Oskar 2021/2022 by saraprimec

OSKAR

ŠOLSKI ČASOPIS OŠ OSKARJA KOVAČIČA

Šolsko leto

2021/2022

OSKAR Šolski časopis Osnovne šole Oskarja Kovačiča 2021/2022

Urednica: Špela Stele Zbiranje prispevkov: Učitelji in učiteljice OŠ Oskarja Kovačiča Grafično oblikovanje: Sara Primec Naslovnica: Eva Haler Končan, 9. c

VSEBINA

OSKAR 2021/2022

NAŠA ŠOLA 3 6 9

Zgodovina šole Intervju: Učiteljica Barbara Klembas Intervju: Učiteljica Ana Jolevska

ODNOSI MED NAMI

str. 11

11 12 13 14 14

Učenci 1. c in učiteljici na dobrodelnem teku Projekt "Igrajmo se, spoznajmo se" Medsebojni odnosi Misel o miru Ali sploh obstajamo?

KULTURA 15 Ocena filma: Nikoli ne obupaj 16 V gledališču 17 Trubarjeva domačija

LITERARNI NATEČAJ 18 Ptice: Literarni natečaj Pionirskega doma

BEREMO

str. 12

20 Nadaljevanje zgodbe: Anica in Grozovitež 21 Ocena knjige: Zvezde bodo ugasnile, če jim povem svojo zgodbo 23 Predstavitev pesniške zbirke: Ljubezni to pesem

PIŠEM IN PESNIM 25 26 27 31 32

Madonca, je svet čuden Likovne pesmi Strip: Dinozavri v galaksiji Pesmi učencev 1. a Še pesmi ...

EKOskar

str. 18

34 Novoletne delavnice na predmetni stopnji 34 Rastlinjaček z redkvicami 35 Stran od ekrana OSKAR |

OSKAR 2021/2022 EKOskar 36 38 38 39

Misija Zeleni koraki: Gremo peš v šolo Čistilna akcija ob dnevu Zemlje Obisk podjetja Danfoss Trata Natečaj Uhu

RAD IMAM 41 Ukvarjanje s kmetijo

UČITELJ ZA EN DAN 42 "Učitelj za en dan" pri pouku matematike 43 "Učitelj za en dan" v 7. b

str. 39

NEMŠČINA 44 44 45 46

Unsere Kassenfahrt Meine Schule Meine Ferien Meine Klasse

MATEMATIKA 47 Mednarodni dan matematike 48 Tekmovanje v recitiranju števila PI 49 Tekmovanje v sestavljanju Rubikove kocke in piramide

TEDEN PISANJA Z ROKO 50 Teden pisanja z roko v 3. c

str. 44

PREDSTAVITEV KRAJA 53 Kobarid

VESOLJE BREZ KONCA 56 57 57 58

Nov planet? Veliki atraktor Meteroid S kolesom v vesolje

ZABAVA 60 Križanka: Grški bogovi

OSKAR

str. 47

NAŠA ŠOLA

ZGODOVINA ŠOLE Osnovna šola na Glajevici je dobila ime po narodnem heroju Oskarju Kovačiču. Prve prostore je leta 1958 imela v prostorih salezijanskega samostana. Na začetku je imela 20 oddelkov, 645 učencev in 24 učiteljev. V to šolo hodijo tudi otroci z Iga in Škofljice. Učencev je bilo vse več, ker se je mesto širilo in zgraditi je bilo treba novo šolo. Odprli so jo leta 1963. Imela je podružnice Barje, Lavrico in Rudnik. Zaradi vselitve v novo stavbo se je šolsko leto začelo z 10-dnevno zamudo. Leta 1968 se je şpet pojavil problem s prostorom. Vpisanih pa je bilo že 858 učencev v 33 oddelkih. Naslednje šolsko leto so pridobili 4 učilnice, kuhinjo, skladišče in 2 kabineta. Pouk je potekal tudi ob sobotah. Štiri leta zatem so uredili košarkarsko in rokometno igrišče. V novem desetletju je bila šola spet pretesna: pouk je potekal v dveh izmenah, otroci so obiskovali tudi šolo na Barju in Prule, kuharice so pripravljale dvakrat toliko malic, kot bi jih po predpisih smele. Graditi so začeli novo stavbo na Galjevici, kjer se je pouk začel septembra 1982. Aprila 1984 so odprli novo telovadnico na Dolenjski cesti 20. Leta 1989 je bila prostorska stiska v šoli na Dolenjski cesti vedno večja. Pokazalo se je tudi, da je bila šola slabo zgrajena. Oskarjevo žabico (znak šole) smo dobili leta 1991, narisal jo je sedmošolec Marko Šercer. Leta 1994 so se pouku v dveh izmenah izognili tako, da so imeli nekateri razredi pouk v prostorih krajevne skupnosti. To leto so obnovili tudi podružnično šolo na Rudniku. Šele leta 2005 je Galjevica pridobila 4 nove učilnice. Leta 2018 je bil na Galjevici odprt prizidek s 4 novimi učilnicami in novimi prostori za učitelje. To podobo ima šola sedaj. Pavlina Kastelec, 6. d

OSKAR |

NAŠA ŠOLA

UČITELJICA BARBARA KLEMBAS Intervju To je intervju z učiteljico zgodovine na naši šoli. Poučuje že kar nekaj časa in je tudi priljubljena. Govorim seveda o učiteljici Barbari Klembas.

Zakaj ste se odločili za poklic učiteljice?

Kaj vam pomeni zgodovina?

Že v otroštvu je bila začrtana moja pot za zgodovino. Rada sem poslušala staro mamo, ona mi je pripovedovala o starih časih, oče in mama pa sta mi prinašala knjige za branje. S starostjo potem je bilo vedno več knjig o zgodovini. Oče je bil navdušen nad zgodovino. To je bilo potem samo še moje nadaljevanje v to smer. Zgodovino sem študirala na Filozofski fakulteti. Tam sem bila tudi pomočnica v knjižnici z znanim profesorjem zgodovine in mojo mamo, ki je tudi delala tam. Po koncu študija sem eno leto delala v Mladinski knjigi in v Svetu knjige, potem pa sem se prijavila na razpis za prosto delovno mesto za učitelja zgodovine na naši šoli. In tako se je začela moja učiteljska pot.

Latinski pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja in to vsaki generaciji ponavljam. Zgodovina so življenjski dogodki, ki vplivajo na prihodnost. V mladih želim vzbuditi spoštovanje do prednikov, se ozreti nazaj v življenje in se iz njega učiti, tako da si bodo znali mladi začrtati prihodnost. Zato jih tudi učim zgodovino.

OSKAR

NAŠA ŠOLA Katero temo najraje poučujete?

Vse teme so mi ljube. Morda bi izpostavila grško in rimsko zgodovino, ki je zibelka civilizacije in visoke kulture, potem srednji vek, pomen Celjskih grofov, Ilirske province v času Napoleona. Veliko več vem iz ustnih virov o novejši zgodovini, predvsem iz časa druge svetovne vojne in me tudi to obdobje zanima, čeprav je kruto.

Kaj pričakujete od učencev?

Za vas učence si želim, da ste človekoljubni, prijateljski, da bi se nekaj naučili iz negativnih strani zgodovine, da ste v življenju uspešni in da boste tisto delo, ki si ga boste izbrali, radi opravljali, z veseljem in da boste do tega dela zavzeti.

Sodelovali ste pri izdelavi učbenika. Lahko poveste kaj več?

Za to sem se odločila glede na mojo dolgoletno prakso, želela sem, da bi bil učbenik čim bolj zanimiv za vas učence, s čim več slikovnega gradiva, zemljevidov, zanimivih tekstov, ker včasih so na primer v starih učbenikih tekste pisali univerzitetni učitelji oziroma profesorji in so bila takšna besedila zelo zahtevna. Zato sem se potem prijavila na sodelovanje za učbenik.

Katera je vaša najljubša zgodovinska osebnost?

Nimam je. Zame so vse zgodovinske osebnosti pomembne, seveda s pozitivnega in negativnega stališča. Zanimiva mi je Marija Terezija zaradi reform, ki jih je izpeljala, in ker je uvedla obvezno osnovnošolsko izobraževanje, sicer pa seveda vsi naši slovenski narodni prebuditelji, brez katerih ne bi danes živeli v samostojni Sloveniji.

Katera je vaša najljubša zvezda?

Imela sem priložnost kupiti hribovsko kmetijo, od koder lahko gledam zvezde, ker v mestu se jih ne da tako lepo videti. Zame so vse lepe in ni ena lepše od druge. Na tej kmetiji preživljam svoj prosti čas in počitnice, kjer mi pogosto delajo družbo mačke, ki so se zatekle k meni, in sosedov pes Reksi. Od nekdaj sem bila ljubiteljica živali.

OSKAR |

NAŠA ŠOLA Katera je vaša najljubša knjiga? Knjige me že od malega spremljajo. Kot sem že prej povedala, že od otroštva sem rada brala in tudi sedaj rada berem, seveda sedaj dela novejših avtorjev, ampak še vedno so mi ostale nekatere mladinskeknjige v spominu in jih vzamem še danes. Recimo Heidi, Lassie se vrača, Koča strica Toma, Robinson Crusoe, Robin Hood, od slovenskih avtorjev pa Bevka, Cankarja, Seliškarja, Velika gala predstava, Ptički brez gnezda. Pri srcu so mi tudi ruski klasiki, na primer knjiga Ana Karenina, saj je moja mama oboževala ruske pisatelje Tolstoja, Dostojevskega in tako naprej.

Kateri je vaš najljubši film? Filme že od nekdaj rada gledam, zdaj tudi novejše. Včasih je bilo več zgodovinski filmov. V spominu mi je ostal film, za katerega je bil velik naval v Ljubljani, trajal je dobre tri ali štiri ure in prikazuje vojno v Ameriki med severom in jugom, naslov pa je V vrtincu. Všeč mi je tudi Moje pesmi moje sanje, Moja Afrika, filmi o Lassie, filmi Vinetou so bili popularni, boj med kavbojci in indijanci, rada spremljam Velike pokovce in še in še.

Katero potovanje se vam je zdelo najzanimivejše oziroma ste si ga najbolj zapomnili? V času mojega službovanja na tej šoli sem veliko potovala, vse v okviru izobraževanja. Po zgodovinski Italiji, Nemčiji, Avstriji, ob Renskih slapovih, Parizu, na Švedskem sem spoznavala zgodovino Vikingov, v Maroku arabski svet, v Izraelu židovsko kulturo in proučevanje holokavsta, potem v Mehiki Azteke, Maje, na desetdnevnem taboru v Franciji sem bila z vodstvom šole in nekaj učenci, potem sem predstavila našo šolo v Lizboni na Portugalskem in še bi lahko naštevala. Nekako pa mi je najbolj ostalo v spominu potovanje po Mehiki in Kubi.

Ali načrtujete kakšno potovanje v prihodnosti? Za zdaj ne, glede na trenutne razmere v zvezi s to epidemijo.

To je bilo vse, hvala.

Intervju je za bralce Oskarja pripravila Katja Anzeljc, 8. b.

OSKAR

NAŠA ŠOLA

UČITELJICA ANA JOLEVSKA Intervju Ula in Pika iz 3. c sva želeli izvedeti več o učiteljici, ki nas je imela letos v podaljšanem bivanju, zato sva ji zastavili nekaj vprašanj.

Katera je vaša najljubša jed?

Palačinke! Lahko dodaš karkoli hočeš. Lahko jih jem s sirom, salamo, pršutom ali pa z nutello in jagodami. :)

Kateri predmet ste imeli v šoli najraje? Angleščina mi je bila najbolj všeč (očitno :), ampak sem tudi rada risala pri likovni in pela pri glasbi. Zgodovina mi je bila tudi zelo pri srcu, saj je ena velika zgodba. :)

Ali radi gledate filme in serije? Imate kakšno priporočilo za nas?

Yes! Rada gledam filme, še posebej če najdem nekakšen fantazijski film. Priporočam Harryja Potterja, Gospodarja prstanov, pa mogoče tudi Avatar the last airbender (res dobra risanka). Če pa radi gledate komedije – serijo Modern family. :)

Ali imate raje morje ali sneg in zakaj? Mislim, da sta morje in sneg nekaj lepega, ampak jaz osebno obožujem morje. Me zelo sprošča in se mi zdi, da je prijetno biti zraven morja, tudi če vreme ni najboljše. Vonj in zvok valov sta prav neverjetna.

OSKAR |

NAŠA ŠOLA Ali ste se radi učili?

Ja in ne. :) Če sta mi bila predmet in snov zanimiva, sem se takoj nekaj naučila. Če pa ne, sem potrebovala veliko spodbude. :)

Kako vam je všeč učiteljski poklic? Se vam zdi, da je težko? Kot vsak poklic, ni prelahko niti pretežko – definitivno ima svoje izzive. Ampak rada delam to, kar delam, delo zna biti zelo dinamično in to mi zaenkrat zelo odgovarja.

Ali imate kakšno domačo žival?

Imam kužka. :) Pasma je Cavalier king Charles spaniel in ime mu je Oli. Star je 2 leti, rad se crklja in daje poljube. Obožujem ga! :)

Ste sladkosnedi? Yes! :) Zelo! :) Ko sem bila majhna, sem pojedla celo čokolado čisto sama, zdaj jem malo manj sladkarij, ampak moram končati vsak obrok s sladkarijo. :)

Intervju sta pripravili Ula in Pika, 3. c.

OSKAR

ODNOSI MED NAMI

UČENCI 1. C IN UČITELJICI NA DOBRODELNEM TEKU V nedeljo, 10. 4. 2022, so učenci 1. c v spremstvu učiteljic Katje in Urške združili dobrodelnost in skrb za dobro počutje. Udeležili so se 4. teka Hop na grad, s katerim so zbirali sredstva za Pediatrično kliniko v Ljubljani. Vsi so uspešno pretekli 400 metrov.

OSKAR |

ODNOSI MED NAMI

PROJEKT "IGRAJMO SE, SPOZNAJMO SE" Vsi prvošolci smo se letos z veseljem odzvali k povabilu v projekt ''Igrajmo se, spoznajmo se'' v sodelovanju z zavodom ZRIPS in Dnevnim centrom Zveze Sožitje. Projekt je potekal v dveh delih. Začeli smo s spoznavno urico ob branju zgodbe o drugačnosti. Pogovarjali smo se kako se mi počutimo, ko kdaj nismo sprejeti v družbo, ko se kdo posmehuje naši zunanjosti in ugotavljali, v čem se med seboj razlikujemo. Govorili smo tudi o osebah s posebnimi potrebami ter se tako pripravili na njihov obisk. V mesecu aprilu pa smo v vseh razredih izvedli tudi skupne delavnice na šolskem igrišču. Obiskali so nas varovanci Dnevnega centra in uporabniki zavoda Zrips, ki imajo motnjo v duševnem razvoju. Učenci in varovanci so se hitro spoprijateljili in skupaj smo preživeli krasno dopoldne ob športnih in družabnih igrah. Učenci in učiteljici 1. c

OSKAR

ODNOSI MED NAMI

MEDSEBOJNI ODNOSI

Narisala: Ula Gmeiner, 3. c

OSKAR |

ODNOSI MED NAMI

MISEL O MIRU Zaradi vojskovanja veliko ljudi umre. Če ne bi bilo vojn, bi lahko bilo življenje lepše. Dal bom primer Rusije in Ukrajine. Rusija je napadla Ukrajino, ker si želi prilastiti njihovo ozemlje. Upam, da bo čim prej vojskovanja konec. To bi bilo res lepo. Cvetlice mesta bi zacvetele, več bi hodili peš, da bi ohranili čisto naravo. To bi bilo lepo. Res lepo bi bilo tudi, če ne bi bilo toliko smeti. Da bi bili vsi ljudje prijazni, strpni in bi se spoštovali. Timon Žigon, 3. b

ALI SPLOH OBSTAJAMO? Atomi so dolgo veljali za najmanjšo enoto mase v Vesolju oziroma kot osnovni gradniki vseh stvari. Danes vemo, da obstajajo še manjši delci, kot so nevtroni, protoni, elektroni in kvarki, ki so tako čudni, da jih je težko opisati z nam znanimi besedami. Čuden pa je tudi atom, saj je večina njegove mase skrita v jedru, okoli katerega je elektronski oblak. Jedro je tako zelo majhno, da je atom v resnici 99,99999999 % praznega prostora. To, če natančneje pomislimo, pomeni, da nas, računalnika, ki ga gledamo, stola, na katerem sedimo, in vseh drugih stvari pravzaprav "ni". Nejla Musić, 7. b

OSKAR

KULTURA

NIKOLI NE OBUPAJ Ocena filma The Blind Side je športna drama, izdana leta 2009. Napisan je bil na podlagi istoimenske knjige Michaela Lewisa. Film temelji na resničnih dogodkih. Govori o Michaelu Oheru, ki je bil temnopolti najstnik brez doma. Bil je neizobražen vendar vrhunski športnik. Leigh Anne Tuohy in njen mož Sean sta ga nekega dne vzela pod svojo streho. Družina je bila bogata, a dobrosrčna. Cela družina ga je podpirala, spodbujala in ga vzela za svojega. S trudom je naredil šolo in postal vrhunski športnik (nogometaš). Zgodba se zaplete z Oherjevo izbiro kluba in šole. Film se poistoveti s knjigo Bikec Ferdinand, saj je bil bikec prav tako kot Oher drugačen od vrstnikov.

Sporočilo filma je, da nikoli ne smemo obupati nad svojimi sanjami in se vdati ter da moramo pomagati človeku v stiski. Od družine Tuohy je bilo zelo radodarno, pogumno in prijazno, da so pod svojo streho vzeli Mika. Otroka v družini sta ga brez predsodkov sprejela v svoji življenji. Ni veliko družin, ki bi bile pripravljene narediti tako velik korak za svet. Film je režiral John Lee Hancock, v njem pa so igrali Sandra Bullock, Quinton Aaron, Tim McGraw, Lily Collins in Jae Head. Seveda so vsi igralci vrhunski in so svojo vlogo odlično odigrali. Scena, oblačila in liki so bili dobro izbrani in prepričljivi, glasba pa se je ujemala s čustvi in dogajanjem. Film nama je bil zelo všeč, bil je poučen in izviren. Želeli bi, da bi si ga ogledalo čim več ljudi, saj bi nanje naredil velik vtis in spodbudil razmišljanje o človekovi radodarnosti in medsebojni pomoči. Če vam je bil ta film ali njegov žanr všeč, bi priporočili še: Bikec Ferdinand, Finding the way back, 12 Mighty Orphans, Icarus, Goal! The dream begins, Slumdog Millionaire. Tija Saje, Ema Turk

OSKAR |

KULTURA

V GLEDALIŠČU Bili smo v lutkovnem gledališču. Bil je meglen dan. Gledali smo lutkovno predstavo. Peljali smo se z avtobusom. V predstavi smo spoznali letne čase. Zala Marinko, 2. d Bili smo v gledališču. Bilo je veliko otrok. Peljali smo se s kombijem. Jaka je imel velike in majhne škarje. Delal je iz papirja. Za nazaj smo plesali džezdance. Žiga Kozelj, 2. d

Narisala Ula Habič, 2.d

Ti loviš ali Zakaj teče pes za zajcem? V predstavi sta nastopala zajec in pes. Bila sta soseda in prijatelja. Ves čas sta se prepirala. Igrala sta se skrivalnice. Lovila sta se. Prepirala sta se zaradi drevesa, hrane, superg, kdo lovi in kdo miži. Hotela sta presekati drevo. Zapela sta pesem. Nace Krapež, 2. d

OSKAR

KULTURA

TRUBARJEVA DOMAČIJA Kulturni dan DANES JE BILO ZANIMIVO. OGLEDALI SMO SI TRUBARJEVO DOMAČIJO. DELALI SMO KNJIGO. BIL JE LEP DAN. VIDEL SEM PRVI DVE KNJIGI OD PRIMOŽA TRUBARJA. VIDELI SMO MLIN IN ŽAGO. Ajdin Agič, 2.d Z AVTOBUSOM SMO ŠLI NA TRUBARJEVO DOMAČIJO. RAZLOŽILI SO NAM, KAKO SE NAREDI KNJIGE. IMELI SMO MALICO. IZDELALI SMO SLEPE KNJIGE. OGLEDALI SMO SI MLIN IN ŽAGO. PRIMOŽ TRUBAR JE ZANIMIV. Sara Brozovič, 2.d

BIL JE LEP SONČEN DAN. OGLEDALI SMO SI MLIN. IZDELALI SMO KNJIGE. OGLEDALI SMO SI ŽAGO. PELJALI SMO SE Z AVTOBUSOM. ZELO LEPO SMO SE IMELI. Nika Kores Najdenov, 2.d

BIL JE SONČEN DAN. ODŠLI SMO NA TRUBARJEVO DOMAČIJO. OGLEDALA SEM SI MLIN. ŠLI SMO V HIŠO IN IZDELALI KNJIŽICE. POJEDLI SMO MALICO. Z ŽELJKO SVA ODŠLI NA AVTOBUS. Sara Gulić, 2.d

OSKAR |

LITERARNI NATEČAJ

LITERARNI NATEČAJ PIONIRSKEGA DOMA Ptice Učenke 9. razreda so sodelovale v literarnem natečaju pionirskega doma. Napisale so haikuje na temo ptic.

DEDAL IN IKAR

SELIVKE

JUTRO

Ptice bežijo, vroče sonce lovijo, krila topijo.

Najlepše ptice, letajo med oblaki. Žalostno slovo.

Listje v vetru, jutranja rosa škropi, taščica žgoli.

Luna Šuc, 9. d

Špela Sodja, 9. d

Tija Saje, 9. b

KOS

ČIVKANJE

ZAHOD

Čivkanje kosa iz gnezda se oglaša, potoček šumi.

Jutranja zarja, slišim ptičje čivkanje, pomlad prihaja.

Ščebet lastovic jna klopi obsijani, sonce zahaja.

Tija Saje, 9. b

Zala Tomažin, 9. a

Tija Saje, 9. b

DOLGČAS Zvok iz drevesa, vrana sredi dvorišča Žalostno slovo. Tija Saje, 9. b

OSKAR

Narisala: Pika Milčinski, 3. c

LITERARNI NATEČAJ

GNEZDO

PREBUJANJE

Gnezdo na veji, mali ptiček odleti sam v širni svet.

Popki na vejah siva grlica skaklja, zunaj je pomlad.

Zala Tomažin, 9. a

Tija Saje, 9. b

OBLAKI

PTICE

Listje šelesti. lJata ptic nad oblaki. Tesnoba v srcu.

Ptice rumene, čakajo toplo pomlad, srečne pojejo.

Zala Tomažin, 9. a

Zala Podvršič, 9. d

Narisala: Pika Milčinski, 3. c

KLIC Ptice letijo, mimo črnih oblakov, nekaj jih kliče. Nagrajeni haiku Zarje Urek

OSKAR |

BEREMO

ANICA IN GROZOVITEŽ Nadaljevanje zgodbe Anica in Mojca Jedli sta kokice. Šli sta v kino. V avtu sta na radiu dali najbolj na glas. Ko sta prišli domov, sta sestavili šotor iz odej in blazin. Porisali sta stene po stanovanju. Igrali sta se s štedilnikom, tako da sta ga prižigali in ugašali. Igrali sta se z dragocenimi stvarmi. Ustanovili sta glasbeno skupino, ki igra na lonce. Na koncu sta po nesreči razbili kozarec. Zelo sta se zabavali. Neja Bajc, 3. a

Anica in vlom Mama in oče sta šla v toplice. Mojca in Anica sta se odločili, da gresta v kino, kjer sta gledali grozljivko, saj sta mama in oče dovolila. Po končani grozljivki sta šli domov. Pojedli sta juho in šli v posteljo. Anico je postalo strah. Telefonirala je mami in očetu. Mama je rekla, da naj gre v posteljo in zaspi, oče pa je rekel, da ne more pomagati, saj se vrneta jutri. Anica je odbrzela v Mojčino sobo, prižgala luč in Mojci povedala, kaj se je zgodilo in kaj sta rekla mama in oče. Mojca je rekla, da naj se uleže v njeno posteljo in povedala, da v njihovo hišo nihče ne bo vlomil. Vendar je to rekla prehitro. V spodnjem nadstropju je minuto po tem začelo razbijati. Anici in Mojci je zastalo srce. Na srečo je Mojca v svoji sobi imela telefon. Poklicala je policijo, ampak čisto tiho. Anica in Mojca sta upali, da ju grozovitež ni slišal in da ne bo našel stopnic. Policija je kmalu prišla. Odtihotapili so se v hišo in upali, da jih grozovitež ne bo videl in slišal. Želja se jim je izpolnila in stopnice so našli v hipu. Povzpeli so se po stopnicah in zagledali prestrašena otroka, ki sta čakala na pomoč. Skupaj z Anico in Mojco so poiskali grozoviteža (moškega, ki je vlomil) in ga našli v kleti. Policisti so ga prijeli in odpeljali na policijsko postajo, kjer so ga dali v zapor. Ko sta se mama in oče vrnila, sta pozorno poslušala z odprtimi usti. Najprej nista verjela, potem pa sta ugotovila, da je najbrž res. Mama je rekla, da nikoli ne gre nikamor brez Anice in Mojce. Nastja Zajec, 3. a

OSKAR

BEREMO

Bogdan Novak

ZVEZDE BODO UGASNILE, ČE POVEM JIM SVOJO ZGODBO Ocena knjige Knjiga opisuje potovanje družine, ki se je bila zaradi vojne v domovini prisiljena izseliti v tujino. V njej nastopajo mama Fatima, oče Fadi, sinova Harun in Hasan.

Harun je živel v Halabu. Njegov oče Fadi Hallaj je imel svojo delavnico za avte. Govoril je, da si bo, ko bodo bogati, kupil audia. Mama Fatima je bila ob tem skeptična. Harun se je s svojim bratcem, Hasanom ter prijatelji vedno igral na ulici, ki je bila njihovo igrišče. Njihova država je bila v vojni, vendar ta še ni prišla do njih. Nekega dne, ko so se igrali, se je nad njimi zaslišalo žvižganje in granata je padla na zid, za katerim so stali otroci. Vsi so se ji približali. Takrat je močno počilo. Harun se je pobral. Do njega je pritekel oče Fadi, Harun pa je nemočno kazal na negibnega Hasana. Šli so domov in z otrokoma je bilo vse v redu. Naslednji dan je Fadi razložil, da gredo na izlet v Ingolstadt v Nemčijo. Po nekaj dneh so prispeli do obale Lesbosa v Grčiji ter se vkrcali na majhen čoln. Zaradi prevelikega števila ljudi se je čoln potopil na poti v Atene. Na pomoč jim je prišla grška obalna straža. Mama Fatima je kričala za Hasana, ki ga ni bilo nikjer videti. Dali so jih v taborišče in po nekaj dneh je po očeta prišel grški policist in Harun je šel z njima. Pokazal jima je Hasanovo negibno telo. Hasan je

utonil, ko se je čoln prevrnil. Naslednjega dne so jim policisti predali papirje, s katerimi so lahko prosto hodili po grškem ozemlju. Naprej so se podali peš. Na poti so srečali še eno družino iz Sirije. Njihov vodja je bil oče Maazaz. Družina je po več tednih težkega potovanja prispela do madžarske meje, kjer je bila zapora. Madžari so se odločili, da beguncev ne bodo spuščali v svojo državo. Množica beguncev je postajala nasilna. Policija je izstrelila solzivec in družina je iskala novo pot do Nemčije. Na poti jih je ustavila policija in znašli so se v taborišču.

OSKAR |

BEREMO Po desetih dneh so begunce odpeljali na železniško postajo. Vlak je prispel, vendar se Harun ni mogel vkrcati, saj je bilo že preveč ljudi. Pomagal mu je Maazaz in pot do mame ter očeta je nadaljeval z njim. Prispeli so v sprejemni center v Brežice in Maazaz je prostovoljki iz Slovenije razložil, da se je Harun ločil od staršev. Prostovoljka Rdečega križa mu jih je pomagala poiskati. Družina se je objela in neki novinar jih je odpeljal na avtobusno postajo do Ingolstadta, ki je bil njihov cilj potovanja. V Nemčiji je oče dobil službo v tovarni avtomobilov Audi in zastonj avto njegovih sanj. Harun se je igral na ulici pred blokom, v katerem so živeli, zagledal je fanta svojih let in želel, da se skupaj igrata in postaneta prijatelja, vendar ga je fant udaril in stekel stran. Harun je v solzah šel v svojo sobo in ugotovil, da je sovraštvo povsod po svetu. Oče Fadi je bil zelo trdoživ, saj je po vseh stvareh, ki so se jim pripetile, ostal miren in je pomagal svoji družini, da so tudi oni lažje preživeli te dogodke. To se pokaže, ko je Hasan utonil in so mu pokazali njegovo truplo. Na potovanje ima velik vpliv, saj brez njega mama Fatima verjetno ne bi preživela Hasanove smrti. Bil je tudi zelo pameten, saj je v Nemčiji dobil službo v tovarni Audi in jim svetoval glede nekaterih napak pri izdelavi. Mama Fatima je bila zelo obupana in žalostna med potjo. Ko so se srečali z Mazaazom in njegovo družino in je njihova mama omenila sina Hasana, je Fatima padla v jok. Po Hasanovi smrti je bila tudi bolj navezana na Haruna, saj ga ni hotela izgubiti. Brez nje verjetno Fadi ne bi mogel sam skrbeti za Haruna. Knjiga mi je všeč, saj nam pripoveduje o sovraštvu na svetu in kaj vse morajo ljudje zaradi tega prestajati. Osvetljuje begunce, ki morajo zaradi vojn bežati iz svojih domov ter si najti drugega. Zgodbo pripoveduje mladi fant. Osebe v knjigi se med sabo dobro razumejo in si tudi pomagajo. Države, skozi katere potujejo, jih sprejmejo, vendar se jih želijo tudi hitro znebiti. Knjiga je napisana v knjižnem jeziku, ampak se pri pogovorih med osebami pojavijo tudibesede v njihovem jeziku. Ni mi všeč, da se stvari, ki se dogajajo v knjigi, dogajajo v resničnem življenju in da se ljudje med seboj ne razumejo. Po dejanjih mi je najbližje Harun, saj tudi jaz ne bi vedel, kaj reči ali pa narediti v taki situaciji, če bi izgubil svojega bratca. Mislim, da je knjiga zanimiva, saj nam pove, da je na svetu veliko sovraštva do drugačnih. Prikaže nam, kako otrok doživlja dogodke, ki jih večinoma ne razume in verjetno ga to zaznamuje za vse življenje. V teh dneh pa se je blizu Slovenije začela vojna in ljudje zopet bežijo. To nam pove, da se iz beguncev ne moremo norčevati, saj lahko kmalu pristanemo na njihovem mestu in bomo morali tudi mi iskati prijazne ljudi, ki nas bodo sprejeli.

Benjamin Sadar, 9. c

OSKAR

BEREMO

Miroslav Košuta

LJUBEZNI TO PESEM Predstavitev pesniške zbirke Miroslav Košuta se je rodil 11. marca 1936 v Križu pri Trstu. Maturiral je na tržaški višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom in diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je delal kot novinar in urednik na ljubljanskem radiu, nato pa tri sezone kot dramaturg Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Kasneje je pri Založništvu tržaškega tiska urejal mesečnik Dan, do upokojitve pa je bil ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pesmi je pisal že kot študent in jih objavljal v takratnih literarnih časopisih in revijah, prve pa v tržaškem srednješolskem časopisu Literarne vaje. Hkrati z lastnim ustvarjanjem je tudi prevajal pesmi drugih pesnikov. V pesmih za otroke sta v središču igrivost in humor, sicer pa sta njegovi najpogostejši temi narobe svet in živali. Poleg knjige Ljubezni to pesem so njegova dela tudi Zmaj v parku, Oder med

sanjo in stisko, Medved z miško na rami, Ponikalnice – petinsedemdeset ugank in ena ugotovitev, Mornar na kozi, Na zmajevih krilih: ljubljanski mozaik, Božaj veter: pesmi za mlade in druge. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado, leta 2015 pa Levstikovo nagrado za svoje življenjsko delo.Iz knjige Ljubezni to pesem sem si izbrala zbirko V majhnem mestu. Celotna knjiga je izšla leta 2019 pri založbi Miš na Dobu pri Domžalah. Glavna tema zbirke govori predvsem o domu, Krasu in o tamkajšnjem življenju. S tem je pesnik skozi pesmi povezal prostor in čas svojega otroštva in odraščanja ter misli, ki jih izraža. V njej so pesmi o mestu in vsem v njem, pesmi o živalih, o naravi in videnjih, pesnikovih sanjarjenjih ... lahko bi na kratko rekli, večinoma o Primorski. Pesniška zbirka mi je všeč, ker poleg umetniškega pisanja pesmi tudi skozenj pokaže resnično podobo življenja in ker pesnik lepo izraža svoje misli.

OSKAR |

BEREMO

V majhnem mestu V majhnem mestu so majhne hišice, majhni trgi in majhne ulice, majhni avti, kamioni, motorji, majhna križišča in semaforji. V majhnem mestu so majhne palače, majhni parki, v njih majhne klopi, majhne živalce, majhne igrače, v majhnem mestu si majhen še ti V majhnem mestu vsi majhni ljudje z majhnim vsem, kar leze in gre, po majhnih cestah, mostovih, predorih drvijo vsepovprek kakor nori V majhnem mestu je prava sreča, kadar nekje nastane gneča z grožnjami, vpitjem, trobljenjem hup: v majhnem mestu je velik le hrup.

Da sem se odločila za to pesem, me je navedlo, ker se mi zdi zabavna in ljubka in ker ima zbirka enak naslov. Govori o mestu in dogajanju v njem. Sporoča, da naj je mesto še tako majhno, se v njem vedno nekaj dogaja. Naj ljudje živimo v majhnem ali velikem mestu, v stalni naglici nekam hitimo. V vsakem mestu je prisoten neizogiben hrup. To lahko izvemo predvsem v zadnjih dveh kiticah. Pesem je sestavljena iz štirih štirivrstičnih kitic. Izmed pesniških sredstev najdemo okrasni pridevek (majhni ljudje, prava sreča), rime so v prvi, tretji in četrti kitici oklepajoče, v drugi pa prestopne. Opazne so pomanjševalnice (hišice, živalce), saj je pesem za mlajše bralce. Kot pravimo, nam umetnostna besedila božajo dušo, hkrati pa nas lahko odpeljejo v drug svet ali pa samo v drug kraj, tako kot recimo v pesmi Stegnjeni prst, kjer pesnik opisuje, kako se pride v Trst.

Na platnici knjige je narisana školjka, vrh katere je drevo, okoli pa morje. Zame drevo simbolizira življenje in kot pesnik pravi v eni od pesmi: "... dokler še živiš, drevesa in gozdovi nekje žive, kar pomeni, da zaradi dreves lahko živimo." Školjka po mojem mnenju predstavlja dom, ki ga pesnik skozi celotno knjigo predstavlja in opominja na njegovo pomembnost. Morje pa nas gotovo inspirira in osrečuje. Katja Anzeljc, 8. b

OSKAR

PIŠEM IN PESNIM

MADONCA, JE SVET ČUDEN O, ta svet je res čuden! Čudna je vsa ta korona. Najbolj neumna je karantena, ker moramo biti celo popoldne na računalniku. Hecno je to, da med tednom hočem spat. Med vikendom pa hočem čim prej vstat. V šoli moramo maske nositi. Danes sem očala pozabila, ker včeraj sem brala. Sia Plut Omahen, 3. a Madonca, svet je čuden! Nevihta skoraj vsak dan, a ker svet je velik. redko pride k nam. Čokolada zelo mi diši, a zgleda kot kakec, ki ga kužek spusti, a vseeno jo pojem 1, 2, 3!

Madonca, je svet čuden! Ko korona prihiti, vse drugače se nam zdi. V šoli maske, razkužilo in druge reči. Madonca, ta svet se res čuden zdi! Nekje so gozdovi, nekje so pa mesta. V gozdovih je mir, v mestih pa dir. Neja Bajc, 3. a

Madonca, je ta svet čuden! In zakaj moram postati starejša? Ta svet je čuden! In zakaj otroku ne kupijo vsega, kar on želi? O, madonca, ta svet je čuden! In zakaj otroci morajo jesti zelenjavo? O, madonca, ta svet je čuden. Marianna Dzerauschyikova, 3. a

Bor Vodopivec, 3. a

OSKAR |

PIŠEM IN PESNIM

LIKOVNE PESMI Luna Neuslišana ljubezen

Ajda Gradišar

Nebesni raj

Špela Sodja, 6. d

Tamija Zajc

OSKAR

PIŠEM IN PESNIM

STRIP

OSKAR |

PIŠEM IN PESNIM

OSKAR

PIŠEM IN PESNIM

OSKAR |

PIŠEM IN PESNIM

OSKAR

PIŠEM IN PESNIM

PESMI UČENCEV 1. A UČENCI SO ZBRANI, VSI RAZIGRANI IN NASMEJANI KOT VELIKANI. NA STOLIH SEDIJO IN SE PRIDNO UČIJO. PIŠEJO ČRKE, ŠTEVILKE, VADIJO RIME VELIKE, NIKOLI PA NE POZABIJO PIKE. SE TUDI IGRAJO, ZELO RAZIGRANO IN NASMEJANO. TAKO JE V 1. A, KJER NE VLADA LOGIKA. Učenci 1. a

ZAJEC BRUNDO SE ZBUDI IN V ŠOLO ODHITI. ZA MIZO SEDI, PESMICE BRUNDAT HITI. Tara, 1. a KOZAREC JE VELIK KOT ZAJEC, TRD KOT OTIŠANEC IN HITER KOT PIŠČANEC. Gala, 1. a

BOŽIČEK, BOŽIČEK, KJE SI ZDEJ? PRINESI DARILA IN ŠE KEJ. NAJ BODO LEPI DNEVI. HEJ, HEJ. Nika, 1. a PRIŠLA JE POMLAD, ČAKAL SEM JO RAD, ROŽICE CVETIJO, PTIČKI ŽVRGOLIJO. Ida, 1. a

OBLAK JE NAŠ JUNAK IN VOZI VLAK. NA NJEM JE POLNO SRAK, KI PADEJO V SMETNJAK. Učenci 1. a ZUNAJ DEŽUJE, SONCE SE PREOBUJE, LADJA DALJE PLUJE, SNEŽAK PO SNEGU POSKAKUJE. Učenci 1. a

OSKAR |

PIŠEM IN PESNIM

ŠE PESMI ... STARO DREVO Krošnja, debelo deblo, lepo ptičje petje, veter topli rahlo piha, pomlad. Julija Kure 5. d

ZELJE Zelje je povsod po svetu, v največjem in najmanjšem »skretu«. Zelje tudi je na vrtu, prija pa velikanskemu krtu. V pekarni, v pečici, znajde pa se tudi na pici. Zelje je lahko tudi juha, v katero pade muha in jo jesta debeluha. Zakaj bi zelje metal stran, raje z njim naredi ham. To, da zelje mečeš stran, je res neumno, saj je zelje zelo pogumno. Znajde se res vse povsod, mogoče se iz njega da narediti tudi kompot. Lan Gašparin Medvešček

OSKAR

PIŠEM IN PESNIM

ŠE PESMI ... PESEM O »SLOVI« Slova je kul, sam delamo pa ful. Če kdo pri slovi dobi cvek, pol je to za en d…. Učiteljica je prijazna! Včasih se dere, ampak samo na cmere. Fantje se z učiteljico velikokrat kregajo, a nikoli pravilno glagolov ne spregajo. A kaj šele, da bi znali samostalnike! Če pa dobiš pet, veseliš se spet.

PESEM O SLOVENŠČINI Velikokrat pozabim zvezek doma, upam, da učiteljica ne bo dobila živčnega. Preberem, razberem in prepišem celo kitico, na koncu naredim še pikico. Veliko zgodb in pesmi znanih smo prebrali, a taki kot jaz nikoli nismo nič znali. Včasih učiteljico razveselim, da kar sam sebe nasmejim, na koncu pa trojko dobim. Edo Đogić, 9. c

Ko zazvoni, vsak iz učilnice odhiti. Anastazija Popović, 6. a

OSKAR |

EKOskar

EKOskar Božično-novoletne delavnice na predmetni stopnji V prazničnem decembru so se učenci predmetne stopnje udeležili božično-novoletnih delavnic, na katerih so iz odpadnega materiala izdelovali okraske za božično drevo in se zabavali ob ustvarjanju božično-novoletnih voščilnic. Učenci šestih in sedmih razredov pa so izdelali tudi tetraeder Sierpinskega – božično drevo iz 16 tetraedrov – in tako ustvarili model fraktala. Učenci z učiteljico Katjušo Slatenšek

Rastlinjaček z redkvicami V OPB 1. a so ljubki prstki posadili semena redkvice v mali rastlinjak. Otroci zdaj vedo, kaj rastline potrebujejo za rast. Torej, naj raste in upamo, da jo bomo tudi skupaj pojedli.

OSKAR

EKOskar

STRAN OD EKRANA Odrasli se vedno sprašujemo, kako naj otroka spravimo stran od ekrana. No, učenci izbirnega predmeta Ustvarjalnice s podružnice Rudnik vam predstavljajo svoj izdelek, saj so se preskusili v izdelovanju svoje lastne igrače. Za to so potrebovali samo nekaj stvari, ki jih najdemo doma ali v bližnji trgovini.

Potrebujemo: kartonasto škatlo z gladkim dnom karton škarje in olfa nož ravnilo lepilo

Navodila za delo: Škatli odrežemo robove do višine približno 5 centimetrov. Karton narežemo na trakove širine 3 centimetre. Na dno škatle narišimo naš labirint. Pazi – meje naj bojo v širini vsaj 4 cm. Poigraj se s težavnostjo – slepi rovi, cik-cak pot, dolga pot … Kartonaste trakove nareži na dolžine narisanih mej in nanje prilepi. Ta čas, ko se lepilo suši, poišči žogico ali frnikolo ter naredi vrstni red tekmovanja. Kdo bo najboljši? Barbara Bešter

OSKAR |

EKOskar

MISIJA ZELENI KORAKI Pripravili učenci 1. b

OSKAR

OSKAR |

EKOskar

ČISTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE Ob dnevu Zemlje, 22. 4., smo učenci prve triade združili moči in skupaj počistili okolico šole. Naše igrišče je urejeno in pripravljeno za igro. Ponosni učenci prve triade

OBISK PODJETJA DANFOSS TRATA V četrtek, 14. 4. 2022, smo se izpred šole z mestnim avtobusom odpravili na ogled podjetja Danfoss Trata. Tam so nas sprejeli z odprtimi rokami in nas odpeljali do njihove sejne sobe, kjer so nam predstavili podjetje. Podjetje izhaja iz Danske, izdelujejo pametne in energetsko učinkovite izdelke ter s tem pomagamo ustvariti trajnostno naravnan svet. Izdelujejo izdelke za regulacijo prenosa toplote v sistemih ogrevanja in hlajenja, s čimer se zagotavlja učinkovitejša uporaba energije. Po njihovem kratkem sprejemnem predavanju smo si nadeli zaščitno opremo in odšli pogledat v proizvodnjo. Tam so nam najprej pokazali elektronsko tablo, ki kaže podatke o njihovem delu in izdelavi izdelkov. Nato smo si ogledali njihove izdelke, velikansko skladišče, robote in delovna mesta. Obisk je bil zanimiv, izvedeli smo veliko novega. Vid Strojan, 8. d 38

OSKAR

OSKAR |

EKOskar

NATEČAJ UHU 46 malih ročic in 4 velike so predano ustvarjale NAŠO UHU – JUHU KMETIJO. Kakšen izziv za mestne otroke je bil to! A nam je dobro šlo. Smo si najprej zaželeli, da bi lahko na resnični kmetiji pomolzli kravo ali kozo. Upamo, da nam uspe. Z žarom v očeh smo od prvega trenutka iskali ideje, razmišljali, sanjarili, oblikovali, gradili, snovali od ranega jutra do poznega popoldneva mesec dni v naši učilnici, ki je od vseh idej, od naravnih in odpadnih materialov, ki smo jih pridno nabirali otroci, starši, stari starši, tete, strici in seveda obe učiteljici, kar pokala po šivih. Ustvarjali smo iz različnih materialov, iz odpadne embalaže, avtomobilskih gum (za gume traktorja), iz časopisnega papirja, revij, letakov, večmetrskih kartonov, škatlic, škatel, rolic, večjih in manjših plastenk (pujsi, ovce, panj, petelin, actimel embalaže za tačke, glava krave iz embalaže pralnega praška), plastičnih lončkov, plastičnih rokavic (vime pri kravi), kinder jajčkov (piščančki in čebelice), konzerv (ptiči na drevesu), zamaškov (s katerimi smo ustvarili rdeče slastne češnje in radovedne živalske oči), stiroporja, iz glavnika (grablje), slamic, vrvic, gumbov, starih nogavic (zajčki), sena, slame, žagovine, papirnatih prtičkov, papirja vseh mogočih vrst in seveda z lepili … tudi UHU, a jih je bilo zelo premalo za našo kmečko mojstrovino.

JUHU KMETIJA UHU vselej domiselno poskrbi, da našim prstom dolgčas ni. Naša JUHU KMETIJA je kot brezmejna domišljija, na njej vsako seme sreče vzklije in pujsek se veselo v blatu umije. Z glavnikom domišljije pograbiš seno, toplo sonce ti ogreje oko, še najbolj zaspane petelin zbudi, ob koruzi se še kokoškam smeji. Za tvoje zdrave in krepke kosti, kravica Liska z mlekom skrbi. Skozi okno traktorja pokukaj tudi ti in z domišljijo odpotuj, kamor si tvoje srce želi. Hvala vam za še en čudovit ustvarjalni natečaj.

OOS SKKAARR| |

3 191

EKOskar Vsak delček naše vesele JUHU KMETIJE smo skrbno oblikovali, vsaki rastlinici in živalici posebej smo vdihnili življenje, še sonce na našem nebu žari od srečnih in pridnih dlani ... Paradižnik smo že povezali in zelena paprika (iz zelenih plastenk) že rase! Ves mesec smo opazovali svet okrog nas, brali o živalih, rastlinah, strojih, delu na kmetiji, o pridnih rokah kmetov in kmečkih žena, o lepotah in težkem, predanem delu na kmetiji. Rezali smo, lepili, kaširali, barvali s temperami, akrilnimi barvami ... Vsi smo se naučili ogromno novega o življenju na kmetiji, o živalih na kmetiji, o vrtninah, poljskih pridelkih, o življenju marljivih ljudi na kmetijah. Še dobro, da ni nihče pokukal v našo "kmečko" učilnico, saj bi nas v gorah materiala in obilici ustvarjalnega dela težko našel. NE, NE GRE LE ZA SEMENA SREČE, KI SMO JIH POSEJALI, AMPAK TUDI ZA TOPLINO PRIDNIH DLANI, KI JIH ZNAMO PONUDITI LJUDEM, ŽIVALIM, RASTLINAM. Kakor v pravljici Kdo je napravil Vidku srajčico smo si ob ustvarjanju prepevali: "Rad imej, rad imej živali in cvetlice ..." Ponosni smo na svojo večmetrsko mojstrovino, ki zdaj krasi našo veliko šolsko avlo. Podpisali smo se kar na kmečki voz. Nas najdete? Le poglejte, kako sta naši učiteljici Mojci močni ... kako ne, saj sta vendar vadili cel mesec svoje mišice na JUHU kmetiji! Zaželite si kaj lepega, vstopite v naš traktor, zapojte si "Na kmetiji je lepo" in spoznajte našo veselo JUHU KMETIJO! "Dobrodošli", vam kličemo in vas lepo pozdravljamo učenke in učenci 2. b ter učiteljici Mojca Ogrizek Drinovec in Mojca Abbad

OSKAR

OSKAR |

RAD IMAM

UKVARJANJE S KMETIJO Predstavil vam bom poklic ali hobi kmeta. Veliko ljudi se s kmetijstvom ukvarja poklicno, vendar imam jaz kmečka opravila tako rad, da je to moj najljubši hobi. Ponavadi se ljudje na manjših kmetijah z obdelovanjem zemlje ali rejo živali ukvarjajo ljubiteljsko, vendar kmetijstvo zahteva celega človeka. Za njo se ne odločimo sami, ampak te vedno kmetija pokliče. Saj če imaš rad to delo, ga nosiš v srcu. Postane tvoj način življenja. Brez kmetijstva ljudje ne bi mogli živeti, ker ne bi imeli hrane. To je zelo naporen hobi, a hkrati je zelo zanimiv, sploh za nas fante, ki obožujemo stroje in radi vozimo traktor. Včasih se je vse delalo ročno, danes pa se večino dela opravi strojno. Kmet mora imeti raznovrstno mehanizacijo(npr. traktor, bager, kosilnico ...). Še posebej moraš imeti rad živali. Verjetno vas ima v razredu kar nekaj hišnega ljubljenčka in veste, da vam to vzame precej prostega časa. Sedaj pa si predstavljajte, da imate doma trideset ali več hišnih ljubljenčkov in da poleg tega, da jih hranite, morate še pridelati hrano za njih. Zato na kmetijah pomaga pri delu cela družina in se je velikokrat potrebno odpovedati počitnicam. Tudi sam grem velikokrat med počitnicami v Postojno pomagat delat na kmetijo Pirc. To so zame najlepše počitnice. Slovenija ima približno 605.000 ha kmetijskih površin v uporabi. To je približno tako veliko kot cel Maribor in Celje skupaj. Na teh zemljiščih se kmetje ukvarjajo z živinorejo ali poljedelstvom. Če imajo živinorejo, redijo živali za meso ali kravam molzejo mleko. Če pa se ukvarjajo s poljedelstvom, pridelujejo zelenjavo in sadje. Naša kmetija se ukvarja z živinorejo, in sicer imamo živino za meso. Med živino za prodajo mesa spadajo pujsi, govedo, zajci ..., med živino za mleko pa govedo, ovce, koze ... Trenutno se več zasluži s prodajo mleka kot pa s prodajanjem mesa. Kmetje navadno živijo v vasi, nekateri pa tudi v mestu. Naša kmetija je bila nekoč v vasi, vendar je s širitvijo mesta to sedaj mesto. Zato ni možno širiti kmetije in se z njo ukvarjamo le ljubiteljsko. S kmetijstvom je tako, da vse, kar dobiš, ti kmetija vzame tudi nazaj, ker je potrebno neprestano kaj popravljati, kupiti kakšen nov stroj ... Kmetje imajo zelo slab prihodek in tudi od kmetijstva zelo težko živijo. Zato v današnjem času ogromno kmetov hodi v službo in je kmetijstvo le hobi. Dandanes veliko kmetij propada, ker se otroci odseljujejo in lastniki nimajo komu zapustiti posesti. Včasih so kmetje imeli narejeno samo osnovno šolo in jim je to bil edini vir prihodka. Dandanes morajo biti izobraženi in potrebno je imeti veliko izkušenj. Na uspešnih kmetijah so se otroci izšolali in so visoko izobraženi. Znanje, ki so ga pridobili na fakultetah, so pa uporabili za širitev kmetije in vpeljavo sodobnih metod kmetijstva. Tudi sam si želim, da bi se veliko naučil in bi nekoč prevzel kakšno kmetijo. Rad bi, da bi to postal moj poklic in ne samo moj hobi. Marcel Bulc, 6. a OSKAR |

UČITELJ ZA EN DAN

»UČITELJ ZA EN DAN« PRI POUKU MATEMATIKE Tekom meseca marca nam je učiteljica matematike Katjuša Slatenšek omogočila službo učitelja za en dan s plačilom dobre ocene. :) V najino dvorano sva povabili bivši učiteljici za en dan, Elo in Ana Lino iz 9. c, ter ju o službi malo povprašali. Zaupali sta nama, da služba učitelja pravzaprav ni tako enostavna, kot si večina naših učencev predstavlja. V to temo sva se še globje poglobili in od učiteljev na naši šoli izvedeli, da je najbolj pomembna stvar pri poučevanju, da se z učenci povežeš na višjo raven. Ela nama je zaupala, da sta se na uro pripravljali več dni. Morali sta se vnaprej naučiti snov in za uro pripraviti ustrezne potrebne pripomočke. Eli in Ana Lini je to sicer odlično uspelo, vendar pa še nimata dovolj izkušenj za opravljanje celotnega poklica. Učenci smo se ob njunem predavanju počutili dobro, saj sta z nami povezani na drugačni ravni kakor učitelji. Trenutno sediva v knjižnici na Strelišču s kavo v roki in se sprašujeva, koliko truda učitelji resnično namenijo v njihove učne ure. Vsak dan gledava učitelje, ki prihajajo in odhajajo iz razreda, zaklenjene v čas ponavljanja vedno istih reči, vedno istih opozoril. Edini, ki jim lahko dan popestrijo, so učenci, ki pa zadnje čase le strmijo skozi okno, zaprti v svoj svet, v svoje misli. Vsi smo omejeni z belimi stenami, zeleno tablo in nizkim stropom. Z možnostjo učitelja za en dan, se cikel prekine, tako za učitelje kot tudi za učence. Učiteljica Katjuša Slatenšek nam je dala možnost prekinitve vsakdana, za kar smo ji zelo hvaležni. Spodbujava učitelje, da omogočijo prekinitve cikla. Z idejo učiteljice Slatenšek sva prišli do zavesti gibanja »Učitelj za en dan«, saj bi s tem na naši šoli pustili sled. #učiteljzaendan

Live as if you were to die tomorrow. Learn as if you were to live forever. Mahatma Gandhi

»Brain-storming«: Mija Zadravec, 9. c Zapisala: Ema Turk, 9. c

OSKAR

UČITELJ ZA EN DAN

»UČITELJ ZA EN DAN« V 7. B V vlogi učiteljic matematike so se preizkusile tudi sedmošolke Ema Lenai, Nejla in Katarina Kim iz 7. b. Sošolcem so pripravile učno uro o kotih v trikotniku. Pri pripravah jim je pomagala učiteljica Katjuša Slatenšek, ki jih je usmerjala in jim svetovala o časovni in vsebinski pripravi ure. Svoja razmišljanja o dnevu so strnile takole: »Mislim, da je bila to odlična izkušnja, ki nam bo gotovo kdaj v življenju prišla prav. Vse smo se potrudile po najboljših močeh in mislim, da smo vse skupaj vse kar dobro izpeljale. Spodbujam še ostale učence, da se preizkusijo v vlogi učitelja in pripravijo učno uro za sošolce.« Ema Lenai Zajc, 7. b » Menim, da je bila naša ura matematike zelo dobra; to je bila enkratna izkušnja, da vidimo, kakšno je delo učiteljev. Priznati moram, da ni lahko, saj je kar težko razložiti snov. Vendar smo se potrudile po najboljših močeh, da smo prišle do zastavljenega cilja.« Nejla Musić, 7. b »Naša ura matematike se mi je zdela super, zelo smo se zabavale. Biti učiteljica za en dan se mi je zdelo zabavno, pa vendar tudi malo težko, saj je težko povedati, kaj je za domačo nalogo, ker so potem vsi žalostni; zelo dobro moraš razložiti tudi navodila za delo in seveda razložiti snov. Če bi lahko, bi še enkrat bila učiteljica za en dan, ampak bi se morala še malo bolj pripraviti, da bi lahko dobro in jasno razložila snov. Zdaj razumem učitelje, da je tudi njim težko povedati nalogo, ampak jo morajo dati, saj le tako pridemo do vrha našega cilja v učni uri.« Katarina Kim Kilar, 7. b

OSKAR |

NEMŠČINA

UNSERE KLASSENFAHRT Am Donnerstag, den 21. April war ich mit meiner Deutschklasse in Österreich. Wir waren in Klagenfurt und am Wörthersee. Die Fahrt mit dem Bus war lustig und kurz. Zuerst waren wir im Planetarium. Das Programm Sonnensystem war interessant. Dann waren wir in Minimundus. Wir haben Sehenswürdigkeiten fotografiert. Ich hatte viel Spaß auf der Rutsche und im Auto. Wir waren auch in der Stadt. Klagenfurt ist klein, aber schön. Alles war teuer. Wir hatten Glück mit dem Wetter. Es war warm und sonnig. Am Ende waren wir auch am Wörthersee. Der See ist groß, aber das Wasser war noch kalt. Die Reise war super! 8. Klasse

Hier sind unsere Fotos:

MEINE SCHULE Meine Schule heißt Osnovna šola Oskarja Kovačiča. 866 Schüler und Schülerinnen besuchen unsere Schule. Die Adresse ist Ob dolenjski železnici 48. Meine Klasse ist die 7. a. Ich lerne Englisch viermal in der Woche. Frau Bosnić unterrichtet Englisch. Ich habe Geografie am Montag und am Freitag. Mein Sportlehrer ist Herr Trojar. Ich finde Sport super und einfach. Im ersten Stock sind Klassenzimmer von 11 bis 24 und die Bibliothek. Im Erdgeschoß sind Klassenzimmer von 1 bis 10, das Direktorat und das Sekretariat. Der Unterricht ist von Montag bis Freitag von 8.00 Uhr bis 15. 20. Uhr. Am Samstag und Sonntag haben wir frei. Gal Zupančič, 7. a

OSKAR

NEMŠČINA

MEINE FERIEN Hallo, Klara! Wie geht`s? ich bin gut. Ich bin in Ljubljana. Ich wohne bei Tante Anika. Ich mag Ljubljana. Wie ist es in Deutschland? Ist alles noch beim Alten? In Ljubljana ist ein Jugendklub. Der Jugendklub heißt: »Spaßklub«. Meine Freundin Zala ist auch oft dort. Ich finde den Jugendklub prima. Dort gibt es sehr interessante Aktivitäten: Basketball, Fußball, Tischfußball, Tischtennis, Musik hören, Instrumente spielen, Theater, Kochen, Backen, Tanzen, Joggen und mehr. Das ist der Spaßklub. Wir lernen auch Fremdsprachen. Deutsch, Englisch, Spanisch und Französisch. Ich mag Videospiele und Programmieren nicht so sehr. Deutschkurs, Kochkurs, Tanzkurs, Workshops klasse! Ich hoffe du kommst bald zu Besuch und dann zeige ich dir den Spaßklub. Viele Grüße aus Ljubljana Živa Jug, 6. b

Meine Ferien in Griechenland Ich war in der letzten Woche der Sommerferien mit meiner Familie in Griechenland. Wir waren mit dem Flugzeug da. Der Flug war lustig. Das Wetter war heiß und das Meer war sauber und schön. Das Hotel war altmodisch und das Essen war sehr lecker. Wir hatten viel Spaß. Die Sehenswürdigkeiten waren wunderschön. Zala Vrtačnik, 8. d

Mein lieber Lukas! Ich mag dich. Ich finde dich hübsch und lustig. Ich vermisse dich. Ich möchte dich immer sehen, montags, dienstags, mittwochs, … Bist du mein Valentin? Anonym

OSKAR |

NEMŠČINA

MEINE FERIEN Meine Ferien in Ungarn Meine Tante und ich sind in der zweiten Woche der Sommerferien nach Ungarn gefahren. Wir waren eine Woche dort. Wir sind mit dem Auto gefahren. Die Fahrt war lang und unbequem, aber auch lustig und billig. Das Hotel war bequem und teuer. Das Essen war lecker, aber auch teuer.

Das Wetter war gut und es war sehr heiß. Die Leute im Hotel waren sehr freundlich. Wir haben viele Sehenswürdigkeiten besichtigt und fotografiert. Wir hatten viel Spaß. Laura Glamočanin, 8. c

MEINE KLASSE In meiner Klasse ist es nie langweilig. Wir haben immer viel Spaß. Wenn wir fünf Minuten Pause haben, machen wir immer viel Blödsinn. Wir halten immer zusammen. Manche Lehrerinnen lieben uns, manche aber auch nicht. Aber das macht uns nichts aus. Wir haben noch immer viel Spaß. Unsere Klassenlehrerin ist Frau Marucelj Štrus. Die ist so nett und meistens versteht sie uns. Wir sind immer froh. Eines weiß ich sicher. Ich kam in die beste Klasse. Ich werde sie so sehr vermissen. Zala Podvršič, 9. d

OSKAR

MATEMATIKA

MEDNARODNI DAN MATEMATIKE Prižgem si računalo in pripravim si pisalo. Komaj čakam, da se bo nadaljevalo. Učenke 9. d

Mednarodni dan matematike v 6. c Učenci 6. c so se odločili, da bodo ob mednarodnem dnevu matematike pripravili nekaj odkritij o rabi matematike v vsakdanjem življenju. Tako so v nastale zanimive predstavitve posameznikov in skupin, ki so jih učenci zaključili s kratkimi kvizi za sošolce.

OSKAR |

MATEMATIKA

TEKMOVANJE V RECITIRANJU ŠTEVILA PI Kot vsako leto smo nekaj dni pred 14. marcem dnevom števila PI organizirali tekmovanje PI. Za začetek smo povedali pravila. Nato so učenci po seznamu hodili na naš namišljeni oder.

Tekmovalka 7. d je bila prva. Šlo ji je zelo dobro, za prvič bi lahko rekli odlično. Na tekmovanju so bili zame najboljši letošnji šestošolci. Na tekmovanju so bili trije učenci 6. c, ki jim je šlo za prvič IZJEMNO. Čestitam! Naslednja sta bila učenca 8. razreda, za katera je bilo tekmovanje velika zabava, medtem ko so bili ostali neverjetno resni. Nato je nastopila naša neverjetna Nuša iz 6. d, ki je zasedla 3. mesto. BRAVO, BRAVO IN ŠE ENKRAT BRAVO! Punc devetih razredov je bilo veliko manj strah. Videlo se je, da so to že počele v prejšnjih letih. Zadnja tekmovalka 9. razreda je bila več kot O D L I Č N A! Za konec smo odprli škatlo nalog, ki nam jih je poslal PI. ZELO SMO SE ZABAVALI! Pa smo pri najbolj napetem delu – razglasitvi rezultatov. Začnimo kar pri tretjem mestu, ki ga je zasedla učenka 6. d, NUŠA SODJA! 2. mesto je zasedel učenec 7. c, BRIN KOTNIK! In 1. mesto je zasedla učenka 9. b, BRINA GRADIŠAR! Čestitke vsem našim tekmovalcem – bili ste ENKRATNI. Enja Vampelj, 6. a

Dobim decimalko, rešim jo v minuti, testi pri mati niso tolk kruti. Matematiko vsi znamo samo takrat, ko plonkiče imamo. Narisal sem skico, pojedel sem potico.

Pripravim si ravnilo, zraven pa še šestilo. Rešil sem nalogo za dvojkico bogo. Na tablo narišem PI, da je prav, se mi zdi. Edo Djogić, 9. c

OSKAR

MATEMATIKA

TEKOVANJE V SESTAVLJANJU RUBIKOVE KOCKE IN PIRAMIDE Kot vsako leto so se tudi to šolsko leto učenci predmetne stopnje pomerili v hitrostnem sestavljanju Rubikove kocke in piramide. Tekmovanje je potekalo 22. decembra 2021, z uvodnimi besedami o Rubikovi kocki pa so ga otvorili učenci Lan, Tian in Franky Ben iz 7. b.

Zmagovalci posameznih razredov v sestavljanju Rubikove kocke so: 6. razred: LUKA PRAPROTNIK iz 6. C (čas sestavljanja: 0:47.54) 7. razred: LAN BRICELJ iz 7. B (čas sestavljanja: 0:40.16) 8. razred: ALJAŽ PRAPROTNIK iz 8. B (čas sestavljanja: 0:45.30) 9. razred: TIM KRANJC iz 9. C (čas sestavljanja: 0:32.57) Najboljši čas med vsemi tekmovalci je torej imel TIM KRANJC iz 9. C. Zmagovalec v sestavljanju Rubikove piramide je BRIN KOTNIK iz 7. C s časom 0:13.21. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem! Se vidimo ponovno prihodnje šolsko leto.

OSKAR |

TEDEN PISANJA Z ROKO

TEDEN PISANJA Z ROKO V 3. C

OSKAR

TEDEN PISANJA Z ROKO

OSKAR |

TEDEN PISANJA Z ROKO

OSKAR

PREDSTAVITEV KRAJA

KOBARID Predstavil vam bom kraj v meni najljubšem delu Slovenije. To je Kobarid. Leži v Posočju, blizu meje z Italijo v severozahodnem delu Slovenije. Kobarid ima v prometnem pomenu pomembno strateško lego, saj stoji na stičišču treh glavnih poti, ena pelje na sever v Bovec, druga na zahod v Čedad v Italiji in tretja na jug v Tolmin in naprej v Gorico.

Zaradi odmaknjenosti od avtocest in reliefa terena, ki večinoma ni ravninski, se je večina poizkusov v gospodarstvu izjalovila. Zato bi v Kobaridu od večjih podjetji omenil le tri največja gospodarska podjetja. To so: TIK – tovarna igel Kobarid. Kot nam že ime pove, izdelujejo medicinske igle, poleg tega pa tudi drug medicinski material (na primer katetre). Drugo podjetje je Oplast, ki se ukvarja z brizganjem in predelavo plastičnih mas (profesionalna orodja, avtomobilski deli). In še zadnje, meni najljubše podjetje, je Mlekarna Planika, del katere je tudi sirarski muzej. Planika je edina slovenska mlekarna, ki spodbuja planšarsko mlekarstvo in vsa proizvodnja sloni na lokalno pridelanem mleku avtohtone pasme krav.

OOSSKKAARR | |

5 131

PREDSTAVITEV KRAJA Tako kot v večini mest tudi v Kobaridu najdemo občino, zdravstveni dom, cerkev (Device Marije Vnebovzete), osnovno šolo (Simona Gregorčiča), turistično informacijski center in muzej. Ker gospodarsko Kobarid ni bil uspešen, se je večina prebivalstva zaradi zanimive narave in zgodovine usmerila v turizem. Tako nekateri obiščejo Kobarid zaradi padalstva, raftinga, canyoninga, ribolova. Drugi pa zaradi kulturne in zgodovinske dediščine. Pod naravno dediščino bi omenil reki Sočo in Nadižo ter slapova Kozjak. Več pa ima Kobarid pokazati s kulturno dediščino. Med to dediščino spada Napoleonov most, Italijanska kostnica, ostanki prve svetovne vojne na Kolovratu in še več.

Kobariška zgodovina je najbolj znana po dogodkih v prvi svetovni vojni. A manj znani dogodki segajo vse do kamene dobe, 6000 let pred našim štetjem. Ena izmed zanimivosti je že prej omenjena Italijanska kostnica, ki so jo fašisti postavili med obema vojnama. Vanjo so prenesli ostanke 7014 znanih in neznanih padlih italijanskih vojakov, ki so se borili v prvi svetovni vojni v Posočju. Ob njeni otvoritvi 1938 je bil organiziran spodletel atentat na Benita Mussolinija. Če bi atentat uspel, bi bil potek 2. svetovne vojne morda drugačen.

OSKAR

OSKAR |

PREDSTAVITEV KRAJA Rad bi vam še omenil dve znani osebnosti povezani s Kobaridom, ki ju verjetno že poznate. Prvi je Simon Gregorčič, ki se je rodil v Vrsnem pri Kobaridu. Njegov vzdevek je Goriški slavček in je eden izmed najbolj znanih slovenskih narodno zavednih pesnikov. Nekaj let je kot kaplan deloval v Kobaridu in tam ustanovil tudi prvo čitalnico. Njegova najbolj znana dela so Soči, Veseli pastir, Človeka nikar in druge. Zanimivo je, da je pesnik v pesmi Soči, ki je izšla 1879 napovedal dogodke 1. svetovne vojne, ki je to območje zaznamovala leta 1914, torej 35 let kasneje. Druga oseba je Ana Roš , ki je najboljša kuharska mojstrica na svetu in je drugo leto zapored prejela dve Michelinovi zvezdici. V Kobaridu pa z bivšim možem Valterjem Kramarjem vodi lastno restavracijo Hiša Franko. Pri njej pa je zanimivo to, da ni izšolana kuharica, ampak samouk. No, za konec pa še Kobariške znamenitosti. Med te znamenitosti štejemo slapova Mali in Veliki Kozjak. Meni lepši je 15 metrov visoki Veliki Kozjak, ki pada med dvema skalnima stenama. Ena bolj prepoznavnih znamenitosti je Napoleonov most, ki ima zgodovinsko in estetsko vrednost, kljub večkratni porušitvi, so ga vsakokrat zgradili nazaj. Ima pa Kobarid tudi sodobno znamenitost, to je Hiša Franko, edina slovenska restavracija z dvema Michelinovima zvezdicama in ena od 50 najboljših restavracij na svetu. Zanjo ste verjetno že slišali, prepričan pa sem, da ne veste, da ima Hiša Franko v Kobaridu tudi svojo »valilnico talentov«. Imenuje se Hiša Polonka in v njej se učijo in dokazujejo mladi kuharji in gostinci, ki si želijo uspeti v svetu kulinarike. Nikakor ne smemo pozabiti Kobariškega muzeja, kjer si lahko v spomin in opomin ogledamo, kako je potekala 1. svetovna vojna v teh krajih. Upam, da sem vas navdušil in boste kdaj v prihodnosti Kobarid obiskali. Filip Ružman, 6. d

OOSSKKAARR | |

5 151

VESOLJE BREZ KONCA

NOV PLANET? Mislila sem si, končno malo počitka, in se ulegla na posteljo. Na kar pa belo-črn utrinek zadene ob moje okno in kar naenkrat sem na raketi z roza Nezemljanom. Raketa je tako hitra, da mislim, da bo eksplodirala. Nato smo pa na čudnem planetu v vesolju, ki je mavrične barve in poln mavric. Roza Nezemljan me gleda in me vpraša, če vem, kje sem, seveda mu odgovorim, da ne. Reče, da smo na Mavricus planetus in da mu je ime Roksi. Vse se mi zdi zelo čudno, potem mi pa reče, da me je pripeljal sem, da bi ugotovil, kakšni so drugi ljudje. Gledam ga čudno in mu rečem, da je zdaj izvedel in če me lahko pelje domov! Pravi mi, da ne bo šlo, saj mi je hotel nekaj pokazati. Takoj za tem pa vidim ljudi, ki imajo noge tam, kjer imamo mi glavo, in glavo tam, kjer imamo mi noge. Oni letijo in se pogovarjajo v drugem jeziku, ki ga ne razumem. Čisto sem navdušena in mislim, da bom postala zvezda sveta, saj sem odkrila nov planet in človeško vrsto! Roksi mi da čudno modro pijačo in reče, naj jo poskusim, bila je podobnega okusa kot pri nas pomarančni sok in veliko limone. Naenkrat zaslišim zelo znan zvok, zbudim se in ugotovim, da zvoni moja budilka in da so bile to le sanje. Ampak še vedno verjamem, da bi to lahko bilo tudi res. :( Katarina Kim Kilar, 7. b

Narisal: Lan Cener, 7. b

OSKAR

OSKAR |

VESOLJE BREZ KONCA

VELIKI ATRAKTOR V vesolju se vse premika, vzrok za to je sila gravitacije, ki deluje privlačno med telesi in objekti v Vesolju. Zemlja se vrti okoli svoje osi, ta kroži okoli Sonca, to vse pa skupaj z planeti in lunami kroži okoli središča naše galaksije. Pa tudi naša galaksija plove po prostranstvih vesolja. Vendar kam? Astronomi vedo, da se premika v isti smeri kot sosednja galaksija Andromeda in še nekaj sosednjih galaksij, ki so združene v t. i. »lokalno jato«. In ta jata se premika proti nevidnemu »nečemu«, ki ima maso več milijonkrat večjo od naše galaksije. Astronomi so ta nekaj poimenovali »Veliki Atraktor«, nihče pa ne ve, kaj naj bi to bilo. Ema Lenai Zajc, 7. b

METEORID

Meteoroid je majhen delec z velikostjo od zrna peska do skale, ki je nastal kot okrušek v vesoljskem prostoru in kroži okoli sonca. Večja telesa imenujemo asteroidi, manjša pa medplanetni prah. Meteoroid pa je telo manjše od asteroidov. Beseda ima izvor iz grške besede meteoros, kar pomeni visoko v zraku. Nekateri med njimi prečkajo tirnico zemlje in zaidejo tudi v zemeljsko ozračje. Vidno pot meteoroidov v ozračju imenujemo meteor ali zvezdni utrinek. Veliko meteorjev pripada meteorskim rojem, ki se periodično ponavljajo ob določenem času. Mikrometeoroidi so posebna skupina meteoroidov, ki imajo maso, manjšo od enega grama. Lan Bricelj, 7. b OSKAR |

VESOLJE BREZ KONCA

S KOLESOM V VESOLJE Nekega dne je živel deček Matic. Želel je postati astronavt. Neprestano je razmišljal samo o tem. Neke noči je zaspal in kar naenkrat je bila trdna tema. Stal je zraven svojega kolesa. Začel je goniti kolo, vendar namesto da bi se peljal, je letel v vesolje. Vedno bolj se je oddaljeval in bil vedno hitrejši, na sebi pa je nenadoma opazil astronavtsko obleko. Vedno dlje je bil. Naenkrat je odšel zelo hitro in na sebi je imel obleko astronavta. Ni minilo veliko časa in že je bil v vesolju. To je bilo magično. S kolesom je krožil okoli planetov. Z njimi se je celo pogovarjal. Takrat, v tistem času je bila Zemlja najdlje od sonca. Odšel je do prvega najbližjega planeta in se z njim pogovarjal. To je bil Jupiter. Pogovarjala sta se o vesolju. Jupiter je bil zelo prijazen. Povedal mu je, da je tukaj v vesolju veliko življenj. Dejal je tudi, da so v večini tukaj vsi zelo prijazni razen enega ljudstva in naše najbližje zvezde. V tem stavku se je vse končalo. Planet je namreč želel še govoriti, vendar deček je zaslutil, da nekaj ni v redu. Videl je namreč, da je bil planet najprej osvetljen, sedaj pa je bil temen. Nad njim je krožila velika svetla krogla. Deček je menil, da ona ve, kaj se je zgodilo. V ta namen je želel oditi do nje. Odšel je blizu, vendar se je v tistem trenutku zgodilo nekaj nepredvidljivega. Prišla je vesoljska nevihta. Kar naenkrat so padali meteorji, vesolje pa je postalo temno in strašno. Fant je vseeno želel naprej, vendar se je obrnil in videl rumene svetlikajoče oči. To ga je vleklo nazaj. Fant ni vedel, kaj je to. Čez nekaj časa pa je začudil prijetno svetlobo. Bližala se mu je velikanska svetla krogla. Prav ta ga je rešila. Ponovno je bil na varnem. Opazil je, da je bil to v resnici utrinek. Ta ga je ogorčeno vprašal, če je to mogoče. Matic najprej ničesar ni razumel, naposled pa mu je utrinek vse razložil. Nekoč je bila najbližja zvezda, Sonce, najboljša prijateljica s planeti. Oddajala jim je svojo toploto, da jih je grela. Le tako so lahko preživeli. Nekega dne pa je k Soncu prišlo drugo ljudstvo iz nekje drugje. Sonce so želeli vprašati o planetih in ta je tujcem vse povedal. Nato pa je ljudstvo napadlo. Bila se je dolga vojna. Po dolgem boju so planeti le zmagali. Tako je nastalo vesolje. Ljudstvo je odšlo in sonce z njimi. Tako so planeti začeli zmrzovati in počasi umirati. Tega niso morali dopustiti. V ta namen so planeti odšli v iskalno akcijo. Našli so ga, vendar Sonce ni želelo z njimi in planeti so ga morali ugrabiti. Tako sedaj sonce ne na svojo željo kroži okoli planetov, ljudstvo pa ga želi rešiti. Matic je to razumel in ni vedel, kaj naj si misli. Kljub temu se je odločil, da mora oditi do sonca. Utrinek mu je povedal, da sam tega ne more rešiti. Poklical je celo vojsko utrinkov, Matic pa je poklical vse planete, vendar to ni bilo prav lahko. Planeti so bili od prejšnje vojne zelo utrujeni in niso bili najbolj pripravljeni sodelovati. Nato pa se je največji med njimi, Jupiter, odločil, da bo odšel do Sonca in vsi ostali so sledili. Tako so vsi nadeli svoje čelade in odšli. Leteli so hitro. Matic je imel prav dober občutek. Ni se namreč pokazala nevihta. Z dobrim občutkom so odšli naprej in niso vedeli, da Sonce ve za njihov podvig in se nesramno smeji. Bilo so pri miru, saj so namreč bili že pri njem. Matic ga je ogovoril z besedami Sonce.

OSKAR

OSKAR |

VESOLJE BREZ KONCA

Takrat se je Sonce obrnilo in ljudstvo je odšlo v napad. Nobene izbire niso imeli planeti in utrinki. To ljudstvo je bilo namreč zelo odrezavo, drugače ga ni znal opisati nihče. Imeli so namreč maske, narisane oz. narejene iz jesenskih obarvanih listov. Medtem ko jih je to grozno ljudstvo napadalo, oni niso vedeli, kaj storiti. Odšli so v boj, vendar so bili zaradi utrujenosti precej iz mode. Neptun se je kotalil in pri tem odšel dlje od Sonca, ki se je samo streslo. Na planete in utrinke so padali tudi meteorji. Sonce se je naenkrat obrnilo in planeti so bili otemneli in čisto tiho. Matic ni vedel, kaj je narobe. Nato se je spomnil svoje knjige o vesolju. Tam je prebral, da so vsi planeti odvisni od Sonca in vedel je, da so bili zaradi tega takšni. Vseeno se je tolažil, da ima še utrinke. To je v tistem času držalo, vendar se je to kmalu spremenilo. Zvezde repatice so namreč letele okoli Sonca, da bi ga zmedle, ta pa bi planete spremenil nazaj in bil pripravljen na pogovor. Sonce se ni pustilo predati in nato je zažarelo z največjo možno svetlobo. Zvezdni utrinki so zbežali, saj je bilo to zanje preveč svetlobe. Poleg tega so postali kamni. Matic ni vedel, kaj naj naredi, vendar je vedel, da ne more obupati. Približal se je Soncu in ga udaril s komolcem. In potem … Matic se je zbudil in skočil iz postelje. Ni vedel, kaj se dogaja. Ni bil prepričan, ali so to bile sanje ali je to resničnost. Karkoli je že to bilo, je vedel, da mora nazaj in rešiti prijatelje. Pričel je razmišljati, takrat pa ni opazil, da se je vse spremenilo. Vsi planeti so bili na drugačnem mestu in so krožili okoli Sonca. Čisto vse je krožilo okoli Sonca. Matic je razmišljal, medtem pa ga je Sonce gledalo in bilo pripravljeno nanj. Živa Jug, 6. b

OSKAR |

ZABAVA

GRŠKI BOGOVI Križanka Vse se je začelo z Gajo/Geo in Uranom, zemljo in nebom. Dobila sta prve otroke Kiklope – velikane z enim velikim očesom sredi čela – in Hekatoheire - velikane s stotimi rokami. Uran je prve otroke vrgel v podzemni zapor Tatar. Ko sta Gaja in Uran imela drugo raso otrok, Titane, se je Gaja bala, da bo Uran tudi njih vrgel v Tatar, zato je najstarejšega sina Kronosa spodbujala, naj svojega očeta razseka na koščke s koso, ki mu jo je dala. Ko je Kronos razsekal Urana na koščke, je vladal svetu. Vsakega otroka, ki ga je imel s svojo sestro Reo, je pojedel, saj mu je Gaja prerokovala, da ga bo premagalo lastno potomstvo. Ko je bila Rea spet pripravljena roditi, je svojega sina Zevsa skrila, Kronosu pa je dala v plenice povit kamen. Ko je Zevs odrastel, je Kronosa pripravil do tega, da je izbruhal njegove brate in sestre, ki so popolnoma neprebavljeni rastli v Kronosovem trebuhu, tako da mu je dal piti mešanico vina in gorčice. Kronos je tako izbruhal Pozejdona, Hada, Hero, Hestijo, Afrodito in Demetro. Ko je Zevs rešil kiklope in hekatoheire, so mu pomagali v vojni proti Titanom. Kiklopi so Zevsu skovali strelo, Pozejdonu trizob, Hadu pa čelado teme. Ko so premagali Titane, je na svetu zavladal mir. Bogovi pa so si razdelili elemente. Zevs je dobil strele, grmenje in nebo, Pozejdon je dobil potrese, morje, reke in vodo, Had je dobil temo in smrt, Demetra kmetijstvo, Hestija ognjišče, Afrodita ljubezen in Hera poroko. Tako kot navadni smrtniki imajo tudi bogovi otroke, nekateri izmed njih so: Ares – bog vojne, Artemida –boginja lova in lune, Apolon – bog sonca in poezije, Dioniz – bog vina, Atena – boginja modrosti, Hefajst – bog kovačev in ognja, Hermes – bog kurirjev in tatov. Obstaja 12 glavnih olimpijskih bogov Zevs, Hera, Pozejdon, Demetra, Atena, Apolon, Artemida, Ares, Afrodita, Hefajst, Hermes in Dioniz. Obstajajo pa tudi manjši bogovi npr: Jan – bog vrat in izbir, Hekata – boginja meglice, Hipnos – bog spanja in Morfej – bog sanj. No, to je nekaj grških bogov. Uspešno reševanje križanke vam želi Filip

OSKAR

OSKAR |

ZABAVA

OO SS KK AA R R| | 6 1 1

OSKAR

Naslikala: Tjaša Šimenc, 6. d

OSKAR |

OSKAR Šolski časopis OŠ Oskarja Kovačiča 2021/2022