp. Bled,Turistično društvo Bled,Turizem Bled, Viličarji – Jungheinrich d.o.o.,,Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič Šempas, Zavod za kulturo Bled. Vsem navedenim in nenavedenim se Čebelarsko društvo Bled – Gorje še enkrat zahvaljuje za izkazano podporo in finančno pomoč. Blaž Ambrožič in predsednik ČD Bled Gorje, Lovro Legat


DoGoDki

14

PermakULtUra – trajnostno pridelovanje hrane Izraz permakultura je sestavljen iz permanentno (trajnostno) in agrikultura (kmetijstvo), torej pomeni trajnostno pridelovanje hrane. Ena od definicij permakulture se glasi takole: Permakultura je sistem načrtovanja, ki nam omogoča, da zadostimo svojim potrebam, a hkrati s svojim delovanjem ne škodimo okolju, pač pa mu koristimo in na ta način živimo “večno”, kar pomeni, da bodo v tem okolju vsaj enako kakovostno kot mi, lahko živeli tudi zanamci. Zakaj potrebujemo trajnostno kmetijstvo? Hitro ugotavljamo, da je cena naše zdajšnje potrošnje velikanska škoda za okolje na planetu. Dokazi o tem se v zadnjih letih množijo in množijo, naj gre za ozonske luknje, onesnaževanje, vojne zaradi nafte ali globalno segrevanje, vse to ogroža naše vire hrane v prihodnosti. Dvanajst osnovnih načel permakulture je uporabnih v vsakem okolju, klimi in obsegu – tako na mestnem balkonu ali strehi, hišnem zelenjavnem vrtu, kot tudi na velikem kmetijskem posestvu. Čeprav permakultura sloni na široko zastavljenih načelih, je izredno natančno določena. Že vsako izmed načel zagotavlja določeno stopnjo približanja naravi. V medsebojni kombinaciji pa upoštevanje načel zagotavlja nadgraditev bivalnega okolja v svojstven ekosistem. Ta ekosistem nas bo usmerjal v razmišljanje, da vsak lahko prispeva nekaj za boljši jutri. Če bomo obravnavali naravo kot svojega prijatelja, bomo lahko vzpostavili način življenja, ki ne bo porabil veliko energije in sploh nič strupov, poleg tega pa bo vzdrževanje dobro zastavljenega sistema potrebovalo vse manj in manj našega dela. Ljudje, ki živijo po načelih permakulture, so z opazovanjem naravnih ciklov ta načela razvili v strategije, ki vsakemu omogočajo, da kjerkoli na zemlji ustvari sisteme, ki dajejo velik pridelek, obnavljajo okolje in so trajnostni, zahtevajo minimalni trud za maksimalni rezultat, so etični ter skrbijo za zemljo in ljudi, ustvarjajo presežke, ki si jih lahko delimo z drugimi ... . Več o permaklulturi boste izvedeli na predavanju, 10. oktobra ob 17. uri v Gorjanskem domu, kjer bo predaval Dejan Grosar. Urška Boljtar in Dejan Grosar

DeLavnica za PoDJetnike Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slovenija in RAGOR v torek, 8. oktobra 2013, od 10. do 13. ure na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske na Jesenicah organizirajo brezplačno delavnico ''Moč pisane besede – povečajmo prodajo''. Delavnica je namenjena mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Program delavnice obsega predstavitev aktivnosti vstopne točke VEM, ravni pisne komunikacije, sestavljanje koncepta in zgodbe, ustvarjanje ravnotežja med jasnostjo in privlačnostjo ter testiranje prodajnih besedil. Delavnico bo izvedel Blaž Branc, podjetnik, sociolog, kreativec, avtor, predavatelj in trener. Kariero je začel leta 2001 na Domenci kot tržnik spletnih projektov, nato kot vodja oddelka spletnega razvoja in nazadnje kot vodja trženja. Leta 2008 je prevzel vodenje marketinga spletnega centra mimovrste=). Od takrat je sodeloval s podjetji, kot so Porsche Slovenija, HP, Sportina, Samsung, Toshiba, Fructal, ProPlus, KD Skladi, Sava hoteli Bled, Si.mobil idr. Od leta 2009 se z agencijo Baltazar marketing specializira za inoviranje v prodajnem komuniciranju in produktnem inženiringu ter usposabljanju vodij in timov RP

GORJANC

vabiLo Glasbene urice za otroke. Vabljeni k vpisu otrok v programa Violinček Pripravnik, namenjen otrokom starim 4 in 5 let, ter Violinček Maestro, namenjen 6 in 7 letnikom. Pri uricah bomo veselo prepevali, rajali, muzicirali in spoznavali skrivnosti glasbe. Oba programa izvaja Liljana Poklukar in bosta potekala ob sredah v večnamenskem prostoru OŠ Gorje. Začnemo 2.10.2013. Prijave in ostale informacije: 040/412-982 ali a.mabile@yahoo.com.

bLaGosLov cUnDriČeveGa znamenJa z obnovLJenim kiPcem sv. mariJe na PoLJšici V nedeljo, 1. septembra, so pri Cundriču na Poljšici v kapelici blagoslovili obnovljen, sveže prebarvani kipec svete Marije, ki ga je blagoslovil župnik gospod Brane Zadnik, za pogostitev pa je poskrbela gospodarica Marija Cundrič. Točna zgodovina nastanka kapelice ni znana, o njenem nastanku pa obstajajo tri različna ustna izročila, ki so opisana v knjižici »Znamenja vernosti v Župniji Gorje«. Prvo izročilo pravi, da se je Cundričevi babici sanjalo, da je prišla iz Podlipja Marija, ki je počivala tam, kjer sedaj stoji kapelica. Svoje razodete sanje je razložila župniku, ta pa ji je svetoval, naj na to mesto postavi kapelico. Drugo izročilo govori o bolezni v družini, očetova zaobljuba o ozdravitvi sina pa je bila povod za izgradnjo kapelice. Tretji vir poroča o ohceti, ki naj bi trajala več dni, svatje naj bi poležavali na zemlji, eden pa se je prehladil in umrl. Posestnik Jernej Andrej Cundrič in njegova žena Johana sta dala narediti lično votlino, ki jo je iz lahkega kamenja oblikoval Franc Langus, Urevčev s Poljšice, vanjo pa sta postavila kipec Lurške Matere Božje. 15.8.1911 je bila procesija na Poljšico, ko je župnik gospod Janez Piber kipec tudi blagoslovil. Kipec je sedaj na novo preuredil Pavel Jakopič iz Zabrezna in je na pogled kot nov. Kapelica stoji neposredno pod vznožjem Stolca, mimo nje pa vodi tudi Jakobova pot. Borut Kunstelj


GORJANC

DoGoDki

15

obisk učencev oš Gorje v pobrateni srbski šoli v ivanjici Zadnji avgustovski vikend smo z gorjanskimi učenci odšli na pot proti južni Srbiji. Za marsikoga je bilo to prvo daljše potovanje in verjetno tudi v neznano področje. Ana, Matic, Erazem, Klemen in Martin so celo poletje pridno vadili – Ana svoj glas, fantje pa harmonike. Odšli smo namreč na Nušićijado, festival kulture in zabave, v Ivanjico, kraj na jugu Srbije. Na poti smo se ustavili tudi v naši bivši prestolnici – v Beogradu. Sprehodili smo se po glavni ulici, si ogledali stadion Crvene

zvezde, pojedli kosilo in odšli naprej. Učenci so stanovali pri vrstnikih, s katerimi so navezali pristne odnose. V soboto jih je čakal nastop na glavnem trgu. Odziv publike je bil velik, saj so nas oblegali še po nastopu. Popoldne smo se vrnili proti domu, Sloveniji. Melita Gerdej

PraznovanJe naJstareJšiH obČanov v GorJaH V Gorjah živi štirinajst občanov, ki v letošnjem letu praznujejo 90. rojstni dan ali še višjo obletnico rojstva. Obrnilo se je leto in prostovoljci Rdečega križa Gorje smo jim 19. septembra pripravili že 15. srečanje. Zraven smo povabili tudi svojce in občane, ki bivajo v Domu dr. Janka Benedika v Radovljici, župana Petra Torkarja, župnika Branka Zadnika, predsednico OZRK Anico Svetina, predsednico DU Gorje Danico Mandeljc, predstavnico Karitasa Anico Ažman in Bojana Franca iz Zveze borcev.

Kratek kulturni program z recitacijami in flavto so pripravili mladi člani Rdečega križa iz Osnovne šole Gorje. Bilo je veselo vzdušje. Navzoče so vsi pozdravili, se jim zahvalili, da so prišli in jim zaželeli zdravja in dobre volje še naprej. Župnik je povzel misel iz recitacije, da je življenja vedno manj, je pa zato lahko vedno bolj bogato. Župan je dodal, naj še naprej izpolnjujejo zastavljene cilje. Predsednica OZ RK pravi, da ne ve, če bomo znali vse ohraniti, kar so nam zapustili. Zahvalila se je še prostovoljcem in njihovi predsednici Nadi Kuralt, saj tovrstna srečanja pripravljamo že vrsto let. Ob sladkih dobrotah in prijetnem klepetu je sončno popoldne hitro minilo in vsi smo se zadovoljni razšli, v upanju, da se še večkrat srečamo. Vse tiste, ki se srečanja niso mogli udeležiti, lepo pozdravljamo in jim želimo zdravja in dobrega počutja. Marija Jakopič


• SLOVESNOST ob 120-letnici odprtja soteske Vintgar v soboto, 14. septembra 2013 od 18.00 v Gorjanskem domu Bogat kulturni program v organizaciji Turističnega društva Gorje.

16

Matej Poklukar, predsednik Godbe Gorje

PrireDitve Vabili Planinskega društva Gorje GorJanc

• DAN BREZ AVTOMOBILA v sklopu evropskega tedna mobilnosti v petek, 20. septembra 2013 od 8. do 12. ure na cesti pod Višelnico Aktivnosti skupin iz vrtca in osnovne šole Gorje.

PrireDitve v obČini GorJe

•• RAZSTAVA RAZSTAVAGOB GOBvvGorjanskem Gorjanskem domu domu vv organizaciji organizaciji GobarGobarskega društva Gorje skega društva Gorje vvpetek, petek,27. 27.septembra septembra2013 2013otvoritev otvoritev ob ob 9.00; 9.00; na na ogled ogled do do 19.00 19.00 vvsoboto in nedeljo, 28. in 29. septembra 2013 od 8. do 19. ure soboto in nedeljo, 28. in 29. septembra 2013 od 8.00 do 19.00. • MERJENJE DEJAVNIKOV TVEGANJA (holesterol, slad• kor, TRADICIONALNI POHOD NA KRANJSKO DOLINO krvni tlak) soboto, oktobra 2013; zborvob 8.00 v Jeli; pohod bo vodil g. vvsredo, 2. 05. oktobra 2013 ob 8.30 prostorih Društva upokojencev Bregant Tomaž Spodnje Gorje se oktobra ustrezna2013 pohodniška vPriporoča četrtek, 10. ob 8.30oprema. v prostorih Občine Gorje • Predavanje »MOŽNOSTI PRIDELAVE EKOLOŠKEGA NAMIZNEGA GROZDJA« v četrtek, 3. oktobra 2013 ob 16.30 v Gorjanskem domu Naslednja številka Gorjanca izide 27. septembra, Predava g. Jože Simončič prispevke sprejemamo do 19. septembra • TRADICIONALNI POHOD NA KRANJSKO DOLINO na naslov gorjanc@gorje.si. v soboto, 5. oktobra 2013; zbor ob 8. uri v Jeli; pohod bo vodil g. Bregant Tomaž Priporoča se ustrezna pohodniška oprema. • Predavanje PERMAKULTURA – trajnostno pridelovanje hrane v četrtek, 10. oktobra 2013 ob 17. uri v Gorjanskem domu Predava g. Dejan Grosar

VABILO NA RADUHO vabiLo

21. 9.občani 2013 Gorij vas vodnik Antonideja Kelbl na Raduho. Za dodatne Med je zaživela po vabi pridelavi namiznega grozdja informacije glejteŽelja oglasne deskeje, en da teden prej. Gorje postala prena Gorenjskem. občanov bi Občina poznavna po namiznem grozdju, ki bi ga v prihodnje tržili kot pridelek v okviru nadgradnje turizma. S tem bomo prvi na Gorenjskem VABILO ZA MLADE NAhladni DVODNEVNO poskušali dokazati, da se v razmeroma klimi in zahtevnejših pridelovalnih razmerah da pridelati namizno grozdje. TURO Da se bomo pobližje spoznali s pridelavo in predelavo odpornih in Mladinski sort odsek Planinskega društvavas Gorje vabi mlade od 6. razreprimernih namiznega grozdja, vabimo na degustacijo in da OŠ do 18. leta na dvodnevno turo: Pokljuka – Dolič – Dolina predavanje z naslovom: Triglavskih jezer – Bohinj, ki bo 7. in EKOLOŠKEGA 8. septembra 2013. Stroški MOŽNOSTI PRIDELAVE (večerja, nočitev, zajtrk, vodenje) znašajo 25 EUR na udeleženca. NAMIZNEGA GROZDJA, Udeleženci morajo imeti poravnano planinsko članarino (za osnovki bo v četrtek, 3. oktobra, ob 16.30 uri14 v Gorjanskem v Zgornošolce znaša 5 EUR, za srednješolce EUR) vsaj 2 domu dni pred izlenjih tom,Gorjah. da bo sklenjeno zavarovanje. Strokovno bo pripravil in Senekovič vodil specialist vinogradniPrijavite sepredavanje do 3. 9. 2013 Bredi Čop na tel.za041 538 081 štvo Jožebreda.senekovic@hotmail.com. Simončič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo ali mail: mesto. Seznanil nas bo s splošnimi značilnostmi trte, sajenjem, raPridi in povabi prijatelje! zvojem in rodnostjo, s pridelavo namiznega grozdja,Lidija predstavil bo Vabimo vas vodniki: Ana Rimahazi, Pretnar, sorte ter degustacijo in ocenjevanje ketareih sort. Vabljeni! Primož Poklukar, Breda Čop Senekovič Občina Gorje, Društvo žena in deklet na vasi občin Bled in Gorje ter Agrarna skupnost Poljšica

• Otroška prireditev »RAZIGRANA JESEN« v petek, 11. oktobra 2013 ob 18. uri v Gorjanskem domu Nastopajo Cirila & Marija z gosti Waldorfske šole Radovljica

• pohod na PASJO RAVAN, hrib v Polhograjskem hribovju v soboto 12. oktobra 2012, tura je nezahtevna in primerna za vsakogar, priporoča se ustrezna pohodniška oprema Prijave do 10.10.2013 na tel.: 041 600 281. MEŽAN, komunalne storitve, d.o.o., BLED UGODNO: MEŽAN

energetska sanacija zdravstvenega doma bled Občina Bled je v začetku julija začela z energetsko sanacijo Zdravstvenega doma Bled. Investicijo so uradno odprli 20. septembra. V sklopu sanacije so izvedli toplotno izolacijo fasade in stropa, zamenjali so del oken in steklenih sten. Na streho so vgradili solarni sistem za pridobivanje tople vode, s pomočjo kolektorjev sončno energijo izkoriščajo za segrevanje sanitarne vode. Celotna investicija je veljala okoli 225 tisoč evrov. Za projekt je na razpisu pridobila evropska sredstva iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Trajnostna raba energije«, prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih stavb«. Projekt je v pripadajočem deležu sofinancirala tudi Občina Gorje. Romana Purkart

G : 041 654 188 E : info@komunala-mezan.si W : www.komunala-mezan.si

- JESENSKO PRAZNENJE GREZNIC - ČIŠČENJE IN SNEMANJE ODTOČNIH CEVI

- SANACIJA CEVI BREZ IZKOPA - IZDELAVA KANALIZACIJSKIH PRIKLJUČKOV

Profile for Tjaša Vidergar

Gorjanc 42 september  

Glasilo občanov Občine Gorje.

Gorjanc 42 september  

Glasilo občanov Občine Gorje.

Profile for satjav
Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded