Issuu on Google+

Promocija zdravja

O—ˆ™ŒŽ„ꢪê¾ê„™Š˜–—ꢪ¡¢

Š„–Œ’ê–Ž˜“Œ‘ˆ


GLASILO SKUPINE SALONIT

POSLOVNO

2

Projekt IN PRIME - nova upravna stavba s tehnološkim parkom

4

zhsvup{êhuov}v±êŠ•„‡…ˆ‘Œê„—ˆ•Œ„Œ±ê‡­‡­ h‘‹’™’ꡱꥢ¡ªêkˆ–Žˆ —ˆ­®êª¥ê½ê£©ê¢¡êªªª±ê‰„Ž–®êª¥ê½ê£©ê¢¡ê§ªª ˆ¾“’O—„®ê–„’‘Œ—Í–„’‘Œ—­–Œ

pukl±êz„’‘Œ—êh‘‹’™’±ê‡­’­’­ h‘‹’™’ꨣ±ê¥¢¡ªêkˆ–Žˆ —ˆ­®êª¥ê½ê£©ê¢¡ê¥¤¡±ê‰„Ž–®êª¥ê½ê££êª¨ê¡©¨ ˆ¾“’O—„®êŒ‘‡ˆÍŒ‘‡ˆ¾–„’‘Œ—­–Œ

lzhsꇭ’­’­ h‘‹’™’ꩱꥢ¡ªêkˆ–Žˆ —ˆ­®êª¥ê½ê£©ê¢¡ê¥§¢±ê‰„Ž–®êª¥ê½ê£©ê¢¡ê¦¥§ ˆ¾“’O—„®êˆ–„Íˆ–„­–Œ

zvsrhuzrhêpuk|z{ypqhêhwuh±ê‡­’­’­ jˆ–—„êp­êŽ’•“˜–„ꡪ¦±ê¥¢¥ªêz’Ž„‘ —ˆ­®êª¥ê½ê££êª¥êª¢ª±ê‰„Ž–®êª¥ê½ê££êª¥êª£§ ˆ¾“’O—„®êŒ‘‰’Í–Œ„¾Š’•Œ†„­–Œ

pntêhnvyqlꌑ‡˜–—•Œ„ꊕ„‡…ˆ‘ˆŠ„ꐄ—ˆ•Œ„„±ê‡­’­’­ z„™–Ž„ꆈ–—„ꡱꡤ¡ªê„Š’•ˆê’…êz„™Œ —ˆ­®êª£ê½ê¥¦ê¥¥ê¥¦ª±ê‰„Ž–®êª£ê½ê¥¦ê¥¥ê¥©¦ê ˆ¾“’O—„®ê—„‘Œ–—™’ÍŒŠ­–Œ

DOGODKI

14

Sejem Megra 2012

16

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE

19

Program promocije zdravja

20

SPOZNAJMO SE

24

Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Salonit Anhovo

24

IZ LOKALNEGA OKOLJA

26

Pihalni orkester Salonit Anhovo upihnil 60 svečk

26

ŠPORT IN PROSTI ČAS

29

Vse selekcije OK Salonit Anhovo – Kanal v slovenskem odbojkarskem vrhu

30

yvrh}hꇭ’­’­ kˆŽ„‘Œê£½†±ê¦¢§¡êkˆŽ„‘Œ —ˆ­®êª¥ê½ê¦¦ê£¢ê¦¦£±ê‰„Ž–®êª¥ê½ê¦¦ê£¢ê¦¦ª ˆ¾“’O—„®ê•’Ž„™„Í•’Ž„™„­–Œ

zhsvup{êhuov}v±êr„‘’’Œ±ê‡­’­’­ rŒ‡•Œ:ˆ™„ꢪ±ê¥ªªªêu’™„ên’•Œ†„ —ˆ­®êª¥ê½ê££êª¨ê¢ªª±ê‰„Ž–®êª¥ê½ê£ªê¢§ê¤¦¨ê ˆ¾“’O—„®êŽ„‘’’ŒÍŽ„‘’’Œ­–Œ

zhspu}lz{±ê–—’•Œ—™ˆ±ê‡­’­’­ h‘‹’™’ꡱꥢ¡ªêkˆ–Žˆ —ˆ­®êª¥ê½ê£©ê¢¡ê£¥¢±ê‰„Ž–®êª¥ê½ê£©ê¢¡ê¦¥¦ê ˆ¾“’O—„®ê–„Œ‘™ˆ–—Í–„Œ‘™ˆ–—­–Œ

myp|shuhêjhsjlz{y|p±êz­“­h­ }Œ„êj„•’êt’•ˆŒê¡¤±ê£¤¡§ªên’•ŒŒ„±êp—„Œ„ê —ˆ­®êУ©êª¤¨¡ê£¢ê©¤¨±ê‰„Ž–®êУ©êª¤¨¡ê£¢ê©¤© ˆ¾“’O—„®êŒ‘‰’͉•Œ˜„‘„†„†ˆ–—•˜Œ–“„­Œ—

UREDNIŠTVO Peter Korenjak - področje kadrov in splošnih zadev, odgovorni urednik Jelka Usico, tehnična urednica Tamara Uršič Ladava - področje nabave, članica dr. Tanja Ljubič Mlakar - tehnično področje, članica Nataša Zelinšček - področje financ, ekonomike in informatike, članica Nadja Miška - področje trženja, članica DOPISNI ČLANI mag. Suzana Colja Resnik - Esal d.o.o. Irena Karnel - Salinvest, d.o.o. Drago Čefarin - Inde, Salonit Anhovo, d.o.o. Nadja Kralj - Rokava, d.o.o. Leon Šinigoj - Solkanska industrija apna, d.o.o. Neli Bokal - IGM Zagorje, d.o.o. Mitja Šuligoj - Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o. Jožef Kralj - Friulana Calcestruzzi, S.p.A.

FOTOGRAFIJE: Foto arhiv družb v skupini Salonit OBLIKOVANJE Jelka Usico - Salonit Anhovo, d.d. IZDAJATELJ Salonit Anhovo, d.d. e-pošta: glasilo@salonit.si PRELOM STRANI IN TISK Grafika Soča, d.o.o. NAKLADA 3.200 izvodov Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji. Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.


UVODNIK

Cenjene bralke, spoštovani bralci, ker je ta »Uvodnik« zadnji v moji dosedanji funkciji, se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem skupine Salonit, posebna zahvala pa tudi upokojenkam in upokojencem za izjemno korektno in uspešno sodelovanje z vami v vsej moji karieri generalnega direktorja. Rezultati, ki smo jih skupaj načrtovali in uresničili, so jasno prepoznavni in vidni ter zagotavljajo nadaljnje uspešno poslovanje podjetja. Naj vas, spoštovane bralke in bralci, ob tej priložnosti spomnim samo na nekatere naše najpomembnejše skupne dosežke: - po uspešni »združitvi« ločenih proizvodnih enot Skale, Polje in Rudarski obrat v enovito enoto Cement, d.o.o., smo po petnajstih letih izvedli prvo resno investicijo v cementnem delu Salonita – nov izmenjevalnik toplote; - dokončno, enkratno in na najhumanejši način smo rešili azbestno zgodbo Salonita Anhovo in Slovenije. V dolino Soče smo v različnih oblikah (dokupi delovne dobe, odškodnine, sanacija objektov) pripeljali preko 20 mio evrov; - ukinili smo zgrešeno in »vsiljeno« proizvodnjo poliestrskih cevi; - mirno in brezaferno je bilo izpeljano lastniško preoblikovanje enega največjih gospodarskih subjektov v državi; - iz obdobja izjemno konfliktnega in nevzdržnega smo prešli v čas vzornega sobivanja družbe in ožjega ter širšega okolja brez odpuščanja sodelavcev; - izpeljali smo celovito ekološko sanacijo degradiranega industrijskega kompleksa in med prvimi v državi pridobili integralno okoljevarstveno dovoljenje (IPPC); - ustanovili in oblikovali smo skupino Salonit kot največjega proizvajalca in prodajalca gradbenih materialov na osnovi mineralnih surovin v državi; - popolnoma smo posodobili in prenovili cementarno s podvojeno kapaciteto (1,3 mio t/leto) na najvišjem tehnično-tehnološkem, energetskem in ekološkem nivoju; - skoraj do zaključka smo pripeljali projekt poslovno-razvojnega objekta (INPRIME), ki bo omogočal razvojno-raziskovalno udejstvovanje najprodornejših strokovnih sodelavcev ter kvalitetno in prijazno delovno okolje za vse zaposlene, ki ne delajo v neposredni proizvodnji. Vodilno mesto prepuščam novi ekipi z velikim ponosom na vse, kar nam je v osemnajstih letih in pol mojega vodenja Salonita uspelo in je garant naslednjim generacijam za dobro in uspešno delo. Novi vodilni ekipi želim veliko uspehov, ki bodo sledili le trdemu delu, pogumu, odločnosti in korektnemu odnosu do vseh deležnikov – na prvem mestu morajo biti vedno interesi družbe Salonit Anhovo.

Jože Funda

Naš list 20/2012

1


POSLOVNO

Družba Salonit Anhovo s 1. avgustom z novo upravo Nadzorni svet družbe Salonit Anhovo Na 9. seji nadzornega sveta, ki je bila v petek 22. junija 2012, so se člani NS seznanili s prenehanjem mandata predsednika uprave in generalnega direktorja družbe Salonit Anhovo. Jožetu Fundi, ki je že pred časom napovedal odstop, je mandat prenehal konec meseca junija. S svojimi bogatimi izkušnjami, znanjem in osebnim vplivom bo tudi v prihodnje, kot svetovalec uprave, prispeval k ohranjanju in poglabljanju vzornih odnosov z vsemi deležniki družbe in utrjevanju tržnega položaja skupine Salonit v Sloveniji in tujini. Člani nadzornega sveta in uprava so na seji 22. junija skupščini predlagali tudi spremembe statuta, ki bodo omogočale imenovanje veččlanske uprave. Po sprejetju spremenjenega statuta z 31. 7. 2012 je tako nadzorni svet določil število članov uprave ter hkrati imenoval novega predsednika in člana uprave. Upravo, ki s 1. 8. 2012 zastopa družbo Salonit Anhovo, d.d., sestavljajo: Dragan Marinič – predsednik uprave, Jože Jaklin – član uprave in dr. Tomaž Vuk – član uprave.

Dragan Marinič je v družbi Salonit Anhovo odgovoren za področje trženja in marketinga. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Družbo Salonit Anhovo dobro pozna, saj je v obdobju med leti 1979 in 1994 v družbi Salonit Anhovo opravljal različne vodstvene naloge. Leta 1994 je prevzel področje razvoja in trženja gradbenih materialov blagovne znamke Baumit in je imel pomembno vlogo pri širitvi mreže družb Baumit na jugovzhodu in severovzhodu Evrope. Poleg tega je član uprave w&p Baustoffe GmbH ter direktor številnih prodajnih družb Baumit, kjer opravlja naloge s področja trženja, organizacije in komunikacije med hčerinskimi družbami in centralo.

2

Naš list 19/2011

Jože Jaklin je v družbi Salonit Anhovo odgovoren za področje financ, računovodstva, ekonomike, informatike in pravnih zadev. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zaključil je tudi MBA študij na Clemson University v Južni Karolini (ZDA). Kot namestnik direktorja Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo je bil odgovoren za izvedbo lastninskega preoblikovanja slovenskih podjetij, med katerimi je bil tudi Salonit Anhovo. Poleg uvajanja tržnih reform se je aktivno ukvarjal s prestrukturiranjem podjetij v težavah. Od leta 1997 do leta 2001 je bil Jaklin član uprave Slovenske razvojne družbe ter član več nadzornih svetov. Kot predsednik nadzornega sveta Salonita Anhovo, d.d., je bil aktivno vključen v njegovo privatizacijo in prestrukturiranje. Kariero je nadaljeval kot direktor in svetovalec v različnih slovenskih industrijskih družbah. Več let je bil tudi predsednik HEA E (Hydro Equipment Association Europe). V letu 2011 je Jože Jaklin postal član uprave družbe Salonit Anhovo, d.d.

Dr. Tomaž Vuk je v družbi Salonit Anhovo odgovoren za tehnično področje. Diplomiral je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Takoj po diplomi se je zaposlil v družbi Salonit Anhovo, kjer je kot mladi raziskovalec iz gospodarstva pridobil doktorski naziv. Od razvojnega inženirja za gradbene materiale je napredoval do pomočnika tehničnega direktorja. Njegovo glavno področje dela je upravljanje kakovosti, razvoj ter ekologija. V zadnjem času se je dr. Vuk intenzivno ukvarjal z uvajanjem alternativnih goriv v cementarni. V letu 2012 je v sklopu priprav za vodenje družbe zaključil Executive MBA program na IEDC Bled School of Management.

Novi upravi, Draganu Mariniču, Jožetu Jaklinu in dr. Tomažu Vuku, želimo uspešno in složno vodenje družbe Salonit Anhovo, d.d.


POSLOVNO

Poslovanje cementarne odraz krize v gradbeništvu Nadja Miška - Salonit Anhovo Slovensko gospodarstvo se je v minulem letu skrčilo za 0,2 odstotka. Pesti ga šibka kreditna aktivnost domačih bank, visoka zadolženost podjetij, še vedno velika plačilna nedisciplina ter skromna investicijska aktivnost. Prepotrebne reforme nimajo ustrezne vladne podpore. Med panogami so že tretje leto zapored najbolj kritične razmere prav v gradbeni dejavnosti. Vrednost opravljenih gradbenih del se je po 21-odstotnem padcu leta 2009 in 17-odstotnem padcu v letu 2010 tudi v preteklem letu še naprej nižala. Stagniranje v letu 2011 je rekordno, saj je upad dejavnosti več kot 25-odstoten in največji med državami EU. V insolventnih postopkih se je znašlo veliko gradbincev, zato propadanje gradbene operative že pušča posledice v industriji gradbenega materiala. Lanska slovenska potrošnja cementa se je zmanjšala za 11 odstotkov, s 1.050.000 ton na 936.000 ton, kar je na ravni leta 1994. Glede na rekordni konjunkturni leti 2007 in 2008 s potrošnjo okoli 1,6 milijona ton pa je obseg porabe cementa v letu 2011 manjši kar za 40 odstotkov. Posledično temu je potrošnja cementa na prebivalca upadla iz dobrih 500 kg na 450 kg.

Na domačem trgu in v izvozu smo prodali za petino manj kot smo planirali ter za 10 odstotkov manj od prodaje v letu 2010. Izvoz klinkerja pa znatno presega načrtovani obseg. S cementom in klinkerjem smo realizirali 3 odstotke manj kot leto prej. V strukturi prodanega cementa prevladujeta osnovni in specialni cement trdnostnega razreda 42,5, ki skupaj zavzemata 85 odstotkov celotne domače prodaje. Italija je še vedno naše glavno izvozno tržišče, izvoz je omejen na pokrajini Furlanijo in Veneto. Konkurenca na tem lokalnem trgu je izredno velika. Poleg devetih cementarn so tu še mlinice, skladišča in morski terminali. Dobri izvozni rezultati so

Leto 2011 je zato za industrijo gradbenega materiala eno najtežjih po letu 1993. Med najbolj prizadetimi segmenti so gotovo cementarji. Največji težavi sta pomanjkanje večjih infrastrukturnih objektov ter slaba likvidnost kupcev, ki sili oba proizvajalca cementa v omejitev dobav ali celo prekinitev poslovnih vezi. Obenem močna tuja konkurenca z nizkimi cenami slabša tržni položaj obema.

Za izboljšanje pogojev poslovanja in oživitev gradbene panoge bi bilo nujno potrebno sprejeti sistemske ukrepe, zagnati naložbe, urediti trg javnih naročil in poskrbeti za financiranje izvajalcev. A glede na prepočasno odzivnost države, vladne varčevalne ukrepe ter slabe napovedi je malo verjetno pričakovati, da se bo to zgodilo. Zato gradbeni dejavnosti tudi v letu 2012 grozi nov upad.

zr|wuhêwyvkhqhêjltlu{hꢪª§ê¾ê¢ª¡¡ ¡¢ªªªªª ¡ªªªªªª

©¨¤­¡¤¤ ©¡¨­¡§§ §¤£­£¢¢

¨ªªªªª

{’‘

Katastrofalno stanje v gradbeništvu se odraža tudi v poslovanju družbe. Domača prodaja preteklega leta je nižja od planirane in slabša od leta 2010, medtem ko so izvozni rezultati dobri in nad načrtovanim obsegom. Izvoz cementa in klinkerja je skozi celo leto nadomeščal izpad naročil na domačem trgu. Posledično temu se je delež izvoza s 15 povečal na 24 odstotkov.

odraz pridobitve novih kupcev, s katerimi smo začeli poslovno sodelovati že konec leta 2010. Glavna izvozna artikla sta cementa trdnostnega razreda 52,5 in 42,5 – specialni, ki predstavljata 80 odstotkov vseh izvoznih količin cementa.

¥¥¢­¦¤ª

¦ªªªªª

¤©©­¨¡©

¤ªªªªª ¢ªªªªª ª ¢ªª§

¢ªª¨

¢ªª©

¢ª¡ª

¢ª¡¡

Naš list 19/2011

3


POSLOVNO

Projekt IN PRIME – nova upravna stavba s tehnološkim parkom Mitja Pirih, dr. Tanja Ljubič Mlakar – Salonit Anhovo Eden od najpomembnejših aktualnih projektov v Salonitu Anhovo je izgradnja enote tehnološkega parka IN PRIME. Projekt je del širšega regijskega projekta Gospodarsko središče IN PRIME na Goriškem, ki izhaja iz Regionalnega razvojnega programa Severne Primorske (Goriške statistične regije) za obdobje 2007–2013. Ta program je Svet regije Severne Primorske (Goriške statistične regije) sprejel 15. decembra 2006. IN PRIME je na Goriškem eden od projektov, vključenih v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023, ki predstavlja nabor ključnih razvojno-investicijskih projektov, pri uresničevanju katerih bo sodelovala država. Resolucijo je sprejela Vlada Republike Slovenije na seji 12. oktobra 2006. Vizija projekta Gospodarsko središče IN PRIME na Goriškem je razviti Goriško v vodilno regijo Evrope na področju obvladovanja energije, naprednih materialov in tehnologij za trajnostni razvoj. Projekt sofinancira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Iz namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko nameni 85 odstotkov sredstev, iz slovenske udeležbe za sofinanciranje kohezijske politike pa 15 odstotkov. V projektu IN PRIME skupno s Salonitom Anhovo sodeluje 15 partnerjev ter vseh 13 lokalnih skupnosti v Goriški regiji. Med partnerji so na primer: ETA, Gostol, Instrumentation Technologies, Hidria, Pipistrel, Primorski tehnološki park, Iskra Avtoelektrika, Kolektor, TKK Srpenica, Univerza v N. Gorici itd. (www.in-prime.net). Z izgradnjo nove stavbe IN PRIME v Salonitu Anhovo bo nastal nov razvojni center, ki bo namenjen nadaljnjemu razvoju na področju gradbenih materialov in tehnologij za okoljsko sprejemljivo in energetsko učinkovito proizvodnjo gradiv. V objektu bo delovala uprava, laboratoriji in druge strokovne službe, prostora pa bo tudi za nove razvojne dejavnosti. Podjetje se bo z novo stavbo lokacijsko poenotilo, izboljšali se bodo pogoji dela, za zaposlene bo v tej stavbi urejena nova restavracija, del bo namenjen tudi za nove garderobe.

Kako bo stavba zgrajena? Upravna stavba s tehnološkim parkom IN PRIME je delno štirietažni in delno dvoetažni objekt. Celoten objekt bo zajemal dve povezani stavbi s skupno površino okr. 5.000 m2. Od tega bo okr. 1.800 m2 površin tehnološkega parka IN PRIME ter okr. 4

Naš list 20/2012

2.800 m2 površin za potrebe cementarne in skupine Salonit. Preostalih okr. 400 m2 bo za skupne potrebe. Objekt je sestavljen iz rekonstruirane prej obstoječe stavbe laboratorijev ter novogradnje. Oba dela sta sicer konstrukcijsko ločena, vendar sta zaradi same namembnosti in funkcionalnosti prostorov v 1. in 2. nadstropju povezana. V prvi stavbi, na lokaciji prejšnje stavbe laboratorijev, so kletni prostori in prvo nadstropje namenjeni laboratorijem in razvojnim dejavnostim, kar bo omogočilo tudi vzpostavitev dodatnih novih dejavnosti. V prvem in drugem nadstropju te stavbe bodo pisarne in sejne sobe za sodelavce Salonita in zunanje sodelavce, v prvem nadstropju bo tudi lepa predavalnica. Prostori so projektirani univerzalno in omogočajo prilagoditev posameznim dejavnostim in potrebam. Drugi del objekta (nova stavba) bo v enem delu ravno tako štirietažni. V kleti bo glavni vhod z recepcijskem pultom. V pritličju so predvidene dodatne pisarne, medtem ko sta 1. in 2. nadstropje povezana s prvo stavbo. V drugem delu nove stavbe bodo še dodatne dejavnosti, npr. garderobe za delavce, nova restavracija, skupen arhiv in druge skupne dejavnosti. Streha tega dela je hkrati velika terasa, povezana s predavalnico v prvi stavbi. Objekt je v celoti klimatiziran in ogrevan s sodobnimi sistemi, omogoča pa tudi vso

potrebno infrastrukturo za delovanje laboratorijev. V objektu so nameščeni krmilniki in bazni računalniki, potrebni za vodenje proizvodnje cementa.

Kako poteka gradnja objekta? Že priprava na projekt je bila zelo zahtevana, saj je bilo potrebno, poleg pridobitve ustreznih dovoljenj, tudi začasno preseliti dejavnosti, ki so se predhodno odvijale v stavbi laboratorijev. Tukaj velja omeniti predvsem selitev komandnega pulta proizvodnje cementa in vse laboratorijske dejavnosti. Selitev dejavnosti je bila izvedena do konca junija 2011, v juliju pa so se že začela rušitvena dela na obstoječi stavbi laboratorijev. Podjetje Salinvest, d.o.o., je bilo izbrano kot glavni izvajalec na gradbeno-obrtniških in instalacijskih delih. Gradnja je bila predvidena v dveh fazah. 1. faza je obsegala dela do izgotovitve vseh prostorov tehnološkega parka IN PRIME, prostorov laboratorijev ter vseh skupnih prostorov, obenem je obsegala tudi izgradnjo drugega dela objekta do tretje, podaljšane gradbene faze (izgradnja, pokritje in zaprtje objekta). Izvedla se je tudi delna zunanja ureditev. Od julija 2011 do maja 2012 je gradnja potekala neprekinjeno, izvedle so se vse potrebne meritve, uredila vsa tehnična dokumentacija. Tehnični pregled je bil uspešno izpeljan dne 14. 6. 2012 in danes imamo uporabno dovoljenje za okr. 2.900 m2 površin, pripravljenih za vselitev.


POSLOVNO Projekt je tudi finančno zelo zahteven, saj ga je zaznamovalo splošno negotovo stanje v gradbeništvu, nelikvidnost posameznih izvajalcev, visoki investicijski stroški, nekontinuirano zagotavljanje nepovratnih sredstev. Kljub vsem težavam smo uspeli pridobiti vsa predvidena nepovratna sredstva.

Trdimo lahko, da smo 1. fazo projekta »Izgradnja Tehnološkega parka IN PRIME« uspešno izpeljali: v celoti in pravočasno smo ga zgradili, že pridobili prvega najemnika in tudi uspešno pridobili in uporabili vsa dodeljena nepovratna sredstva. Verjamemo, da bomo skupaj uspeli najti rešitve in sredstva tudi za 2. fazo izgradnje in na

ta način pridobili kvalitetne delovne prostore ter objektu dali celovito in ustrezno vsebino, ki za podjetje pomeni logistično in lokacijsko najustreznejšo rešitev, ki bo omogočila racionalnejše poslovanje in nadaljnji razvoj.

Tehnični pregled

Nova upravna stavba s tehnološkim parkom Naš list 20/2012

5


POSLOVNO

Uporaba specialnega betona “STABILCAL” Beton z majhnimi krčenji in nizko temperaturo hidratacije - proizvod Friulane Calcestruzzi S.p.A. Martin Gian Paolo - Friulana Calcestruzzi S.p.A. Med najpomembnejše cilje si je Friulana Calcestruzzi S.p.A. zadala povečati proizvodnjo in prodajo betonov z visoko dodano vrednostjo. Doseganje tega cilja nam pomaga v boju z nenehnim nižanjem proizvodnjih količin ter povečuje našo prisotnost na trgu in prepoznavnost pri reševanju zahtevnih naročil in uvajanju inovativnih rešitev na področju betonov. V zadnjih mesecih preteklega leta smo z uspehom zaključili betonažo velike masivne konstrukcije z betonom “STABILCAL” z majhnimi krčenji in nizko temperaturo hidratacije. Objekt se nahaja v Tržiču (Monfalcone) in je bil izveden s strani gradbenega podjetja EDILGITIBI srl. Sam projekt obsega en sam temelj za montažo mehanske stiskalnice za izdelavo velikih elementov za nuklearne elektrarne. Dimenzije objekta so 20 × 25 × 4 m – skupni volumen 2000 m3. Nadzorniki in izvajalec so zahtevali beton z v nadaljevanju navedenimi karakteristikami glede trdnosti, temperature, krčenja in obdelavnosti svežega betona.

Končno smo oblikovali ponudbo z našim betonom “STABILCAL” z oznako XC3 C30/37 D31,5 S5 in zagotovili zahtevane lastnosti ΔT < 32 °C in standardno krčenje < 350 micron/m1. S tako ponudbo smo dosegli 40 % višjo ceno od enakega betona z oznako XC3 C30/37 S5.

od betonaž je bila izvedena z enajstimi vozili in eno betonsko črpalko z dolžino roke 40 m. Končni rezultati so zadovoljili vse zahtevane karakteristike s strani projektanta in izvajalca del, gradbenega podjetja Edilgitibi srl.

STABILCAL se je proizvajal v jeseni preteklega leta v naši betonarni v Fiumucellu in bil vgrajen s črpanjem direktno na objekt v štirih betonažah po približno 500 m3. Vsaka

V nadaljevanju so prikazane zahtevane in dosežene karakteristike betona, na slikah pa prikazana obsežnost objekta.

Zahteve projektanta

Dosežene z betonom STABILCAL

XA1

XC3

<0.50

0.48

Trdnostini razred N/mm

C30/37

povprečna 44.00 N/mm

Agregat (maksimalna debelina)

31.5 mm

< 31.5 mm

Stopnja konsistence ob vgradnji

S5 210-240 mm

S5 230 mm

Opis lastnosti Stopnja izpostavljenosti (UNI EN 206-1) Razmerje voda/cement max

Po temeljiti preučitvi zahtev in v sodelovanju z našim dobaviteljem aditivov – Basf smo sestavili betonsko mešanico, s katero smo v nadaljevanju najprej eksperimentirali v laboratoriju in šele nato v proizvodnji.

Betonski oporniki – piloti za »naslonitev« temeljev

6

Naš list 20/2012

Temperatura hidratacije Standardno krčenje po 28 dneh

ΔT < 32 °C

ΔT = 30.4 °C

< 350 mikron/m1

300 mikron/m1

Betoniranje prve plasti temelja


POSLOVNO

Zaščita in zorenje betona v temelju pod PVC folijo

Priprava armature in montažnih sider za drugo plast temeljev

Priprava druge betonaže

Betoniranje druge plasti temelja

Obnova reduktorja glavnega pogona mlina surovin Bojan Skrt - Salinvest V mlinici surovin imamo vgrajena dva krogelna mlina za mletje laporne moke, ki se dozira v izmenjevalec toplote in kasneje v rotirno peč, kjer se speče v klinker. Vsak mlin je gnan z dvema reduktorjema in dvema elektromotorjema moči 1,75 MW. Od leta 1977 imamo vgrajene češke reduktorje Škoda. To so robustni, 24 ton

težki tristopenjski reduktorji, uležajeni s kotalnimi ležaji, vsak je hlajen in mazan s 500 litri olja. Med obratovanjem se stalno merijo temperature ležajev in olja. Trikrat letno se izvajajo preventivne meritve vibracij ležajev na vseh strateških napravah proizvodnje cementa. Prav meritve vibracij ležajev so nas opozorile, da stanje ležajev

3. reduktorja (predvsem ležajev prve stopnje) ni najboljše in ubiranje med zobniki tudi kaže na določene poškodbe zob. Med planiranjem naslednjega zastoja linije smo poleg ostalih vzdrževalnih del predvideli tudi obnovo tega reduktorja, ki naj bi obsegala obračanje zobnikov (konstrukNaš list 20/2012

7


POSLOVNO cija reduktorja to dopušča ) in menjavo ležajev. Med odpiranjem reduktorja smo bili posebej pozorni na stanje ležajev in njihovih vgradnih mest prve stopnje. Po čiščenju smo opazili poškodbo ležišča ležaja v ohišju reduktorja prve stopnje. Od več možnih načinov popravila smo se odločili za vgradnjo podložnega obroča. Obdelavo - struženje ležišča podložnega obroča smo izvedli z zunanjim izvajalcem.

Meritve, določitev toleranc in izdelavo podložnega obroča smo izvedli skupaj s strojnimi delavnicami v Centralnih delavnicah Salinvesta. Vsa dela na reduktorju: odpiranje, odvoz v delavnico (najtežji kos je tehtal več kot 10 ton), premeščanje sklopk, menjavo ležajev, čiščenje, ponovno montažo in zagon je uspešno izvedla delavnica strojnega vzdrževanja cementarne Salinvest.

Poškodba ležišča ležaja 1. stopnje reduktorja

Obdelava poškodovanega ležajnega mesta v notranjosti reduktorja

Priprava ohišja reduktorja pred montažo zobnikov

Obnovljeno ležajno mesto pred montažo

Zobniki 2. stopnje pripravljeni za montažo

8

Naš list 20/2012

Reduktor pripravljen za zapiranje

Ta poseg je bil izveden prvič na enem od štirih reduktorjev vse od začetka obratovanja leta 1977, kar potrjuje kvaliteto in robustnost teh naprav. Na osnovi kontrolnih meritev temperatur in vibracij nas v naslednjih letih čakajo podobni posegi tudi na ostalih treh reduktorjih.


POSLOVNO

Prenovljeno spletno mesto Salonit Anhovo Peter Korenjak – Salonit Anhovo Prenovljena spletna predstavitev družbe Salonit Anhovo je bila uradno objavljena na svetovnem spletu, 28. marca, z dnem otvoritve sejma MEGRA 2012, na katerem smo bili tudi letos prisotni. Skupaj z izvajalcem, družbo Arctur, smo zasnovali in izvedli projekt, ki v slovenskem prostoru izstopa tako zaradi svoje tehnološke in vsebinske dovršenosti kot zaradi sveže in trendovske podobe. Stran je pripravljena kot spletno mesto, na katerem obiskovalec dobi vse potrebne informacije o družbi, njenih proizvodih, storitvah, referencah, razvojnih in okoljskih usmeritvah. Postavitev spletne strani je kombinirana z naborom privlačnih fotografij, ki se izmenjujejo na prvi strani in obiskovalcu nudijo prikaz panoramskih fotografij okoljske umeščenosti družbe v zelenju ob smaragdni reki Soči. 'Image' fotografije v podlagi glave spletnega mesta dopolnjuje tehnološka dovršenost reliefa peči za proizvodnjo klinkerja. Vsebina, obogatena s fotografijami, tabelami in shemami, je pripravljena v različnih oddelkih družbe in končno prilagojena za objavo na spletu. Brskanje po spletni strani je enostavno in logično. Morebitne zagate rešuje iskalnik. Že 1. februarja pa je bila objavljena prva v sklopu celostno usklajenih spletnih vsebin družb skupine Salonit, spletna stran družbe Salinvest. Gre za enostavno, a sodobno spletno stran, ki na jasen način prikazuje dejavnost družbe Salinvest s ciljem večje prepoznavnosti na trgu. Da bi pridobili tudi stranke izven meja, sta poleg slovenske različice postavljeni še italijanska in angleška. Spletne strani temeljijo na tehnologiji PHP/ MySQL, v osrčju najdemo semantičen HTML, v ospredju pa ji daje dinamičnost kombinacija CSS in Javascript/AJAX tehnologij. Medtem ko se na osebnem računalniku prikaže polna dinamičnost spletne strani, se na mobilni napravi z obiskom www.salonit.si ali z enostavnim skenom QR kode avtomatično naloži majhnim zaslonom prilagojena verzija. Naš list 20/2012

9


POSLOVNO

Posodobitev premične separacije v kamnolomu Solkan Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi O uvedbi proizvodnje kamenih agregatov za betone v kamnolomu Solkan je že bil objavljen članek v 17. številki Našega lista decembra 2010. Od takrat so se ti agregati že dobro uveljavili na trgu. Največji uporabnik je betonarna družbe Rokava. Ker povpraševanje tržišča bistveno pre-

Dobavljeno novo sito

sega zmogljivost kamnolomske premične separacije, so bili konec leta 2011 izdelani načrti njene posodobitve. Zato je bil v začetku letošnjega leta dobavljen dodaten drobilnik in novo, večje sito za povečanje proizvodne kapacitete in deleža drobnih zrn v pesku. Novo sito je opremljeno s

»cik-cak harfa« mrežo, ki naj bi še dodatno pripomogla k povečanju kapacitete sejanja vlažnega peska v primerjavi s klasično pleteno mrežo. Posodobitev z dodatnim drobilnikom in sitom in delno predelavo transportnih trakov je izvedla družba Salinvest.

Izgled »cik-cak harfa« mreže za pesek

Obiskovalci navdušeni nad obiskom družbe Salonit Anhovo Peter Korenjak – Salonit Anhovo Zanimanje za vodene oglede procesa proizvodnje cementa iz leta v leto narašča. Vzrok gre iskati tudi v moderni tehnologiji,

ki je zanimiva predvsem za strokovno javnost in študente.

In prav tehnologija, s katero razpolagamo v naši cementarni, je pritegnila tudi obiskovalce iz Inštituta za trajnostno ravnanje z odpadki in tehnologijo, ki deluje v okviru univerze v Loebnu (Avstrija). Naši stalni obiskovalci so tudi otroci iz vrtca Deskle, ki jih privlači predvsem ogromna gradbena mehanizacija v kamnolomu.

Skupina študentov iz Univerze v Loebnu

10

Naš list 20/2012

Skupaj z Osnovno šolo Kanal smo v petek 18. maja pripravi predstavitev poklicev, specifičnih za dejavnost družbe Salonit Anhovo. Izpostavili smo delo operaterja, kemijskega tehnika in strojnega tehnika. Predstavitvi družbe so sledili vodeni ogledi s predstavitvijo dela na obravnavanih delovnih mestih. Za marsikaterega učenca je bil to prvi stik z delovnim procesom, zato smo imeli še posebej odgovorno nalogo,


POSLOVNO da smo poklice predstavili na pravi način in s tem pritegnili pozornost in zanimanje učencev. Prav tako so v petek 18. maja pod vodstvom dr. Željka Pogačnika v kamnolomu Anhovo potekale že tradicionalne terenske vaje študentov geologije, na katerih študenti pridobijo praktično znanje s področja geologije in pridobivanja mineralnih surovin ter njihovega pomena pri proizvodnji cementa.

Otroci iz vrtca Deskle v kamnolomu

V četrtek 24. maja pa so nas v sklopu naravoslovnega dneva obiskali učenci Osnovne šole Deskle, ki so si z zanimanjem ogledali celotni proizvodni proces od pridobivanja surovine do odpreme končnega produkta, cementa. Tudi učenci OŠ Dobrovo so 11. junija del naravoslovnega dneva na temo energija namenili ogledu cementarne. Kljub deževnemu vremenu so se seznanili s procesom ter s ključnimi poklicnimi profili v proizvodnji cementa. Vse zainteresirane skupine z veseljem sprejmemo v naši družbi in zanje organiziramo strokovno vodene oglede proizvodnega procesa. Zadovoljni in ponosni smo, da so obiskovalci nad prikazom dejavnosti proizvodnje cementa navdušeni ter zadovoljni zapuščajo naše dvorišče.

Učenci OŠ Kanal pri predstavitvi poklicev

Učenci OŠ Dobrovo na ogledu proizvodnje

Učenci OŠ Deskle na ogledu proizvodnega procesa Naš list 20/2012

11


POSLOVNO

Zakaj je zadnja burja odkrila toliko streh? Zavarujmo se z dolgoročno investicijo mag. Suzana Colja Resnik - Esal V prvi polovici februarja je Primorsko zajela huda burja. Po besedah ing. Janeza Sevška, sodnega izvedenca in cenilca za strehe, ki se sicer že tri desetletja specialno ukvarja z izvedbo streh po celi Sloveniji, je burja prizadela predvsem novejše in obnovljene stavbe. Po ogledu poškodovanih streh skupaj s civilno zaščito in gasilci ugotavlja, da sta največja vzroka za nastanek škod nepravilna izvedba strešnih del in vgradnja neustreznih kritin. Kakšne posledice je burja pustila na strehah? Po podatkih civilne zaščite Ajdovščina je v tednu dni odkrilo več kot 100 stavb v občini. V splošnem lahko rečem, da se ne glede na vrsto kritine niso obnesle vse tiste, ki niso bile vgrajene v skladu z navodili za montažo. Sporna so bila tudi druga nepravilno projektirana in izvedena dela na ostrešjih. Splošno razširjeno mnenje, da so težje kritine bolj odporne proti obtežbi z vetrom, je zmotno, kar je dokazala tudi zadnja burja. Poleg tega pa izpostavljam kritino na javnih in šolskih objektih ter drugih objektih z velikimi

Posebnost Valovitke je geometrija plošče s petimi in osmimi vali, ki povečujejo nosilnost plošče ter zagotavljajo dodatno prezračevanje pod kritino.

strešnimi površinami, kjer se vedno znova ponavlja zgodba o prizadetosti streh po neurjih v Sloveniji. Tudi ajdovski primer treh zaporedno zgrajenih industrijskih hal z vgrajenima različnima kritinama je pokazal, da je hude sunke v celoti vzdržala le Valovitka.

Janez Sevšek, sodni izvedenec in cenilec za strehe za obrtne dejavnosti: »Strešna kritina Valovitka je uspešno prestala zadnji naravni test z burjo. Ob ustrezni montaži ji to omogoča njena značilna valovita oblika, ki je tako optimalno osnovana, da se uspešno upira vetru. Poleg tega je na leseno ali kovinsko podkonstrukcijo pritrjena z najmanj štirimi tipskimi vijaki dolžine 13 cm oziroma za ploščo z nizkim valom 9,5 cm in je zato izjemno varna pri obtežbi z vetrom«.

12

Naš list 20/2012

Kako naj se lastniki stavb zoperstavijo ekstremnim neurjem? Strehe moramo vsaj dvakrat letno pregledati ali prepustiti delo izkušenemu stavbenemu kleparju oziroma strokovnemu krovcu. Poudarjam pravilno projektirano ostrešje ter naklon strehe in smer slemena, ki morata biti prilagojena lokalnim razmeram. Pri nakupu kritine naj nas ne zavede nizka cena, zgolj všečen videz kritine ali dolga garancijska doba, ki je največkrat nična. Raje preučimo lastnosti in življenjsko dobo kritine ter realno garancijo. Spoštujmo izdelke domačih proizvajalcev, saj bodo

v primeru, ko nas doleti tovrstna nesreča, našo težavo reševali razumno. Na kaj morajo biti lastniki stavb še posebej pozorni? Dejstvo je, da mnogi izvajalci niso kos kakovostni izvedbi del, kar se je izkazalo tudi v zadnjem neurju. V splošnem lahko rečem, da bi bilo škod manj, če bi bile kritine izvedene v skladu s tehničnimi navodili. Naravna zakonitost primorske regije že od nekdaj zahteva veliko več znanja pri gradnji streh. Ker pa ugotavljamo, da so močni vetrovi vse pogostejši tudi širše v Sloveniji, je moje priporočilo, da se pred njimi zavarujmo z dolgoročno investicijo – s kakovostnimi materiali ter znanjem izkušenih izvajalcev. Bralci se za več priporočil o gradnji streh lahko obrnejo na inženirja Janeza Sevška (041 612 073).


POSLOVNO

Kje so vzroki, da streha na telovadnici v Desklah zamaka? Marija Lipovšek - Esal Streha telovadnice Osnovne šole Deskle, ki je prekrita z Esalovimi petvalnimi valovitimi ločnimi ploščami Valovitka v svetlo sivi barvi, že od samega odprtja objekta leta 2007 zamaka. Razlog za slabo delovanje strehe je neustrezna montaža kritine. Podjetje Esal d.o.o. je pri reševanju reklamacije ugotovilo, da krovec pri montaži plošč ni upošteval navodil za polaganje. Napak pri montaži je celo več: vrvični zaris ni bil izveden, vse plošče so maksimalno napete, pa tudi leva in desna stran strehe nista v liniji. Zato prihaja do poškodb na najbolj obremenjenih ploščah dolžin 2000 mm in 1600 mm v in ob slemenu, ki povzročajo zatekanje deževnice v telovadnico.

Ker je odmik od proizvajalčevih navodil za montažo Valovitke zelo velik, bi se tudi ob zamenjavi plošč škoda na materialu ponovila. Esal je zato pripravil predlog sanacije, in sicer tako, da se pas plošč v slemenu ponovno prekrije, vendar ločeno od spodnje kritine. Poleg tega je podjetje Esal pripravljeno nadzirati montažo novih plošč s ciljem, da se trajno reši problem zamakanja.

Telovadnica OŠ Deskle

Siva preproga – tokrat na strehi in fasadi Esal vpet v svojevrsten konstrukcijski dosežek montažnih hiš mag. Suzana Colja Resnik - Esal Hiša v Škofji Loki je zaradi zahtevne arhitekture svojevrsten konstrukcijski dosežek na področju enodružinskih montažnih hiš. Idejno izvira iz oblike terena, saj mu je povsem prilagojena. Njen ekološki vidik, ki je eden od razlogov za montažno gradnjo, potrjuje tudi prezračevana fasada, obložena z naravnim materialom - macesnom in Esalovimi vlaknocementnimi ploščami. Arhitekti prof. Janez Koželj, Blaž Rupar in Tina Rupar Kobe iz 3biroja so hišo osnovali na običajnih naročnikovih željah po funkcionalnih prostorih ter težnji po čim več zunanjih površinah. Po analizi lokacije pa je nastal svojevrsten projekt, ki poleg želja naročnika spoštuje predvsem specifičnost nagnjenega zemljišča in vpetost v strnjeno zazidavo naselja.

Arhitekti pravijo, da so se za montažno gradnjo odločili zaradi njene natančne predizdelave v delavnici, kratke dobe gradnje, možnosti zidave v zimskem času ter vgradnje naravnih materialov. Prav ekološki vidik hiše dopolnjujeta prezračevana streha in fasada z zaključnim slojem Esalovih petvalnih plošč v svetlo sivi barvi. Prezračevana streha in fasada, obloženi z Valovitko z ustrezno

Streho skupaj s fasado hiše kot preproga prekrivajo petvalne Valovitke v svetlo sivi barvi

toplotno izolacijo, namreč izkoristita vse prednosti vlaknocementnega materiala: nizko toplotno prevodnost, paropropustnost ter stabilnost v mrazu in vročini. Valovitka zaradi sestave materiala in vseh svojih lastnosti sovpada z novodobno arhitekturo energijsko varčnih hiš – tako montažnih kot masivno zgrajenih stavb.

Vpetost hiše v strjeno naselje in nagnjeno zemljišče.

Naš list 20/2012

13


DOGODKI

Srečanje prevoznikov Nadja Miška - Salonit Anhovo Konec januarja smo skupaj z našim hišnim prevoznikom, tolminskim Avtoprevozom cement, ki skrbi za cestno in železniško logistiko cementa, organizirali že tradicionalno letno srečanje prevoznikov. Dogodek smo pripravili na kartodromu v Luciji pri Portorožu, kjer so se gostje pomerili v hitrostni vožnji z gokart vozili. Srečanja se je udeležilo okoli sedemdeset voznikov iz dvajsetih prevoznih družb iz cele Slovenije. V mrzlem, a sončnem vremenu je bilo vzdušje ves čas na visokem nivoju. Najboljšim smo podelili nagrade, zmago-

valci pa so zmago, kot se spodobi v tem športu, zalili s šampanjcem. Na večerji sta goste pozdravila direktor APC-ja Milan Martelnc in direktor trženja Sergij Grmek ter se zahvalila za zaupanje in poslovno sodelovanje v minulem letu. Le z dobro organizacijo prevozov in spoštovanjem dobavnih rokov povečujemo zadovoljstvo

Zmagovalci z gostitelji

Zbiranje udeležencev

Priprave na startu

14

Naš list 20/2012

in krepimo zaupanje končnih porabnikov cementa, zato so ravno cestni prevozniki pomemben člen v distribucijski verigi. Ob sproščenem klepetu o težavah tega posla v trenutno še vedno kriznih ekonomskih razmerah smo z gosti ostali in se družili do poznih večernih ur ter se poslovili z obljubo, da se čez leto dni zopet srečamo.

Priprave na startu

Zmagovalci 1. mesto: Martin Valentinčič (APC Tolmin), 2. mesto: Andrej Pelicon (APC Tolmin), 3. mesto: Marko Nagode (Dolinšek transport Ljubljana)


DOGODKI

Esal prepoznan med srbskimi arhitekti mag. Suzana Colja Resnik - Esal Med 24. in 28. aprilom 2012 je v Beogradu potekal že 38. Mednarodni sejem gradbeništva, na katerem že več let utrjuje prepoznavnost tudi podjetje Esal.

Podjetje Esal se že več let predstavlja na gradbenem sejmu v Beogradu.

Sejem, ki je eden najbolj gradbeno specializiranih sejmov na področju jugovzhodne Evrope, vsako leto gosti čez 1.000 razstavljavcev in preko 57.000 obiskovalcev. Po kapaciteti razstavnih površin in številu domačih razstavljavcev se je povečal za več kot trikrat, medtem ko je tujih razstavljavcev šestkrat več kot v začetnih letih delovanja. Prisotnost podjetja Esal na tem sejmu je pokazala, da se prepoznavnost Esalovih

Objekt: KDU Cerak “Plava ptica”, Cerak, Beograd Arhitektura: Milenija in Darko Marušić Izdelek: Swisspearl Nobilis N212, Nobilis N215, Planea P613

izdelkov v Srbiji iz leta v leto povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo leta 2007 ustanovljeno podjetje Esal d.o.o. Beograd, ki na srbskem trgu krepi svoj položaj predvsem s prodajo fasadnih plošč Swisspearl in s strešno kritino Valovitka. Podjetje se vedno bolj uveljavlja tudi na račun realiziranih projektov, kar je bilo na sejmu izrazito opaziti pri arhitektih in študentih arhitekture. Eden večjih objektov, prekritih z valovitimi ploščami Valovitka, je hala Fertil v Bački Palanki. Zadnja arhitekturno pomembnejša

Objekt: “Kulturno-turistični kompleks Terra Panonica”, Mokrin Arhitektura: Autori Izdelek: Swisspearl Xpressiv Dark Grey 8220, Integral plan N6505

objekta, obložena s fasadnimi ploščami Swisspearl, pa sta vrtec »Plava ptica« v Beogradu in kulturno-turistični kompleks »Terra Panonica« iz Mokrina. Prav slednji projekt je na 33. Salonu arhitekture v Beogradu prejel nagrado za najboljše arhitekturno delo v letu 2011, v sklopu ene najprestižnejših srbskih priznanj na področju arhitekture »Ranko Radović« pa nagrado za najboljšo izvedbo v lanskem letu. Revija Hiše iz Slovenije je ta objekt uvrstila med 50 najlepših hiš na svetu.

Objekt: Skladišče umetnih gnojil Fertil, Bačka Palanka Arhitekt: Branislav Jović Izdelek: Valovitka 5, nebarvana

Naš list 20/2012

15


DOGODKI

Sejem Megra 2012 Nadja Miška - Salonit Anhovo Na sejmišču v Gornji Radgoni je med 28. marcem in 1. aprilom potekal mednarodni sejem gradbeništva. Letošnja Megra je bila že petindvajseta po vrsti, njena novost sta bila spremljajoča sejma energije in trajnostne gradnje Engra ter komunale, okolja in ekologije Kogra. Stične točke vseh treh sejmov so bile gradnja, energetika in sožitje človekovega urbanega prostora z okoljem. Skupaj s Salonitom je sorazstavljala tudi povezana družba Esal. Sejem je kljub skromnejšemu obsegu tradicionalno predstavljal vse segmente gradbeništva od proizvajalcev gradbenih materialov, ponudnikov mehanizacije, orodij do storitev in izobraževanj, manjkali so le gradbinci. Da gradbena panoga doživlja največjo krizo v zadnjih letih, dokazujejo tudi podatki o udeležbi. Zasedenih je bilo le 14000 m2 notranjih in zunanjih površin, na katerih je razstavljalo 310 ponudnikov iz 14 držav, število obiskovalcev pa je bilo 13000, kar je skoraj polovica manj kot v konjunkturnih časih. Razstavni prostor smo opremili z istimi razstavnimi eksponati kot minulo leto, z

rotacijsko pečjo na zelenem grafičnem ozadju, s čimer smo želeli poudariti našo osnovno dejavnost, proizvodnjo cementa in skrb za okolje. Družba Esal se je predstavila s programom valovitih plošč za strehe ter ravnih za fasade. Sejemski trojček je spremljal strokovni program za poslovno javnost; brezplačna gradbena in energetska svetovanja za obiskovalce, ki sta jih pripravila Gradbeni inštitut ZRMK in Ekosklad; tekmovanje kleparjev in krovcev; podeljeni pa so bili tudi znaki kakovosti v graditeljstvu. Obiskovalci so se lahko sprehodili po Obrtni ulici, kjer so obrtniki navduševali s ponudbo

16

Naš list 20/2012

Že pred odprtjem sejma sta Inženirska zbornica in Zbornica gradbeništva pripravili okroglo mizo o zagonu novih investicij. Gost je bil Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ki je kasneje nagovoril zbrane tudi na odprtju sejmov. Po njegovih besedah lahko k oživitvi gradbene dejavnosti pripomore le država z investicijskimi vlaganji. Zaradi varčevalnih ukrepov pa bodo ta omejena le na tiste, ki bodo financirane s pomočjo evropskega denarja in zasebnih virov.

Na našem razstavnem prostoru: Sprejem ministra Černača, direktorja sejma Erjavca in vinske kraljice

Skupni razstavni prostor Salonita in Esala

Zunanji sejemski prostor

svojih izdelkov in z živimi prikazi znanja in spretnosti.

Z otvoritvenega dne

Salonitovi in Esalovi predstavniki


DOGODKI

Esalov vlaknocement v Milanu Pohištvo iz vlaknocementa arhitektke Tine Rugelj na Satelitih vzbudilo veliko pozornosti mag. Suzana Colja Resnik - Esal Arhitektka Tina Rugelj je med 17. in 22. aprilom 2012 na milanskem pohištvenem sejmu I Saloni v sklopu Salone Satellite predstavila kolekcijo vrtnega pohištva iz vlaknocementa, ki jo je izdelala v sodelovanju s podjetjem Esal. SaloneSatellite, ki je pred petnajstimi leti zaživel kot dodatna veja milanskega pohištvenega sejma, je namenjen mladim oblikovalcem s celega sveta. Ste ena od sto izbrancev, ki so vas povabili na ta sejem. Kaj vam to pomeni? Milanski sejem predstavlja za vse razstavljavce veliko priložnost, saj je najodmevnejši pohištveni sejem v svetu. Ogleda si ga zelo veliko število ljudi iz pohištvene industrije, sveta oblikovanja in arhitekture. Odziv na sejmu je zelo dobra smernica za prihodnje korake. Počaščena sem, da sem bila izbrana in da sem lahko delila razstavni prostor z zelo dobrimi oblikovalci s celega sveta. Znano je, da se na Satelitih oblikujejo nove drzne ideje in mnoge od njih, če to prepoznajo tudi pravi ljudje, kmalu postanejo serijski izdelek. Od kje izvira želja oblikovati pohištvene izdelke? Po izobrazbi sem arhitektka, vendar sem bila že od študija vedno razpeta med arhitekturo in oblikovanje. Dogajanje v pohištveni industriji spremljam že od takrat. Res je, da sem delala predvsem v projektivnih birojih, vendar so vsi imeli isto načelo, slediti projektu čisto do konca, tudi do opreme, in tako oblikovati povezan in celovit prostor. Po številnih projektih opreme sem ugotovila, da bi bilo zanimivo poskusiti oblikovati tudi izdelke, ki bi se lahko izdelovali serijsko. Kaj vas je prepričalo pri vlaknocementnem materialu, da ste z njim nastopili na tako pomembnem dogodku? Kolekcija vrtnega pohištva iz vlaknocementa je nastala na podlagi raziskave o uporabi betona v pohištveni industriji, ki sem jo začela na podiplomskem študiju na

Zanimanje za vrtno kolekcijo iz vlaknocementa je bilo največje med avstrijskimi, nemškimi, švicarskimi, nizozemskimi in skandinavskimi obiskovalci. Nad izdelki so bili navdušeni tudi Brazilci in Japonci.

Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Želela sem ustvariti izdelke predvsem za zunanjo rabo z estetskimi lastnostmi betona. Predvsem sem iskala material, s katerim bi oblikovala tanko, skoraj filigransko pohištvo. Betoni, armirani z železom, te lastnosti nimajo. Drugi, armirani s steklenimi ali drugimi umetnimi vlakni, prav tako ne dosegajo takšne tankosti. Arhitektom je betonski videz morda bližji kot drugim, vendar sem želela dokazati, da se iz sicer hladnega in ne preveč široko priljubljenega materiala da zasnovati tudi preproste in simpatične elemente. Kako je potekal proces nastajanja izdelkov? Na kateri stopnji razvoja izdelkov ste se povezali s podjetjem Esal? Sam material in njegove lastnosti poznam že iz dela v biroju in iz prakse, vendar sem se pred zasnovo pohištva o sami tehnologiji izdelave poskusila čim bolj izobraziti iz člankov, dostopnih preko interneta. Ana-

lizirala sem tudi skoraj vse izdelke, ki so bili kdaj ročno narejeni iz vlaknocementa in podobnih kompozitnih materialov. Celoten proces izdelave izdelkov se je odvijal zelo hitro; v zgolj šestih tednih so bili izdelani vsi prototipi, ki sem jih odpeljala na sejem v Milano. V pogovoru z gospodom Zdenkom Ipavcem, pomočnikom direktorja, sem med svojimi idejnimi zasnovami izluščila najbolj realne za izvedbo. Izdelala sem lesene kalupe in v proizvodnji so začeli z ročno izdelavo. Večina izdelkov je bila že v prvem poskusu uspešna. Najbolj sem ponosna na mizo. Zastavljena je bila kot eksperiment, ki bi pokazal vse pozitivne lastnosti in potenciale materiala. Narejena je iz vlaknocementnega materiala, formata 2500x1250 mm, debeline 15 mm. Miza izkorišča dimenzijo formata v celoti, izrezana je po načrtu, tako da ima zelo malo odpadka, zavoji so najmanjši, kar jih dopušča material. Naš list 20/2012

17


DOGODKI Kateri izdelki sestavljajo kolekcijo »Moj betonski vrt/Vrtno pohištvo«? Miza s klopjo, vrtni umivalnik, pasja uta in modularna stena, ki jo je možno poljubno sestavljati z enostavnimi spoji. Kako je dobila kolekcija svoje ime? Naslov kolekcije »Moj betonski vrt« sem izbrala predvsem zaradi betonu podobnega surovega videza in na nek način sorodne sestave. Vendar pa vlaknocement zaradi svoje tankosti, lahkotnosti in ne tako izrazite hladnosti bolj ustreza mojim zahtevam oblikovanja in s tega vidika presega lastnosti armiranega betona. Ali so ti izdelki uporabni? Katerim porabnikom so namenjeni? Vsi izdelki, ki sestavljajo kolekcijo, se tako kot valovita kritina in fasadne plošče v zunanjih razmerah zelo dobro obnesejo. Namenjeni so lahko vsakemu, ki ima rad estetiko betona in naravni grob videz materiala.

S katerimi materiali oziroma izdelki so se na Satelitih predstavili drugi oblikovalci. Ste bili edina predstavnica vlaknocementa? Največ je bilo lesenih izdelkov, ker je ta material dostopen vsakemu in realizacija ni zahtevna. Osebno sta mi bili najbolj zanimivi predstavitvi kitajsko-nemškosrbskega tria iz papirnatih bambusovih vlaken in luči iz stisnjenih kavnih usedlin, ki jih je oblikoval mladi Katalonec. Vlaknocement sem imela samo jaz. Tudi drugih oblik betona in podobnih kompozitov je bilo bolj malo, skoraj nič. Mislim pa, da je to predvsem povezano s kompleksnostjo materialov in tehnologijo. Kako so izdelke iz vlaknocementa sprejeli obiskovalci in strokovna javnost? Obiskovalci, med njimi so bili pretežno arhitekti, oblikovalci, ljudje iz sveta pohištvene industrije in novinarji, so bili nad mojim razstavnim prostorom in izdelki navdušeni. Opazila sem tudi, da je bilo zanimanje med Avstrijci, Nemci, Švicarji,

Nizozemci in Skandinavci morda nekoliko večje. Ne smem izpustiti niti Brazilcev in Japoncev. Takšnega pozitivnega impulza in zanimanja res nisem pričakovala. Res sem zelo vesela, da sem se sejma udeležila, in komaj čakam, da nadaljujem z delom. Po izobrazbi ste arhitektka, trenutno pa vam je najbolj blizu oblikovanje posameznih kosov pohištva. Kakšni so vaši načrti v prihodnosti? Vsekakor bom nadaljevala z oblikovanjem notranje opreme, ker mi dopušča čas za projekte, kot je bil ta. Prav z razvojem vrtne kolekcije sem spoznala, kako zelo uživam v tem delu in samem procesu ustvarjanja. Tehnoloških omejitev nikoli ne dojemam kot resno oviro, ampak kot izziv za nove ideje, ki se razvijejo ob dobrem poznavanju procesa proizvodnje in podpori tehnologov z inovatorsko žilico. V podjetju Esal imate kar nekaj takih ljudi. Če dovolite, bi se ob tej priložnosti zahvalila vsem, ki ste pomagali pri realizaciji prototipov, še posebej strokovni pomoči gospoda Zdenka Ipavca.

Predstavitev Esalovih cvetličnih korit v Arboretumu Volčji Potok Kristina Bavcon - Esal Od 21. aprila do 2. maja 2012 je v Arboretumu Volčji Potok potekala že 21. spomladanska razstava tulipanov, cvetličarstva in vrtne opreme. Drugo leto zapovrstjo se je te tradicionalne razstave udeležilo tudi podjetje Esal s predstavitvijo vrtnega programa iz vlaknocementa. Spomladanska razstava je v času prvomajCvetlična korita, vključno z drugim vrtnim iz naravnega materiala vlaknocementa, ki skih praznikov v Arboretum privabila številne programom, so izjemno vzdržljiva in odporna rastlinam pomaga uravnavati vlago in jim obiskovalce, ki so si poleg različnih vrst na različne vremenske razmere. Izdelana so tako omogoča idealne življenjske pogoje. Nekatera korita imajo na dnu tulipanov ogledali tudi razstavo vrtne opreme. Cvetlična korita luknjo za drenažo, ki omogoča samodejno odtekanje odvečne Esal, ki so bila na ogled v cvetočem in zelenja polnem parku, so vode. Izdelki imajo 5-letno gase čudovito zlila z okolico. Ta narancijo proti zmrzali. ravna in ročno izdelana korita so Vsa cvetlična korita in drugo vrtudi sicer ustvarjena za urejanje tno pohištvo so ročno izdelani v parkov, vrtov in teras, primerna pa Švici, ki so jih oblikovali priznani so tudi za notranje prostore, saj jih evropski oblikovalci. Unikatna lahko umestimo v interier različnih cvetlična korita je mogoče kupiti stilov. Številne oblike in barve v podjetju Esal d.o.o., v Vrtnem ponujajo veliko možnosti tudi za centru Arboretum Volčji Potok urejanje funkcionalnih rešitev, kot in v podjetju Moga, d.o.o., iz V Arboretumu so bila razstavljena cvetlična korita Twista, Geisha in so razne pregrade in pasaže. Maribora. Kyoto ter ležalnik Guhl 18

Naš list 20/2012


KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE

Uspešne zunanje presoje sistemov ISO 9001, ISO 14001 ter BS OHSAS 18001 dr. Tanja Ljubič Mlakar – Salonit Anhovo Od 7. do 9. marca 2012 so v družbah Salonit Anhovo, d.d., Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o., ter SIA, d.o.o., potekale zunanje presoje sistemov vodenja: • •

kontrolna presoja sistemov ISO 9001 (kakovost) in ISO 14001 (okolje) – za vse tri družbe ter ponovitvena presoja sistema BS OHSAS 18001 (varnost in zdravje pri delu) za Salonit Anhovo, d.d., ter družbo Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o.

Zunanje presoje so postale že vsakoletna stalnica. Letošnje so bile že šestnajste po vrsti. Prva zunanja presoja sistema ISO 9001 v Salonitu Anhovo je bila izvedena leta 1996. Od takrat so se sistemi vodenja razvijali in se razširili tudi na nekatere odvisne družbe.

Service. Presoje smo uspešno opravili in ker je letos potrebno obnoviti certifikat BS OHSAS 18001 za varnost in zdravje pri delu, smo še posebej veseli, da so presojevalci predlagali njegovo podaljšanje. Ob tem so predlagali tudi nekatere koristne nadaljnje izboljšave.

Letos nas je presojalo osem zunanjih presojevalcev podjetja TÜV SŰD Management

Z vpeljanimi sistemi vodenja vse bolj urejamo posamezna področja v podjetjih:

kakovost procesov in proizvodov, okoljsko urejenost, varnost in zdravje pri delu, dokumentacijo, informacije ter laboratorij. Vpeljali smo programe, ki nas na teh področjih vodijo v stalne izboljšave.

Osnova uspešnosti sistemov vodenja je timsko delo in sodelovanje

Naš list 20/2012

19


KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE

Program promocije zdravja dr. Tanja Ljubič Mlakar, Peter Korenjak, Andra Mezek – Salonit Anhovo “Zdravje ni vse, vendar je brez zdravja vse drugo nič.” (Schopenhauer, 1788 – 1860) Tega se verjetno zavedamo prav vsi. Pomemben del življenja je tudi čas, preživet na delovnem mestu, zato je zelo pomembno, kako ravnamo na delu. Nekatere kronične bolezni, na primer bolezni srca, sladkorno bolezen, in druge, je mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, na primer izboljšanjem prehranskih navad, večjo telesno aktivnostjo in podobnim. Novela Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št. 42/2011), ki je začela veljati 4. decembra 2011, še bolj poudarja predvsem zdravstveni vidik dela. Delodajalcem nalaga dolžnost načrtovanja, izvajanja in nadzorovanja promocije zdravja na delovnem mestu. Promocija zdravja na delovnem mestu pomeni skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in širše družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu. V družbi Salonit Anhovo in v ostalih družbah skupine Salonit smo že v preteklosti področju zdravja posvečali veliko pozornost. Poleg vseh aktivnosti, vezanih na varnost in zdravje pri delu, igra pomembno vlogo tudi Športno društvo Salonit Anhovo. Za člane vsako leto pripravi pester nabor popoldanske rekreacije, kjer vsak najde nekaj zase. Poleg tega tudi organiziramo športne dogodke, med katerimi velja omeniti predvsem tekmovanje v veleslalomu. Športne aktivnosti nam poleg kondicije in sproščanja, ki ju potrebujemo za premagovanje vsakdanjega napora, omogočajo tudi druženje in navezovanje prijateljskih odnosov.

- zmanjševanje psihosocialnih tveganj (usposabljanje vodij) - itd. V okviru tega programa bomo v letu 2012 in v naslednjih letih uvajali nekatere spremembe, več pozornosti pa bomo vsaj na začetku namenili športnim dogodkom in promociji zdrave prehrane. V juniju smo tik pred vročinskim valom organizirali kolesarski izlet. V četrtek 14. 6. 2012 smo se takoj po službi zbrali na glavni čuvajnici. Ideja, da gremo na krožni kolesarski izlet, ne predaleč in ne pretežko progo, kjer bo malo makadama in več asfalta, malo ravnine in malo vzpona, je prepričala devet ljubiteljev kolesarjenja.

V letu 2012 pa smo šli še korak dalje in pripravili nov “Program promocije zdravja”, ki predstavlja nadgradnjo dosedanjih aktivnosti. Program promocije zdravja obsega vrsto dejavnosti, kot so: - spodbujanje zaposlenih, da se udeležijo zdravih dejavnosti (športnih dogodkov); - izboljšanje organizacije in ergonomije dela (uvedba aktivnih odmorov); - zagotavljanje možnosti za nadaljnje učenje in pridobivanje znanj; - organiziranje športnih dogodkov in aktivnosti; - spodbujanje zdravega prehranjevanja; 20

Naš list 20/2012

Utrinek s poti

Predsednica športnega društva Andra Mezek je pot slikovito opisala: »In smo šli. Mimo Ložic do Plav, kjer smo zavili na makadamsko pot po desni strani Soče do Solkana. Nekoč bo, upam, to prekrasna asfaltirana pot, kot nalašč za kolesarje, tekače in sprehajalce. Danes pa je to neutrjena makadamska pot, za kolesarje je obvezna previdnost pri vožnji, Soča je na določenih mestih zelo blizu. Po prevoženih 14 km prispemo v Solkan, na asfalt, ki je pravi balzam za zadnjo plat. Mahnemo jo čez mejo proti Pevmi. Pot je lepa, ravna, kar dopušča še uživanje v lepo urejeni in zeleni okolici. Pa ne dolgo, cesta proti Števerjanu se začne vzpenjati, najprej skoraj neopazno, potem pa čutim, da se kar vleče ta klanec. Pred mano kolesarijo fantje, ki se jim pozna, da imajo kondicijo; z lahkoto in mimogrede premagujejo traso, ki je sicer


KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE čudovita in prehod v »naša« gričevnata Brda je skoraj neopazen. Po krajšem počitku na Humu pot nadaljujemo do Snežatnega, kjer nas na znanem kmečkem turizmu že pričakujejo s prigrizkom. Vse je tako, kot mora biti, dobra hrana, pogled na bližnji vinograd, nasmejana družba. Res je prijeten občutek, ko se takole v družbi prijateljev ali sodelavcev ali kolesarskih kolegov, kakorkoli želite, pomenkuješ o izbiri poti, o pomenu dobre telesne pripravljenosti za športne aktivnosti, skratka, hvaležna tema za pogovor. Prav prijetno je bilo kramljati v sproščeni, dobro razpoloženi družbi. Dobra fizična in psihična pripravljenost se je seveda izkazala za adut pri vseh, ki redno kolesarijo, saj smo po daljšem postanku zagrizli v klanec, ki se je vlekel vse do Vrhovlja. Moram priznati, da je nastopila kriza. Bolele so mišice, moči v nogah nobene, klanec pa se mi je zdel hujši, kot je bil v resnici. S pomočjo in bodrenjem kolesarskih kolegov pa sem bila table z napisom Vrhovlje neizmerno vesela. Potem še prijeten spust v dolino in spet smo bili tam, kjer smo začeli. Na glavni čuvajnici.«

Po prestali preizkušnji srečno na cilju

NEKAJ TEHTNIH RAZLOGOV, ZAKAJ KOLESARITI ➢ Ker je to t.i. aerobna vadba (povečana poraba kisika), ki ugodno vpliva na srce, žilni sistem in dihalni sistem; ➢ ker je odlična vadba za moč in učvrstitev mišic zgornjega dela nog, trebuha in hrbtnih mišic; ➢ ker povečuje splošno kondicijo in vzdržljivost; ➢ ker se pri kolesarjenju zmanjša obremenitev na sklepe, torej se priporoča pri rehabilitaciji poškodovanega kolenskega sklepa in medenice; ➢ ker je odlična alternativa teku, predvsem za ljudi s prekomerno težo, ki želijo shujšati, saj je poraba kalorij povečana; ➢ ker je odlična psihična sprostitev; ➢ ker izboljšuje zdravstveno sliko pri kroničnih oblikah bolezni, kot so: sladkorna bolezen, obolenja žil, bolečine v križu, kronična utrujenost kot posledica stresa, osteoporoza; ➢ ker upočasnjuje biološke procese staranja.

Kaj dodati za konec? Pogosto mislimo, da nečesa ne zmoremo več, brez pravega razloga si postavljamo omejitve, ki jih naše telo in um ne bo nikoli premagalo, če ne poizkusimo te omejitve premagati. Postavljajte si realne, če želite, tudi visoke cilje. Tudi tako, da sedete na kolo, prevozite 44 km, pa čeprav na kolesu že dolgo niste sedeli. Vsak začetek je naporen, zadovoljstvo pa tudi veliko.

Izkoristimo torej kolesarjenje za pridobivanje fizične in psihične kondicije ter zmanjšajmo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni.

Prikaz kolesarske poti Naš list 20/2012

21


KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE

Poročilo o kvaliteti pitne vode za leto 2011 Območje vodooskrbe sistema Salonit Anhovo zajema industrijski kompleks Salonit Anhovo s približno 525 zaposlenimi. Upravljalec za območje industrijskega kompleksa je družba Salinvest storitve, d.o.o. Z delom pitne vode oskrbujemo tudi javno omrežje, ki zajema del naselja Deskle, naselje Anhovo, Močile in Robidni Breg; upravljalec omrežja je občinski režijski obrat Občine Kanal. Celokupna poraba vode v industrijskem kompleksu in v javnem omrežju znaša približno 800 m3/dan. V letu 2011 smo v območje vodooskrbe distribuirali cca. 303.000 m3, od tega v javno omrežje cca. 226.000 m3 pitne vode.

Priprava pitne vode V vodarni na Močilah s tehnološko pripravo obdelamo površinsko vodo iz reke Soče tako, da ustreza zdravstvenim normativom za pitno vodo. Običajno odvzemno mesto je rov HE Plave. Ko je le ta prazen, vodo črpamo iz črpališča v cementarni Skale, ki preko rezervoarja industrijske vode vstopa v vodarno. Tehnologija priprave pitne vode na vodarni na Močilah vključuje več faz čiščenja vode, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: - predkloriranje vode; - koagulacija in flokulacija z aluminijevim sulfatom in aktivnim silicijem ter delno posedanje suspendiranih snovi; - filtracija na antracit peščenem filtru; - adsorbcija na aktivnem oglju; - naknadna dezinfekcija s plinskim klorom.

Notranji nadzor oskrbe s pitno vodo Za kontrolo pravilnega delovanja filtrov in pitne vode se na vodarni stalno spremlja motnost vode v posameznih stopnjah filtracije in vsebnost klora v pitni vodi. Poleg teh meritev se v okviru notranjega nadzora priprave pitne vode izvajajo tudi mikrobiološka in kemična preizkušanja pitne vode, ki jih izvaja ZZV Nova Gorica. Ugotavlja se skladnost pitne vode v omrežju z normativi, ki so določeni v Pravilniku o pitni vodi (UL RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09). Mikrobiološka preskušanja V letu 2011 je bilo odvzetih 25 občasnih vzorcev pitne vode na industrijskem kompleksu Salonit Anhovo, od tega 14 vzorcev na odvzemem mestu v analitskem laboratoriju Skale, 11 vzorcev pa na odvzemem mestu v analitskem laboratoriju Tesal. En občasen vzorec je bil odvzet na odvzemnem mestu na vodarni. Nabor parametrov za občasne preiskave je bil sledeč: Escherichia coli, enterokoki, skupne koliformne bakterije, C.perfringens (spore), število kolonij pri 22 oC in število kolonij pri 37 oC. Od vseh odvzetih vzorcev sta bila 2 vzorca neskladna zaradi preseganja števila kolonij pri 37 oC in 5 vzorcev neskladnih zaradi priso-

22

Naš list 19/2011

tnosti C.perfringens. Kot je razvidno iz nabora parametrov, je v okviru preskušanja tudi ugotavljanje prisotnosti E.coli. V vseh 26 odvzetih vzorcih pitne vode v letu 2011 ni bilo nobenega, ki bi bil neskladen zaradi prisotnosti E.coli. Izvedlo se je tudi analizo pitne vode iz glavnega rezervoarja vodarne na vsebnost parazitov. V pitni vodi paraziti niso bili prisotni. Kemijska preskušanja V letu 2011 je bilo odvzetih 5 rednih vzorcev pitne vode na dveh odvzemnih mestih v industrijskem kompleksu Salonit Anhovo (analitski laboratorij Skale 2 vzorca, analitski laboratorij Tesal 3 vzorci). Nabor parametrov je bil sledeč: barva, vonj, okus, motnost, pH vrednost, električna prevodnost, oksidativnost, amonij in aluminij. Od vseh redno odvzetih vzorcev je bil eden neskladen zaradi povišane motnosti pitne vode. Enkrat se je izvedla razširjena kemijska analiza pitne vode (osnovni parametri, težke kovine, pesticidi, PAH), vsi parametri so bili v skladu s predpisi – občasno preizkušanje.

Ukrepi v primeru neskladnosti pitne vode v omrežju Ob povečani motnosti se izda ukrep prekuhavanja pitne vode. V letu 2011 smo trikrat razglasili oporečnost pitne vode zaradi povečane motnosti surove vode ob obilnejših padavinah. Ob obilnejših padavinah je z obstoječo tehnologijo priprave pitne vode motnost pitne vode izredno težko znižati pod zakonsko predpisano mejo. V primeru mikrobiološke neustreznosti pitne vode se je izvedla ponovna analiza, v vseh primerih je bila pitna voda pri ponovni analizi ustrezna. Zaradi občasnega pojava C.perfringens se je določalo vsebnost parazitov v pitni vodi. Analiza je pokazala, da paraziti v pitni vodi niso prisotni.

Državni monitoring pitne vode v javnem omrežju Poleg notranjega nadzora kvalitete pitne vode v omrežju se v okviru državnega monitoringa izvajajo analize kvalitete pitne vode v javnem omrežju. Nosilec monitoringa je Inštitut za varovanje zdravja, ki izdela program monitoringa (pogostost vzorčevanja, število merilnih mest, vrste parametrov, …). Glavni izvajalec monitoringa je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor z območnimi zavodi kot podizvajalci. Iz dostopnih podatkov za leto 2011 je razvidno, da je bilo odvzetih 5 vzorcev za mikrobiološka in kemijska preskušanja, od tega 4 redni vzorci in 1 občasen vzorec. Eden od teh vzorcev je bil neskladen z zakonodajo zaradi preseženega števila koliformnih bakterij.

Odgovorna oseba za zdravstveno ustreznost pitne vode Mirjam Košuta


KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti in poznavanja nevarnih kemikalij Tanja Šuligoj – Inde, Salonit Anhovo Osvežitev znanja o nevarnih kemikalijah in varnost pri delu sta dve ključni stvari, ki sta potrebni pri delu čistilke ter pri delu v pralnici. Zaradi vsakodnevnega opravka z veliko različnimi čistili, ki se pojavljajo na tržišču, je prav, da smo pozorne, kako jih pravilno uporabljamo.

Ključne informacije, kako prepoznati in rokovati z njimi, nam je podala ekologinja Mirjam Košuta.

da, nam je razložil organizator varnosti pri delu Miran Gabrijelčič. Zaradi narave dela je bilo tudi več vprašanj na to temo.

Zdravje moramo v prvi vrsti varovati sami. Kako pa pravilno ukrepati ter se zaščititi v situacijah, ko nastopi požar ali druga nezgo-

Z dodatnim mehanskim postopkom obdelave tlakovcev dosežemo značilen tradicionalni izgled z okrušenimi robovi nepravilnih oblik. Tlakovci so posebej primerni za tlakovanje zunanjih površin, ki poudarjajo domačnost in čar podeželskega okolja.

NOVO

!

član skupine Salonit Inde, Salonit Anhovo, d.o.o., Anhovo 83, 5210 Deskle - t: 05/39 21 541, f: 05/33 08 198 - e: inde@inde-salonit.si, i: www.inde-salonit.si

Naš list 19/2011

23


SPOZNAJMO SE

Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Salonit Anhovo Borut Jurca, Klemen Stanič Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo (PIGD) je bilo ustanovljeno leta 1927, najprej izključno za potrebe takratne cementarne, saj je le ta morala imeti skupino delavcev, usposobljenih za hitro posredovanje v primeru požara. Prva skupina gasilcev je štela od deset pa do največ petnajst članov. Tako so delovali do pričetka vojne, ko je bilo delovanje društva zaradi vojne začasno prekinjeno. Po končani vojni so se člani društva spet pričeli sestajati v cementarni in se leta 1954 registrirali pod imenom Industrijsko prostovoljno gasilsko društvo 15. september. Društvo je tedaj štelo že preko 50 članov. Ponosni so bili na prvo gasilsko črpalko, mehanske lestve, ki so jih pritrdili kar na tovornjak, nove gasilske uniforme in na društveni prapor, ki so ga kot nagrado za osvojeno prvo mesto dobili na regijskem tekmovanju v Vipavi. Skrbeli so za protipožarno varnost v tovarni in njeni okolici. V šestdesetih letih je društvo doživelo razcvet. Mlada generacija gasilcev iz Anhovega je žela uspehe na mnogih gasilskih tekmovanjih doma in na tujem. Na republiškem tekmovanju v Tacnu so dosegli prvo mesto in si s tem priborili pravico nastopa

1. povojna desetina leta 1953 Maks Gabrijelčič, Mirko Šuligoj, Pavel Ipavec, Stanko Konjedic, Dominik Medvešček, Severin Malič, Albin Kodelja, Marčelo Conti, Stojan Gregorič, Marica Bajt, Viktor Šuler, Ciril Valentinči

na državnem prvenstvu v Karlovcu. Tudi tu ni bilo boljše ekipe od naših fantov, tako da so se uvrstili na olimpijado, ki je bila istega leta (1966), zopet v Karlovcu. Dosegli so četrto mesto in s časom dokončane vaje (64 sekund) osvojili zlato plaketo mednarodne olimpijade (CTIF). Naslednje leto so na olimpijadi v Avstriji izmed 1200 gasilskih ekip iz vse Evrope dosegli 30. mesto in

Udarna enota PIGD Salonit Anhovo na vaji v Vipavi leta 1953

24

Naš list 20/2012

osvojili srebrno plaketo CTIF. V teh letih se je formirala tudi ženska desetina, ki po uspehih na tekmovanjih ni dosti zaostajala za moško desetino. Leta 1988 je bil zgrajen sodoben gasilski dom, nabavljeno je bilo kombinirano vozilo TAM 130. Skoraj vsako leto po osamosvojitvi Slovenije si je katera izmed desetin

Prvi prirejeni tovornjak za potrebe PIGD Salonit Anhovo; na lestvi Mirko Šuligoj


SPOZNAJMO SE

Člani in članice PIGD Salonit Anhovo na redni vaji v maju 2012

pridobila pravico do nastopa na državnem gasilskem tekmovanju. Leta 2009 je bila ponovno aktivirana tudi ženska desetina. V društvu smo zelo ponosni na pridobitev novega prapora, ki smo ga razvili leta

Razvitje prapora v septembru 2010

2010. V njegovem grbu je nakazano bodoče prioritetno delovanje. Zavedamo se velike odgovornosti, zato veliko vlagamo v izobraževanje visoko usposobljenih članov, ki lahko posredujejo v vseh naravnih in

drugih nesrečah v območju industrijskega kompleksa Salonit Anhovo. Zahvaljujemo se družbi Salonit Anhovo za vso dosedanjo pomoč.

Rihard Ivančič, predsednik in Primož Stanič, poveljnik PIGD Salonit Anhovo Naš list 20/2012

25


IZ LOKALNEGA OKOLJA

Pihalni orkester Salonit Anhovo upihnil 60 svečk Jernej Lovišček – PO Salonit Anhovo Bil je ponedeljek, 1. september 1952. Vendar to za 60 mladih nadebudnih fantov in deklet ni bil čisto običajen začetek tedna. V tovarniški vajeniški šoli Salonita Anhovo so namreč tisti dan potekali prvi sprejemni izpiti za vstop v godbo na pihala. Takrat mladi kapelnik Franc Žižmond je imel še isti dan prvo razlago o glasbi. Ta dan je nam, godbenikom, še vedno nekaj posebnega. To je rojstni dan naše godbe! Sprejeti fantje in dekleta so se nato pridno učili in vadili ter pred domačim občinstvom 17. septembra 1953 izvedli prvi samostojni koncert. Da je bil koncert zelo uspešen, ni potrebno posebej poudarjati, nastopilo je 37 mladih godbenikov. Takrat je godba na pihala postala sestavni del kulturnega dogajanja v širši okolici. Postala je naša “pleh muzika”. Od takrat so se v godbi zamenjali štirje dirigenti: Franc Žižmond (1952-1977, 1982-1985), Silvio Brosche (1978-1981, 1988-1991) Oton Konjedic (1986-1987) in Radovan Kokošar (od 1991). V posebno čast in zadovoljstvo nam je, da v godbi še vedno igra Julijan Čargo, ki je manjkal le na prvem koncertu godbe, vse od tedaj pa še vedno bobna in nas razveseljuje z redno udeležbo na vajah in nastopih. V počastitev te visoke, že 60. obletnice Pihalnega orkestra Salonit Anhovo, smo v soboto, 19. maja 2012, pripravili Veliki koncert v do zadnjega kotička napolnjeni dvorani Kulturnega doma v Desklah. Po odzivih sodeč lahko mirne vesti trdimo, da je bil koncert velika uspešnica. Na začetku smo pripravili kratek skeč, ki je sprostil ozračje v dvorani in med glasbeniki na odru. Medtem ko smo se muzikantje preoblačili, je občinstvo ogreval vedno izjemni Nonet Brda, ki se nam je pridružil tudi na samem koncu koncerta, ko je zapel skupaj s solistom Zmagom Loviščkom in ob spremljavi pihalnega orkestra. Program je povezoval izjemni Aleksij Jug. Ob prihodu na oder smo muzikantje premierno predstavili nove uniforme, ki nam jih je kot darilo ob tako visokem jubileju poklonilo podjetje Salonit Anhovo. Tako smo zamenjali že 15 let stare uniforme z novimi sodobnimi, ki v “tej lepi sivi barvi”, kot je v nagovoru povedal generalni direktor 26

Naš list 20/2012

Orkester

Nagovor direktorja godbenikom

gospod Jože Funda, vlečejo vzporednice z delovnimi oblekami in z barvo cementa. Družba Salonit Anhovo je tesno vpeta v delovanje pihalnega orkestra že od samega začetka njegovega obstoja in tako, nam je gospod direktor obljubil, bo ostalo tudi v

prihodnje. V zadnjih letih izjemno dobro sodelujemo tudi z Občino Kanal ob Soči, ki nam bo, po zagotovilih župana Andreja Maffija, ravno tako stala ob strani še naprej. Na koncertu smo preigravali vse, od klasike, popa, rocka pa do narodnozabavnih


IZ LOKALNEGA OKOLJA

Ustanovni člani

uspešnic in zimzelenih melodij, tako da se je našlo za vsak okus nekaj. Glasbeniki smo prejeli tudi Gallusove značke in priznanja Bojana Adamiča, ki jih podeljujejo za večletno udejstvovanje na glasbenem področju in za posebne dosežke. Z velikim veseljem so se na naše povabilo odzvali tudi ustanovni člani orkestra. To so: Marija Gorjan, Milena Medvešček, Fortunat Poberaj, Jože Erzetič, Jože Žbogar, Jožko Simčič, Janko Grebenjak in Adriano Šuligoj. Podarili smo jim eno prvih fotografij orkestra, tisto, kjer so dobili prve uniforme. Še bolj kot darila so bili veseli srečanja in dejstva, da je tudi orkester, prav tako kot oni, še vedno v dobri formi.

Nonet Brda

Ob obeleževanju našega praznika pripravljamo še serijo dogodkov, ki se bodo zvrstili v letu, ki prihaja. Tako bomo pripravili razstavo o zgodovini orkestra in nekaj promenadnih koncertov. Ker je bilo povpraševanje po preteklem koncertu izjemno veliko, bomo, verjamem, tudi v vaše zadovoljstvo le-tega pripravili še enkrat. Do takrat pa bomo pridno vadili, da bo izvedba na še višjem nivoju. Seveda se bomo z veseljem odzvali tudi na vsa ostala povabila na raznorazne dogodke. Dirigenta med vajo zmotil telefon (skeč)

Fotografije: Tomaž Bavdaž

Se slišimo. Naš list 20/2012

27


IZ LOKALNEGA OKOLJA

Spodbuda mladim športnikom iz Salonita Anhovo Peter Korenjak - Salonit Anhovo Družba Salonit Anhovo po svojih najboljših močeh podpira športne aktivnosti v Občini Kanal ob Soči. Poleg odbojke, ki je paradni konj kanalskega športa, podpiramo tudi mlade športnike iz različnih dejavnosti. Tako smo tudi letos podprli Naj športnika občine Kanal. Zaključna prireditev v organizacija Društva nasmejanih se je odvila v četrtek 16. februarja. Lovoriko Naj športnika je drugič zapored osvojil član ekipe Črn trn, sicer aktualni državni prvak v sekciji 4 cross Kristjan Medvešček. Drugo mesto je zasedel bodybuilder, član Maxximum teama, Matej Košir, tretji pa je bil balinar, član superligaša iz Kopra, Igor Jakopič. V sekciji Naj mladi športni talent občine (Najšportnik občine med mlajšimi športniki) je primat pripadel Mirku Boltarju, športnemu karateistu, članu športnega društva Nova Gorica, državnemu prvaku v kategoriji kadetov športne borbe do 70 kg. Druga je bila twirlerka Veronika Koncut, tretji pa Domen Golja, tradicionalni karateist, član karate kluba Goryu. Izbor je spodbuda in promocija športnega udejstvovanja mladih, zato si želimo, da bi izbor nadaljeval svoje poslanstvo tudi v prihodnje. Vsem športnikom želimo veliko uspehov, in seveda uvrstitev v izbor za Naj športnika občine Kanal 2012.

Z leve proti desni stojijo: Domen Golja, Blaž Valentinčič (član Društva nasmejanih), Kristjan Medvešček, Matej Košir, Mirko Boltar, Veronika Koncut, Meta Jakopič (hči Igorja Jakopiča), Patricija Peklar (aktualna Miss Soče) ter Peter Korenjak (predstavnik glavnega sponzorja)

Naši gasilci v akciji, tokrat čistilni Klemen Stanič – Salonit Anhovo Vseslovenska čistilna akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« je tudi letos potekala v lepem pomladnem vremenu. Dobro organizirana akcija je v soboto, 24. marca, v naši krajevni skupnosti privabila kar preko 300 udeležencev. Poleg krajanov so sodelovali tudi gasilci Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Salonit Anhovo. Njihova prisotnost je tudi letos bila zelo dobrodošla,

saj so z gasilskim vozilom s prikolico prepeljali veliko število med akcijo napolnjenih vreč odpadkov. Vse zbrane odpadke je bilo potrebno prepeljati na skupno zbirno mesto v Desklah. Količine v naravi odloženih smeti se sicer z leti zmanjšujejo, pa vendar zastavljenega cilja še nismo dosegli. Prav je, da vsaj en

Gasilci prostovoljci (PIGD Salonit Anhovo) ter mladina iz KS Deskle na čistilni akciji

28

Naš list 20/2012

dan v letu posvetimo našemu okolju in da se na ta dan aktivnostim pridruži čim večje število ozaveščenih posameznikov, organizacij, društev in podjetij. Zaključek, ki ga vsako leto pripravimo v Gorenjih Desklah, je pokazal, da si krajani še kako želimo čistega in lepo urejenega okolja, zato gre vsa pohvala vsem udeležencem, društvom in še posebej gasilcem.


ŠPORT IN PROSTI ČAS

Moto izlet Bojan Skrt – Salinvest V začetku junija ste ob urah za registracijo delovnega časa verjetno opazili vabilo na prvo uradno druženje motoristov skupine Salonit. Odločitev je padla, da organiziramo izlet še pred počitnicami. Pripravili smo seznam in s presenečenjem ugotovili, da imamo v družbah skupine na Goriškem kar 25 motoristov. Skupaj z Ivanom Mavričem in Petrom Korenjakom smo šli v akcijo in v soboto 16. junija organizirali krajši motoristični izlet. Zbrali smo se ob 8.30 pred glavnim vhodom v tovarno. Zbralo se nas je 11 motoristov, eden pa se nam je pridružil v Trenti. Po krajšem klepetu smo določili vodjo in začelje kolone. S fotoaparatom pa je potek dogajanja dokumentirala Tanja Šuligoj kot sopotnica.

Skupinska pred odhodom

Pot nas je vodila mimo Bovca, čez Predel, mimo Trbiža, Planice, Kranjske Gore, čez Vršič v Trento. Med kosilom je bila glavna tema »motoriranje«. V Kobaridu smo se za krajši čas ustavili in se odžejali. S povratkom v Anhovo se je to prvo druženje srečno končalo. Enotni smo si bili, da je bil izlet prijeten ter da se ponovno srečamo že jeseni. Verjamemo, da bomo naslednjič v svojo kolono privabili še več motoristov.

Kratek postanek v Planici Naš list 20/2012

29


ŠPORT IN PROSTI ČAS

Vse selekcije OK Salonit Anhovo – Kanal v slovenskem odbojkarskem vrhu Miloš Grilanc V Odbojkarskem klubu Salonit Anhovo – Kanal so uspešno zaključili tekmovalno sezono 2011/12. Spominjali se je bodo po doseženem 3. mestu članov, 2. mestu mladincev, 3. mestu kadetov in 1. mestu starejših dečkov. ČLANI Pred začetkom sezone 2011/12 so si zastavili cilj uvrstitev med prve štiri ekipe v pokalnem tekmovanju in med prve štiri ekipe v državnem prvenstvu Slovenije. V pokalnem tekmovanju so cilj dosegli, žal jim je žreb v polfinalu pokala namenil ekipo ACH Volley. V državnem prvenstvu so odlično odigrali modro skupino (serija enajstih zaporednih zmag) in se zavihteli na 2. mesto v modri skupini. S tem so se določena pričakovanja dvignila. Potrebno je priznati, da je v dveh polfinalnih srečanjih Calcit Kamnik pokazal malenkost več in se zasluženo uvrstil v finale državnega prvenstva. Odbojkarji članske ekipe OK Salonit Anhovo – Kanal so profesionalno odigrali tekme za tretje mesto in si uspeli izboriti tako želen bron. Odbojkarji Salonita Anhovo so naredili to, kar so navijači pričakovali, izpolnili so cilje kluba in kanalska športna dvorana je zopet zaživela.

Članska ekipa OK Salonit Anhovo Kanal je v sezoni 2011-12 osvojila 3. mesto v članskem DP Slovenije (Foto: Borut Jurca)

MLADINCI OK SIP Šempeter je v nedeljo 30. 10. 2011 organiziral letošnje finalno tekmovanje za mladince. Odbojkarji Salonita Anhovo so v polfinalu premagali domačine iz Šempetra z rezultatom 1:2 (25:16, 16:25, 10:15). V drugem polfinalu je Kekoprema Žužemberk premagala ekipo Maribora z rezultatom 2:0. Na tekmi za tretje mesto je Maribor premagal Sip Šempeter z rezultatom 2:1. Finalno tekmo so mladi Kanalci odigrali nadvse borbeno in se dobro upirali favorizirani ekipi iz Žužemberka. Ekipa iz Žužemberka je združevala mladince iz Krke, Žužemberka in Slovenske Bistrice. V prvi postavi mladinske ekipe OK Salonit Anhovo pa so nastopili kar trije igralci, ki so še kadeti, in celo en starejši deček. Po treh setih dobre igre je Salonit Anhovo le moral priznati premoč združeni ekipi iz Žužemberka z rezultatom 3:0 (25:20, 25:20, 25:14). Mladinci OK Salonit Anhovo

Mladinska ekipa OK Salonit Anhovo Kanal je v sezoni 2011-12 osvojila 2. mesto v mladinskem DP Slovenije

30

Naš list 20/2012


ŠPORT IN PROSTI ČAS so tako že tretjič zapored nastopili na zaključnem turnirju mladinskega DP in letos izboljšali uvrstitev iz sezone 2010/11, ko so zasedli 3. mesto. Pokal za najboljšega napadalca je prejel korektor Salonita Anhovo Matevž Lazar. Mladinsko ekipo je v sezoni 2011/12 vodil trener Leon Schilling. KADETI V nedeljo 15. 4. 2012 je v Mariboru potekal zaključni turnir kadetskega državnega prvenstva. Na prvi polfinalni tekmi je Maribor premagal Astec Triglav z rezultatom 2:0 (22, 23). Na drugi polfinalni tekmi je Salonit Anhovo moral priznati premoč ekipi Sip Šempeter z rezultatom 0:2 (-15, -24). Na tekmi za tretje mesto je Kanalcem, kljub težavam v prvem setu, uspelo premagati ekipo Astec Triglav z rezultatom 1:2 (23, -17, -12) in se tako uvrstiti na končno 3. mesto v kadetskem DP. V finalni tekmi je Maribor premagal SIP Šempeter z rezultatom 3:1. Kadetska ekipa OK Salonit Anhovo – Kanal je letos izboljšala uvrstitev iz sezone 2010/11, ko je zasedla 6. mesto. Kadetsko ekipo je v sezoni 2011/12 vodil trener Leon Schilling. STAREJŠI DEČKI Ekipa starejših dečkov OK Salonit Anhovo pod vodstvom trenerja Ivana Markiča in trenerke Mete Okroglič je osvojila prvo mesto v A ligi zahod in se tako uvrstila na zaključni turnir državnega prvenstva starejših dečkov. Športna dvorana pri osnovni šoli v Miklavžu na Dravskem polju je v soboto 19. 5. 2012 gostila najboljša štiri moštva letošnjega državnega odbojkarskega prvenstva starejših dečkov (U-15). Kanalci so se v prvem polfinalu spopadli z domačini iz Hoč. Po slabšem začetku so se mladi odbojkarji iz Kanala znebili pritiska in zasluženo slavili z rezultatom 2:1 (14:25, 25:14, 15:05). V drugem polfinalu je Go volley prepričljivo premagal ekipo Sip Šempeter z rezultatom 0:2 (15:25, 18:25). Sledila je tekma za tretje mesto, v kateri so slavili igralci iz Šempetra z rezultatom 2:1 (25:23, 20:25, 15:12). V napetem finalnem obračunu so bolje začeli Novogoričani in povedli v prvem setu. Sledil je izjemen preobrat, ko je ekipa Go Volley v drugem setu vodila že z 20:24, ampak Kanalci se niso predali

Kadetska ekipa OK Salonit Anhovo Kanal je v sezoni 2011-12 osvojila 3. mesto v kadetskem DP Slovenije

Ekipa starejših dečkov OK Salonit Anhovo Kanal je v sezoni 2011-12 osvojila 1. mesto v DP starejših dečkov

in v napeti končnici slavili z rezultatom 27:25. V naslednjih dveh setih so mladi Kanalci potrdili primat v Sloveniji in na koncu zasluženo slavili z rezultatom 3:1 (20:25, 27:25, 25:19, 25:14). Salonit Anhovo je zasluženo ubranil naslov državnih prvakov v kategoriji starejših dečkov.

Naslov za najboljšega blokerja je pripadal Gašperju Makoriču, za najboljšega igralca zaključnega turnirja pa je bil izbran Jure Okroglič.

Naš list 20/2012

31


NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 20

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE Izpolnjen kupon z geslom pošljite v kuverti do 1. oktobra 2012 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pripisom Križanka. Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter podelili tri vrednostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada - 30 EUR, 2. nagrada - 20 EUR, 3. nagrada - 15 EUR, 4., 5. in 6. nagrada - majica.

REZULTATI ŽREBANJA 19. NAGRADNE KRIŽANKE PRAVILNA REŠITEV GESLA KRIŽANKE 19/2011: DEVETDESETLETNIK Izmed pravilno izpolnjenih kuponov, smo izžrebali šest nagrajencev: 1. nagrada 30 EUR PRIMOŽ TURK – Esal, d.o.o., Anhovo 9, 5210 DESKLE 2. nagrada 20 EUR JOŽICA ŽAGAR – Ul. Albina Rejca 13, 5220 TOLMIN ANDREJ ANCELJ – Schiedel, d.o.o., Latkova vas 82, 3312 PREBOLD 3. nagrada 15 EUR 4. nagrada majica LJUDMILA VALIČ – Križna ul. 33, 1000 LJUBLJANA 5. nagrada majica MARJAN ŽURGA – Konjšica 8, 1272 POLŠNIK 6. nagrada majica BRANKO MATEVŽIČ – Jesen 4, 5213 KANAL Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim reševalcem poslali po pošti.

PROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV. ✂-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Ime in priimek:

Naslov: - družba in organizacijska enota - ali domači naslov

Podpis:

Geslo

KUPON NAGRADNA KRIŽANKA


NOVO V SOLKANU

BETONSKE CEVI V betonarni Solkan vam od maja 2012 poleg prodaje sveže betonske mešanice nudimo tudi nakup betonskih cevi s premerom od DN 300 mm do 1200 mm, predvsem za meteorno kanalizacijo in drenažo, ter kanalizacijske jaške dolžine 1 m. Nudimo tudi drenažne cevi dolžine 1 m s premerom od 600 mm do 1200 mm.

Za vse informacije smo dosegljivi na tel. številki 05/ 663 2 663, ceniki pa so na vpogled na naši spletni strani www.rokava.si.

URNIK PRODAJE ponedeljek- petek: 7.00 - 15.00 ponedeljek

èlanica skupine Salonit ROKAVA, d.o.o., Dekani 3 c, 6371 Dekani T: 05/ 663 26 63 F: 05/ 663 26 60



Naš list, 20. številka