Page 1

št. 2 \\ Oktober 2013 \\ brezplačno \\ ISSN 2232-5069

Intervju z Boštjanom Gorencem Pižamo Bucketlist knjig Alternativa 2013 Gorsko kolesarstvo Erotična zgodba


Kdo smo? IZIDE ŠTIRIKRAT LETNO, ŠT. 2, OKTOBER 2013 IZDAJA: Ribniški študentski klub, Knafljev trg 2 1310 Ribnica www.rsk-klub.si UREDNIŠTVO: publikacija.skup@gmail.com TISK: DEMAT d.o.o., Stegne 3, Ljubljana oktober, natisnjeno v 210 izvodih ISSN 2232-5069

Skup

NASLOVNICA: Maša Mlakar

stran 2

Odgovorna urednica Elvira Košele

Grafična urednica Maša Mlakar

Sodelavci Luka Drobnič, Janja Starc, Jošt Žagar, Luka Košir, Gašper Hren, Anja Ivanovič, Tilen Nosan, Jure Lovšin, Urša Zupančič, Tit Starc, Sara Češarek, Martin Removš, Žiga Lovšin, Polona Petrovič, Leja Hočevar, Matic Zobec, Maša Pirnat, Kanojo

Samostojna kulturno umetniška publikacija

SKUP Samostojna kulturno umetniška publikacija


UVOD 4 Uvodnik 6 10 14 20 24

JEBE VSAKDANA

28

BUCKET LIST

32

NA5 UŠES

Čemu študentski klubi? Integrativna medicina Gorsko kolesarstvo Eno sidro v glavo Nešteto domačih ... izrazov

Bucketlist #1 knjige

Intervju z Boštjanom Gorencem Pižamo

Kazalo

SUHA INTELEKTUALNA ROBA 36 Anime: Japonska risanka ali odsev nekaterih značilnosti naše družbe? 40

Zakaj ženske težko zapustijo nasilnega partnerja?

46

Z GLAVO V ZID

48 54 56

FRIŠNO DOGAJANJE

60 62

ŠTUDENTSKO RAZVEDRILO

Iz sobe na koncu hodnika naravnost v žep

Alternativa 2013 Pismo iz Matange Rib’nški semenj po študentsko

Strip Zapuščeno igrišče

stran 3


Uvodnik Piše: Elvira Košele, odgovorna urednica Ilustracija: Janja Starc in Maša Mlakar Prve ne pozabiš nikoli, pravijo že zlajnani slogani, pa moram priznati, da imajo prav. Ko smo sestavljali koščke sestavljanke za Skup 1, si nismo niti dobro predstavljali, kaj sestavljamo. Zdaj v drugo so stvari tekle bolj gladko. Vedeli smo, kje je naš okvir in na svoja mesta smo postavili le še manjkajoče dele. Prva številka je bila odlično sprejeta. Pohvale so prišle iz vseh strani in za vsako se vsem iskreno zahvaljujemo. Ampak na kar sem pa še posebej ponosna, so odzivi tistih, ki so pristopili do mene z besedami: »Posluš, jaz bi tudi sodeloval/a.« Nazdravimo torej na nove začetke! Da sem prišla do tega spoznanja, sem sedemkrat napolnila stran namenjeno uvodu in izbrala ukaz CTR+DEL ter začela vedno znova, da bo besedilo boljše. Mnogi so letos začeli s študijem, ali pa se k njemu le vrnili nazaj. Morda celo znova isti letnik Morda se je kdo odločil, da bo začel z novim hobijem, novim načinom življenja ipd. Vsi ti začetki so pomembni in zdi se mi, da vsak izmed nas potrebuje nov začetek na vsake toliko.

stran 4

Nekoč sem se prijatelju pritoževala nad nenehnimi padci in preredkimi vzponi v življenju, pa mi je rekel, tako vsaj veš, da živiš, saj če bi vse potekalo gladko, bi bilo tvoje življenje kot ravna daljica, tako pa z vsemi vzponi in padci spominja na krivuljo bitja srca. Prav je imel! Začnimo gledati tako na vse in večja ko bo naša krivulja, bolj bomo živahni. Pred nami so jesenski dnevi in najlepši prizori narave z barvami, ki jih ne znajo zmešati niti prestižni slikarji. Za tisti deževen dan v tednu, ko se bo iz skodelice že vil sladek vonj po čaju, pa bo tale Skup z lahkotnimi besedili, poučnim materialom in razvedrilnimi zgodbicami s striparskim pridihom čez vso publikacijo kot naročen. V tej številki smo dali prednost alternativi nasploh. Včasih beseda ne more orisati vsega in slika zajeti vseh besed. Alternartiva temu je torej strip, kjer se slika in beseda združita v dvojmo moč. Skup je ostal tudi zvest skrbi za okolje. Natisnjen je namreč na recikliran papir.


SKUP | Uvodnik

Najdite vsak svojo alternativo in z njo povezan nov začetek! Začni s Skupom. Piši nam na publikacija.skup@gmail.com in se nam pridruži. Sprejmemo pisce, umetnike, poete, fotografe, grafike ter vse ostale ustvarjalce, ki bi svoj talent delili z nami.

stran 5


JEBE VSAKDANA | SKUP

Čemu

študentski klubi? Študentski klubi očitno obstajajo in so tu, vprašanje pa je ali so potrebni ali obstaja sploh kakšna družbena vrednost, ki jo lahko klubi ponudijo lokalni skupnosti. Piše: Jošt Žagar Ilustracija: Luka Drobnič V Sloveniji trenutno deluje 57 študentskih klubov (52 s statusom študentske organizacije lokalne skupnosti) pod skupno organizacijo ŠKIS (Zveza študentskih klubov Slovenije). Razdrobljeni so v lokalnih okoljih po celotni Slovenji, od Panonske do Primorske. Klubi so zato dodatno povezani v šest regij. Študentski klubi očitno obstajajo in so tu, vprašanje pa je ali so potrebni ali obstaja sploh kakšna družbena vrednost, ki jo lahko klubi ponudijo lokalni skupnosti. Da bi resnično razumeli pomen delovanja študentskih klubov, je treba podrobno pogledati v drobovje, v strukturo organizacije, ki omogoča njihovo delovanje. Krovna organizacija študentske skupnosti je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki glavnino finančnih prihodkov dobi iz naslova koncesijskih dajatev iz študentskega dela, ta

stran 6

denar nato razdeli v delovanje treh skupin študentskih organizacij (ki ŠOS, hkrati tudi sestavljajo): študentske organizacije univerz, študentske organizacije visokošolskih zavodov, študentske organizacije lokalnih skupnosti (študentski klubi). Sedaj, ko smo obnovili osnove študentske organizacije¹, naj se osredotočim na vejo, ki zadeva študentske organizacije lokalne skupnosti (v nadaljevanju ŠOLS). Klubi so združeni pod enotno organizacijo ŠKIS, ki jo upravljajo lastni organi (glavni odbor, upravni odbor, nadzorna komisija in varnostni svet). Študentski klubi konstituirajo ŠKIS kot Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti (vsak klub ima svojega svetnika, ki nato odloča o skupnih zadevah na sejah sveta), hkrati pa je tudi ŠKIS tista nadrejena organizacija, ki izvaja nadzor nad delovanjem klubov razpršenih po Sloveniji.


Čeprav so klubi do določene mere avtonomni pri ustvarjanju lastnih programov,

ostajajo odgovorni višjim instancam,

ko morajo zagotoviti specifičnim pogojem, da ohranijo status ŠOLS,

zato tudi vas, dobre študente, vsako leto pozivamo, da se čim hitreje vpišete v klub. Status ŠOLS, ki ga potrdi Svet študentskih organizacij lokalnih skupnosti, upravičuje študentski klub do deleža mesečnega zneska, ki je namenjen delovanju lokalnih študentskih organizacij. Mesečni prihodek študentskega kluba je tako odvisen od števila študentov v regiji, ki jo študentski klub zajema (glavarina) in zneska iz naslova koncesijskih dajatev iz študentskega dela, torej celotne količine plačanega študentskega dela v nekem obdobju. Finančna struktura nas vodi do zanimive vloge, ki jo zasedajo študentski klubi v slovenskem lokalnem prostoru. Delovanje klubov je lahko usmerjeno neprofitno, ko program ne trpi zahtev po strogi finančni likvidnosti, lahko obstaja aktivizem zavoljo zagotavljanja raznolike kulturne ponudbe, ko ta, ker je morda tržno nezanimiva, v perifernih okoljih ne more

vzdržati. Študentski klubi lahko tako zagotovijo možnost razvoja drugačnih oblik kulture, razbijejo tisto monotonost, ki pogosto duši mala mesta, ravno zato, ker niso obre-

stran 7


Čemu študentski klubi? menjeni s finančno uspešnostjo projektov. Vloga lokalnih študentskih organizacij je pomembna še iz enega vidika. Študentski klubi so hkrati blažilec negativnih učinkov, ki jih proizvaja delitev perifernih območji in centra. Dohodek študentskih klubov ni vezan na gospodarsko uspešnost določene regije, kar klube izključi iz lokalne determiniranosti. Program kluba tako ne more biti oškodovan, ko mogoče občinska blagajna varčuje zaradi likvidnostnih zahtev. Študentski klub lahko še vedno izvaja kvaliteten program, medtem ko lokalna skupnost krči sredstva za kulturno dogajanje v regiji. Vloga študentskih klubov v lokalnih okoljih je tako vsekakor pomembna in vredna upoštevanja, pogosto so lahko ravno klubi motor mladinske organizacije v lokalnih skupnostih.

Čeprav je finančni vir študentskim klubom še vedno študentsko delo, ki predstavlja anomalijo na trgu delovne sile kot nelojalna konkurenca in izrazito prekerna oblika dela, ki je strašljivo izpostavljena izkoriščanju, je v razpravi o urejanju študentskega dela potrebno ohraniti zavest o pomenu študentskih klubov v lokalnih skupnostih. Ravno ta »fenomen« študentskih klubov z lastnimi prihodki blaži v določeni meri učinke gospodarske krize, ki so pogosto najbolj vidni na periferiji. Grobi in nepremišljeni posegi, brez nadomestnih struktur, bi ustvarili v mladinski in lokalni skupnosti nevaren kulturni vakuum.

Viri

¹ Za natančnejšo razlago študentske organizacije beri članek Možnosti progresivne študentske politike iz prejšnje številke (SKUP, maj 2013).

stran 8


medicina

Integrativna

JEBE VSAKDANA | SKUP

Piše: Luka Košir Ilustracija: Luka Drobnič

stran 10

Integrativna ali tudi integralna medicina je pristop, kjer zdravnik oz. zdravilec uporablja tako konvencionalne pristope kot tudi alternativne. V Ameriki, Kanadi in tudi po Evropi je ta pristop vse bolj v porastu, saj so ljudje začeli iskati vzroke za svoje zdravstvene težave in ne želijo več jemati različnih tablet, ki lahko povzročajo različne neželene stranske učinke, hkrati pa želijo odpraviti težave po čimbolj naravni poti. Popularna prepričanja, da bolezni povzročajo geni, nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja ali »prepih« ne držijo, saj ne odgovorijo na mnogokatero vprašanje.

Zakaj posameznik, ki živi zdravo, nenadoma razvije raka?

Zakaj posameznik, ki živi povsem nezdrav način

življena, ne razvije nikakršnih simptomov ali bolezni?

Zakaj jaz in zakaj ravno sedaj?


Odgovor leži v mentalnem in čustvenem stanju zavesti, v kateri se posameznik nahaja. Dr. Bruce Lipton je s svojimi raziskavami pokazal, da »celice spremenijo svojo strukturo in funkcijo glede na okolje, v katerem se nahajajo« (Lipton & Bensch 1991 - Microvessel Endothelial Cell transdifferentiation (BL p72/3)). Če se postavimo v celico in pogledamo njeno okolje iz njene perspektive, vidimo nešteto drugih celic, molekul, proteinov, vode, nevroprenašalcev, toksinov, oksidantov itd. Vendar kaj sproži določene mehanizme v celici, da začne delovati drugače in spremeni svojo strukturo in funkcijo, torej začne razpadati, ali pa se začne abnormalno razmnoževati? Če zelo na kratko povzamem, v svojem delu dr. Bruce Lipton pokaže, da imajo celice na svoji površini različne receptorje ali »antene«, ki lovijo signale ter celici povedo, kaj naj naredi.

Ti signali prihajajo iz naših misli oz. stanja (pod)zavesti, v katerem se nahajamo. Pomislite ta trenutek na limono in si predstavljajte, kako jo ugriznete in občutite, kako je kisla. Nekateri boste opazili, da imate kar naenkrat v ustih več sline in/ali pa vas je zmrazilo. Iz tega enostavnega poskusa vidimo, da so celice proizvedle več sline zgolj z našim predstavljanjem, kako jemo limono, čeprav je v resnici ne. Okolje za naše celice so predvsem naše misli in stanje naše zavesti, ki posledično definira, kako zaznavamo okolje in ljudi okrog nas ter kako se v določenih situacijah obnašamo.

Človeško telo je mnogo več kot le biokemični stroj in ne naredi napake, dela le to, kar se nahaja v naši zavesti, oziroma povedano še drugače – je zrcalo, ki nam na fizičnem nivoju pokaže, kaj se v resnici dogaja znotraj nas. Opogumljajoče je, da naše misli lahko kontroliramo, kar pomeni, da lahko kontroliramo signale, ki jih celica dobi. Tukaj tudi leži eden izmed razlogov, zakaj prakse kot so meditacija, joga, vodena imaginacija in druge spročujoče dejavnosti ugodno vplivajo na naše počutje. Trenutno je v konvencionalnih krogih le malo ali nič pozornosti namenjene mentalnim, čustvenim in vedenjskim vzorcem, ki imajo svoj prostor v vsaki »bolezni« in so zelo pogosto vzrok za fizično ali psihično bolečino. Vsaka bolečina v našem telesu nosi sporočilo oz. informacijo, ki smo jo nezavedno zgrešili. Navedel bom dva primera, kako strah ter občutek nezmožnosti vplivata na prebavni sistem v prvem primeru in na muskoskeletalni sistem v drugem primeru.

Prvi primer: Enajstletni fant, imenujmo ga Miha, je trpel zaradi vračanja želodčne kisline v žrelo in vnetja želodčne sluznice (refluksni ezofagitis). Takrat je tehtal samo 26 kg in jemal različne tablete za zniževanje želodčne kisline ter zavračal hrano. V štirih mesecih je bil dvakrat hospitaliziran. Po prvi terapiji sva našla vzrok. Preden so se začeli pojavljati prvi simptomi, se mu je zataknil košček hrenovkine ovojnice v žrelu. Miha je v tistem

stran 11


Integrativna medicina trenutku mislil, da se bo zadušil. Bil je v nenehnem strahu pred zadušitvijo in posledično zavračal hrano. Četudi se je ta travmatični dogodek zgodil mesece nazaj je zanj še vedno močno deloval na nezavednem nivoju, saj podzavest ne pozna preteklosti ali prihodnosti, ampak vedno deluje v sedanjem trenutku. Z uporabo različnih tehnik sva odpravila mentalno trpljenje (strah pred zadušitvijo - njegovo tedanje stanje (pod)zavesti). Štirinajst dni kasneje me je njegova mama obvestila, da spet je povsem normalno in že pridobiva na teži. Miha se je oglasil še enkrat, ker ni še povsem čutil, da je strah popolnoma odstranjen. Ko sva zaključila, se je počutil olajšanega in mnogo lažjega. Ponoven zdravstveni pregled je po-

kazal, da se kislina ne izloča več v preveliki količini in jemanje tablet ni bilo več potrebno. Sedaj, več kot leto pozneje, še vedno je in živi povsem normalno, brez težav.

Drugi primer: Ravno zaposlena ženska je trpela zaradi nenadnih hudih bolečin v desnem stopalu. Najpogosteje so se pojavljale zjutraj, še posebej preko vikenda ali popoldan po odhodu iz službe, ki so bile tako močne, da je včasih težko stopila na desno stopalo. Ugotovila sva, da je bila na delovnem mestu pod velikim pritiskom, saj je delo, ki ga je opravljala doživljala, kot da ga mora opraviti zelo hitro. Sprejemala je tudi delo, ki ga ni marala in ga ni bila v tistem trenutku sposobna zavrniti.

Luka Košir je pred leti iskal rešitev za svoje zdravstvene težave in bljižje ko je bil odgovoru, bolj se je približeval tesni povezanosti med umom in telesom. Letos je zaključil študij Meta-Health in pridobil certifikat META - Health Practitioner in Advanced Clearing Energetics (ACE) Master Practitioner ter tako postal prvi s tovrstnim znanjem v Sloveniji.

stran 12


SKUP | JEBE VSAKDANA

Počutila se je, kot da se ne more postaviti zase in stati na svojih nogah. Po treh terapijah je bolečina popolnoma izginila. Njeno prepričanje »naloženo delo moram hitro opraviti« ji je nezavedno povzročalo negativne občutke (stres) na delovnem mestu. Z ozaveščanjem in transformacijo le teh občutkov ter novim prido bljenim znanjem brez težav dela sproščeno ter brez bolečin.

Ko smo pod stresom, bolečin ni. Pojavijo se takoj, ko se

sprostimo in ima telo možnost

počivati, zato veliko ljudi doživlja

(skladno z njihovim doživljanjem stresnim dogodkov) različne simptome ali bolezni med dopustom, ko

se končno sprostijo/ oddahnejo in telo zgolj začne popravljati »škodo«, ki je nastala med stresnimi dogodki.

Največji zdravilec leži v vsakem izmed nas, potrebno ga je le aktivirati. Sam ne verjamem v naključja, niti v neozdravljive bolezni. Pravzaprav v slovenščini niti nimamo besede za naključje, saj če besedo naključje razčlenimo, dobimo na ključ-je. Vsi imamo izredne samozdravilne sposobnosti, hkrati pa tudi svobodno voljo in pozdravimo se samo, če se za to res odločimo. Hkrati pa moramo sami sebi dopustiti, da zdravljenje sprejmemo. Včasih so za to potrebne korenite spremembe, menjava okolja, službe ali partnerja, na koncu pa smo si hvaležni in zadovoljni, da smo spremembe izvedli. Največji zdravilec leži v vsakem izmed nas, potrebno ga je le aktivirati. Ko to spoznamo se (po)zdravimo, hkrati (po)zdravimo tudi vse ostale ljudi okoli nas, saj oddajamo pozitivnejše misli ter novo energijo, ki deluje na nevidni ravni, pa vendarle vpliva na vse življenje okrog nas. Na nek način je to tudi odgovornost vsakega posameznika, da vzame svoje zdravje in življenje v svoje roke in najde svoj ključ do dobrega počutja in obilja, ki je vsakomur vedno dostopno.

stran 13


Gorsko kolesarjenje

Piše: Gašper Hren (KK Ribn'čan)

Naj pa omenim še, da KK Ribn'čan poleg cestnega pokriva tudi vse discipline gorskega kolesarstva.

Kolesarski »off road« šport … Hmm … Gledam koledar, štejem leta in ugotavljam, da bo naslednje leto deset let kar se z nekaj vmesnimi prekinitvami na račun manjših in večjih poškodb tekmovalno ukvarjam z gorskim kolesarstvom. Amatersko, da se razume, a kljub temu še vedno ne vem, kje in kako bi začel z opisom.

Gorsko kolesarjenje ni samo šport, pač pa stil življenja in ga kot takega težko zaobjamem kot celega, saj jasne meje preprosto ni, ali pa sem zabredel pregloboko, da bi lahko še jasno videl celo sliko. Tako povprašam strica, ki mi svetuje, naj preverim pri teti Wikipediji, ki je modro odgovorila in precej dobro predstavila, kaj to je:

Gorsko kolesarstvo je vožnja kolesa izven urejenih poti, po navadi po gozdnih poteh. Za tak način vožnje je poleg gorskega kolesa potrebna vztrajnost, samostojnost in tehnično obvladanje kolesa. V mnogih pogledih je gorsko kolesarstvo bolj podobno teku čez drn in strn kot cestnemu kolesarjenju. Ker se gorsko kolesarjenje pogosto dogaja v divjini daleč od civilizacije, je med gorskimi kolesarji močno razvita etika samopreživetja, saj mora kolesar, da ne obtiči brez pomoči, obvladati popravilo kolesa, kar daje temu načinu športa pridih pustolovščine. Gorski kolesarji se pogosto združujejo v društvih, poleg tega so skupinske vožnje pogosta oblika druženja, predvsem na daljših poteh.


SKUP | JEBE VSAKDANA

Gorsko kolesarjenje se lahko izvaja povsod, po poteh za hišo ali na makadamskih cestah. Med najbolj priljubljene oblike spada vožnja po stezah (singlcah). To so ozke poti, ki se vijejo čez polja in gozdove in predstavljajo najvišjo obliko gorskega kolesarjenja. Veliko lažje pa je govoriti o samih disciplinah. V nadaljevanju bodo predstavljene najbolj znane in hkrati najpomembnejše. Naj pa omenim še, da KK Ribn'čan poleg cestnega pokriva tudi vse discipline gorskega kolesarstva.

4x Dolenji Lazi Alen Kralj (prva levo spodaj) / BMX Klatovy evropsko prvenstvo - Lovro Dejak (druga levo spodaj)

Spust (downhill) Kolo: Polnovzmeteno, spredaj in zadaj 200 mm hoda. Hidravlične zavore spredaj rotor z 203 mm, zadaj rotor s 180 mm. Pojavljajo se karbonski okvirji.

Masa: 15‒20 kg. Disciplina: Spust velja za Formulo 1 gorskega kolesarstva tako po obisku gledalcev, prepoznavnosti, čuda tehniki kot tudi podpori z boksev. Začetek sega v zgodnja 90. leta.

stran 15


JEBE VSAKDANA | SKUP

Gorsko kolesarjenje

Dirka: Od tri do pet etap, kjer merijo čas le navzdol po hribu (posamično) med vmesnimi točkami.

4X (4kros) Kolo: Običajno vzmeteno le spredaj s 100 mm hoda. Hidravlične zavore, na ravnih progah samo ena zavora (zadnja).

Masa: 10‒14 kg.

Downhill Gračišče Gašper Hren (levo zgoraj) / 4x world cup (spodaj)

Dirka: Posamična vožnja na čas po hribu navzdol s kvalifikacijsko in finalno vožnjo (kot pri smučanju).

ENDURO Kolo: Polnovzmeteno, spredaj in zadaj običajno 160 mm hoda. Hidravlične zavore običajno spredaj rotor s 180 mm, zadaj rotor s 160 mm. Tudi karbonski okvirji.

Masa: 12‒15 kg. Disciplina: Popolnoma nova disciplina, letos prvič poteka svetovni pokal. Napoveduje se ji lepo prihodnost zaradi mešanice disciplin spusta in pa krosa.

stran 16

Disciplina: Od letos naprej ni več pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze (UCI), gre za relativno mlado disciplino z začetki v letu 2002, ko je zamenjala disciplino dual (dvoboj).


Dirka: Najprej kvalifikacije posamično, nato hkrati dirkajo štirje tekmovalci (podobno kot pri smučarskem krosu) na izpadanje. Prva dva iz ene skupine se uvrstita v naslednji krog, preostala dva izpadeta.

XC (kros oz. cross country) je najstarejša disciplina v gorskem kolesarstvu.

BMX olympics (desno zgoraj) / BMX svetovno prvensto punce(desno spodaj)

Dirka: Skupen štart, vožnja v krogih (6 − 8 km), število krogov od štiri do šest.

BMX (bicycle motocross) Kolo: Kolesa so 20˝, imajo eno prestavo in

XC (kros oz. cross country) Kolo: Običajno vzmeteno le spredaj s 100 mm hoda. Verižniki tudi spredaj kar nanese 3x9 prestav, v tekmovalnih krogih pa je že uveljavljenih 2x10 prestav. Obroči se iz klasičnih 26˝ selijo na 27,5˝ in pa 29˝. Uveljavljajo se karbonski okvirji.

Masa: 9‒12 kg. Disciplina: Najstarejša v gorskem kolesarstvu. Od leta 1996 (Atlanta) tudi olimpijska disciplina.

pa eno v-bremzo (zadaj), nimajo vzmetenja.

Masa: 9‒12 kg. Disciplina: Začetek v 60. letih prejšnjega stoletja, od leta 2008 (Beijing) tudi olimpijska disciplina. Zelo množična (na evropskih pokalih je med 600 in 900 tekmovalcev vseh starosti od 5 let naprej).

Dirka: Ni kvalifikacij na čas, temveč t. i. moti (trije moti, kjer je osem tekmovalcev glede na stanje točk razvrščenih v skupine, ena skupina štarta 3-krat, kjer vsakič tekmovalci zamenjajo štartna mesta). Moti

stran 17


Gorsko kolesarjenje

JEBE VSAKDANA | SKUP

štejejo kot kvalifikacije, sledi pa sistem na izpadanje (prvi štirje tekmovalci napredujejo v naslednji krog, zadnji štirje izpadejo).

Dirt (dirt jumping oz. tekmovanje v trikih) Kolo: Zelo okrnjeno, vsebuje le bistvene elemente za vožnjo (zaradi številnih padcev). Vzmetenje običajno spredaj 100 mm, zadnja hidravlična zavora, izredno močan okvir.

Masa: 9‒14 kg. Disciplina: Mlada disciplina, katere meje mogočega se vsako leto pomikajo višje, skoki so vedno daljši, vozniki vsako leto bolj inovativni.

Spust (downhill) / ENDURO / 4X (4kros) / XC (kros oz. cross country) / BMX (bicycle motocross) / Dirt (dirt jumping oz. tekmovanje v trikih) Dirt - Primož Tanko (desno zgoraj) / Dirt - Primož Tanko (desno spodaj)

Tekmovanje: Vsak voznik ima običajno na voljo tri možnosti, da pokaže kar zna na danem setu skokov.

stran 18


Labret stud

o r = d i s r o anch

Ampallang

stran 20


SKUP | jebe vsakdana

Eno SIDRO v GLAVO Piše: Maša Mlakar / Foto: Anja Ivanovič Ilustracija: Maša Mlakar

»Ta danšnja mladina ima čisto preveč časa. Iz samega dolgčasa se gredo rezat, pa prebadat, pa bogvedi kaj še, « je namrščeno bleknila in se zazrla v bingljavi uhan, viseč z noska prijazne prodajalke. Uglajena gospa je za tem obstala brez besed, prodajalkine ustnice pa so se igrivo preoblikovale v nasmešek in mali uhanček se je zmagovito zamajal. Da bi imel svoj glas, bi se v tem trenutku zadrl: »Sem vizualni protest proti konformizmu in etnocentrizmu, sem izraz tega individuuma, hvala, ker me z vašimi opazki hranite in ohranjate bistvo mojega obstoja!«

Skok v preteklost

Niso vsi uhani plod večne uporniške ideologije, še redkeje pa rezultat dolgočasja! Prej omenjena gospa je morebiti prezasedena s spremljanjem Por Siempre Mi Amor, da bi opazila svet, v katerm živi. Naj bo karkoli, piercing je le ena od oblik modifikacije telesa, ki so prisotne že 30.000 let.

Avtohtona severnoameriška plemena in Inuiti (Eskimi), prebivajoč na območju današnje Kanade, so luknjali kožo na predelu ust in nosili kostni nakit, kar pa se je dandanes prerodilo v obliko tako imenovanega Labret Stud-a. Ušesni nakit je bil zanje statusni

Avstralski Aborigini so prakticirali zarez penisa in podalševanje sramnih ustnic, predhodniki Egipčanov, Nubijska civilizacija, si je celo podaljševala lobanje. Kasneje so Egipčani pričeli z luknjanjem ušes, medtem ko so južnoameriške kulture, kot so Maji in Azteki luknjali svoje jezike za krvni dar bogovom.

stran 21


Eno sidro v glavo simbol, sam proces prebadanja pa so jemali kot slavnostni obred, v katerega je bilo potrebno kar nekaj vložiti, saj so z njim želeli dokazati svojo premožnost. Prebivalci Pacifiških otokov so že več generacij izvajali pircing ušes, nosov, genitalij in podaljševanje lobanj. Tako kot pri moških iz kraja Borneo, kot pri ljudstvu Filipincev je bil priljubljen pierce Ampallang (pierce genitalij, ki prodira horizontalno skozi glavico spolnega uda), medtem ko je bilo pri ženskah, ki so želele privabiti snubce, aktualno raztegovanje in prebadanje sramnih ustnic. Kama Sutra, napisana pred dobrimi 1500 leti, opisuje prebadanje moških genitalij kot nekaj kar pripomore k povečanem spolnem užitku. Gladiatorjem starega Rima in atletom antične Grčije so iz praktičnih razlogov prebadali moda in prepucij (kožico na penisu) ter s tem preprečevali motnje med športnimi aktivnostmi in borbo. Skoraj vse poznane vrste pircingov imajo korenine v preteklosti. A novi časi narekujejo nove možnosti in tako je tudi današnja civilizacija oblikovala novo tehniko imenovano Dermal anchoring.

stran 22

JEBE vsakdana | SKUP

Dermal Anchoring

Dermalni piercing znan tudi kot microdermalni piercing ali točkovni piercing. Gre za piercinge nameščene na ravnih predelih telesa. Od klasičnega luknjanja se ta razlikuje po tem, da je na površini kože viden le en del odprtine namenjen glavi uhana. Drugi del se namreč nahaja v dermalnih plasteh kože. Od tod tudi ime »Dermal«. Izraz »Anchoring« pa se nanaša postopek sidranja uhana.

Poskusna zajčica S tem postopkom pa se ponovno začenja moja zgodba. Odločitev za to vrsto piercinga jasno ni izhajala iz prej omenjenih željah po večjih spolnih užitkih ali po privabljanju snubcev. Izhajala je iz mene in moje železne volje. Ampak pustimo odkrivanje samega sebe za drugič.


SKUP | jebe vsakdana

Za moj mali »dermalc« si je piercing mojster rezerviral celih 60 minut, kljub temu pa je sam postopek trajal cca. dve minutki in skorajda brez bolečin. Najpomembnejša točka je bila vsekakor predpriprava. To je pogovor na štiri oči, pogovor, kjer so razkrite vse slabosti. Pogovor, ki ti utre zavedanje, da se tvoji problemi, s tem procesom, lahko šele začnejo. Preprosto dojameš realno sliko, saj po takšnem postopku ni rešitve. Implanti ostanejo za vedno, oziroma do tistega nepremišljenega trenutka, ko se zataknejo v brke tvojega dragega in brezskrupulozno izstopijo iz telesa. Na srečo izkušeni mojstri uporabljajo implante iz visoko kvalitetne zlitine titana, enake kot v kirurgiji. Zavrnitev vsadka s strani telesa je zato precej redek pojav, se pa vseeno pripeti. Sam postopek ni zapleten. S pripomočkom »dermal punch« (lahko tudi z iglo) se pod kožo zareže majhen žepek, kamor se nato zasidra baza dermalnega uhana. Glava uhana se lahko menja, vendar šele ko se zareza dobro zaceli. Za preprečevanje nevšečnosti v začetni fazi je nujna skrbna nega prebodenega mesta.

Torej s tem, da se zavestno odločiš raniti svoje telo, se moraš hkrati zapriseči, da boš svojo rano naslednjega pol leta negoval, kot da bi bila tvoj prvi otrok. Dvakrat na dan mu je potrebno ritko umiti s fiziološko raztopino in mu od časa do časa skuhati kamilice.

Uporniki? Poleg začetnih nevšečnosti, vas lahko občasno nadlegujejo tudi na letališču ali pred morebitnim rentgenom.

Bržkone se najde nekdo, ki za to vrsto piercinga preprosto še ni slišal in bo od vas zahteval nemogoče, torej, da ga odstranite. Žal, ne bo šlo. Uhan je mogoče odstraniti le s kirurškim posegom. A to ste že vedeli, še preden ste izdahnili ta usodni: »En dermalc, prosim!« Prisegli ste mu večno zvestobo, prisegli ste na antikonformizem, prisegli ste na večno uporništvo, prisegli ste se sami sebi. Ali pač?

stran 23


Nešteto domačih . . . izrazov

Pišeta: Tilen Nosan in Jure Lovšin

»Hja, jst najmam nč u tošl’, plača bo pa šele čez en kejdn. Boš kaj založila?«

Sonce je sajkalu ku stu mater, ku se je sosed latil drvá nepravlet.

»Makaki,« je rjakla, »kaj ste pa spet zanč zapil vse, pa še ta plavga s vsajkou drug dan!« me je ošpotala.

»Joškó, al te bo kap, neka ne pretiravaj,« sm mu reku. »Al se sama ne bodo narajzala,« je reku in prjeu novu polajnu. Pol sm se pa spumnu, de imam tud sam den’s še dost’ dajla. Namajnu sm s zobé um’t, pa se m’ jih naj dalu, tku de sm samu ustno vodico uísta špricnu pa óbraz z antulo pobrisou.

Pa še prov je majla. Je trajba rečt, de me kar dostkrat takulej ošpota in se kar p’stim, ker jo obrajtam. Ne pa tku ku Lojz z Lozn Bodna k’ svoji da včasih kar kakšno okul ušes. »Če te tjapem, te lübm!« pravjo na tm konc’. Pol k sm se namajnu de bom šu, pa avto naj vžgal.

»Kaj bo ze jejst?« sm ženó vprašou.

»Hijebemti, že spet? Bo trajba h mehankarji odpjalet.« Naj m’ nč drüzga ostalu, ku de sm h nogam šu do trgovine.

»Ogledanc’« se je pohecala. »Bo trajba it u štacuno po fasngo, najmamo nč. Pa še fermentine je trajba it nabrat, de bomo zvečer štoke majl’.«

Ku sm pršu tja so glih eni študentje plakate z rajsnedlni obajšal’.

» Če te tjapem, te lübm!« stran 24


SKUP | JEBE VSAKDANA

ek

arč Slov

*uísta - v usta, izgovorjeno kot ena beseda *antula - brisača »Pa bo spet ta Alternativa?« se je Franci mimoidoč prtožvou. »Vsaku lajtu tolčejo ku kakšn’ Indijanc’ pa se djarejo ku deb jelene klicál! Pa vsi u črn’m, ku de smo na britof’!«

*ogledanci - hrana, ki je ne ješ, ampak le gledaš. Uporablja se pri otrocih, ki ne želijo jesti kosila, danes pa vse več pri mladini kot Instagram.

»J’s t povajm! Rajš naj grejo dajlat, ne pa de se kle zajebavlejo. Naj čudnu, de je kriza, kakšno mladino pa mamo,« sm se strinjou. »Ku smo bl’ mi mladí, smo mogl’ it damu ku je šlu sonce dol, ker je ponoč krvavu pljače lovilu, den’s se pa vsi zunaj klatjo pa se špiketajo z momilam’.«

*fasnga - nabava večje količine

Pol sva šla ž njim še najkaj sp’t u Priž’nco.

*če te tjapem, te lübm - loško-

»Pizda me je spajtlalu!«, je reku Franci, ku je spraznu še en štamprle. Lojz se ga kar zna prheblat. Zanč ku je na gasilski veselici špilou ansambel Neže Pogačnik je bil prbit ku Kristus.

potoški rek, ki ponazarja njiho-

Pol sm se odpravu damu in je bla spet gótova štreka: »Ja kej pa s’! Se obiraš ku ta boln’ srat!«,

hrane za dlje časa *fermentin - koruza *tošl - denarnica *makaki - kje pa *vsekati/udariti

vo dojemanje žensk *h nogam - peš *rajsnedl - risalni žebljiček *klicati jelene - fig. bruhati *špiketati - uporaba igle za vnos substance v vaskularni sistem; uporaba nedovršnika ima pogosto pridih obsojanja, saj je beseda predvsem uporabljana za opis

pravjo na tm konc’

vnosa prepovedanih substanc *momile - mamila

stran 25


JEBE VSAKDANA | SKUP

Nešteto domačih ... izrazov

ek

arč Slov je rjakla žjana, ku me je zagledala.

*Priž’nca - vzdevek za gostilno

»Al malu dle pa že lahku počakaš, saj se t’ ankam’r ne m’di.«

v centru Ribnice pri Zadružnem

»Čakou je tist k je s hruške pou,« je odvrnila. »Al jebemti no, ne muorm skuz’ laufat okul pa se tjab prlagajet!« sm se razjezu. »Krotak bod’ no, al sm se ranku hecala. Kej je pa mlajku? Ga najs’ prnesu?« »Na-a, sm pozabu cekar vzet pa naj blu dovol placa u vreč’.«

domu *spajtlat - ožje: stresti, zviti (stresla jo je elektrika, stresel je hruško); širše: zjebati – pogosto uporabljeno za neko nepričakovano dejanje, ki je vplivalo na osebo pri delu *prheblati - napiti se *prbit ku Kristus - uporablja se predvsem figurativno, za opis

»Al greš u trgovino ku brez kurca na ohcet,« je komentirala. »Itak pa ne bomo mogl’ nč skuhat k je šu šporhet u franže.«

opitega človeka

»Jebemu sveca, če najma den’s hudič mlade! Najprej avto, pol pa še tulelej.«

Zelo dolgo se odpravljaš

Joško je pa ta cajt že vsa drva narajzou.

pou - »jaz te ne nameravam

*gótova štreka - nekaj je narobe *se obiraš ku ta boln’ srat! *čakou je tist k je s hruške čakati« ali pa »kdo pa sem, da te bom čakala«; logičnost izjave ni povsem znana in je prepuščena vsakemu posamezniku, da si jo razloži *ranku - nekako

mlajku? stran 26

*ku brez kurca na poroko - S seboj si pozabil vzeti bistveno stvar *iti v franže - pokvariti se *hudič ima mlade - vse gre narobe


iat

dhfjamry

frli Roagzzwwa...nms ; Tyu nzznvbxrytlYT


SKUP | bucket list

Bucket List

#1 KNJIGE

Ne želim vam posredovati svojega mnenja o avtorju ali knjigi, temveč samo podati delček tistega, kar knjiga nosi v sebi. Piše: Urša Zupančič Ilustracija: Matic Zobec Zadišalo je po jeseni. Dolgi vroči dnevi se počasi poslavljajo, otroci so že nazaj v šolah, ritem počitnikovanja se umika, jaz pa tokrat pišem o knjigah. Da, tistih, ki bi jih morali vzeti s seboj na dopust, s katerega ste se najbrž pred kratkim vrnili. Vseeno sem vam pripravila nekaj predlogov za naslednji oddih, pa naj bo to šele naslednje poletje ali pa morda že prej, v kakšnem izmed hladnih jesenskih večerov. Zelo verjetno ob misli na seznam knjig pomislite na dolge sezname polne opisov novosti na knjižnih policah. Ne želim vam posredovati svojega mnenja o avtorju ali knjigi, temveč samo podati delček tistega, kar knjiga nosi v sebi. Če vas premami, jo le vzemite v roke. Tokratni seznam je sestavljen iz odsekov, ki so me ganili in ki upam, da ganejo tudi vas.

Vitomil Zupan Verjetno ti gre vse to skozi glavo, kadar te postavijo ob zid, da te bodo ustrelili. Morda tedaj v odlomku trenutka občutiš in zaznaš vse, kar se dogaja kjer koli, kadar koli, vse misli, občutja, korake ljudi, vse prelivanje sokov v rastlinah, vse premike najmanjših živali pod drevesno skorjo, vse kamne, ki se vale po dnu rumene narasle reke – in potem te preseka zavest bližnje okolice in tvoje usode v njej. Čemu koristi vse to beganje iz sebe in vase? Vinko Möderndorfer

Telo je podoba značaja ... Pomislim. Posebno dobro se to vidi, ko se ljudje postarajo. Takrat se zdi, da se s starostjo ljudem na obrazu izrisuje njihov značaj. Mladi ljudje

stran 29


Bucket list # 1 knjige John Steinbeck so vedno lepi, starci pa so lahko lepi samo, če so bili v mladosti dobri. Hudobijo mladost zakrije s svojo mlado svežino, s starostjo pa slabosti značaja priplavajo na površje in se do smrti prilepijo na obraz. Energija mladosti je izginila, svežina se je izgubila, ostal je samo značaj ...

Vinko Möderndorfer Bele stavbe simbolično končujejo mesto, postavljajo piko na i času in življenju, ki ga živimo. Trgovine, prodaja, hitra zabava, dobiček, prazne oblike brez vsebine, gladke stene, omejen prostor, avtomobili vseh barv in oblik, nagrmadeni pred stavbami, na pločnikih, za hišami, na dvoriščih, celo v kleteh, podvozih, nadvozih... Kot bi se mesto ustavilo pred belimi, kockastimi zgradbami nekakšne moderne arhitekture. Kot bi se čas zaletel v stavbe na koncu mesta in se raztreščil na tisoč nepomembnih koščkov.

Ray Bradbury Televizija je »resnična«. Je neposredna, ima dimenzijo. Pove ti, o čem naj razmišljaš in te s tem tudi polni. Mora imeti prav. Videti je tako prepričljiva. Prisili te v svoje zaključke s tako naglico, da tvoj razum nima časa, da bi ugovarjal.

stran 30

Njegova misel je rezgetala kot žrebe na preslastnem pašniku; ko pa mu je pozneje svet postavil obore, se je zagnal obnje, in ko so ga naposled okrog in okrog ogradili, se je pognal kar skozi plotove in zdirjal na plano. Kakor je bil po eni strani zmožen silnega veselja, tako je bil po drugi strani dovzeten tudi za veliko žalost.

Herman Hesse Med ljudmi te vrste je nastala nevarna in strašna misel, da je mogoče vse človeško življenje samo huda zmota, silovito in ponesrečeno spovitje pramatere, divji in grozovito spodletel poskus narave. Med njimi pa je nastala tudi druga misel, da človek mogoče ni samo napol razumna žival, temveč da je božji otrok in namenjen za nesmrtnost.

Bucket list Izpeljanka iz angleškega izraza “kick the bucket” (umreti); takorekoč pomeni “seznam stvari, ki jih je potrebno opraviti pred smrtjo”. Beseda je bila skovana leta 2007 za film The Bucket List.


SKUP | bucket list

Michel Houellebecq Nenadoma ga je prešinila močna slutnja, da bo njegovo življenje podobno prav temu občutku. Prebrodil bo človeška čustva, včasih se jim bo celo približal; drugi ljudje bodo občutili srečo ali razočaranje, njega pa se neposredno ne bo dotaknilo nič podobnega.

Sebastijan Pregelj To je bilo v letu, ko je padlo neskončno ruskih mož in žena. Učili so nas, da teh žrtev ne smemo pozabiti. Ampak danes so v glavnem pozabljeni. Pozabili smo, da so trpeli in umirali, pozabili, da so stradali, pozabili, da so za preživetje jedli človeško meso, in pozabili, da so tudi sami zagrešili precej zločinov. Ampak tako gre ta svet. Treba je pozabljati. V glavnem je treba pozabljati hitro, sicer preteklost zavlada sedanjosti. Če preteklost zavlada sedanjosti, živimo življenja drugih, živimo včeraj namesto danes. Sploh ne živimo. Knjige, ki sem jih izbrala niso kronološko predstavljene, ravno tako niso razvrščene po žanru, aktualnosti ali popularnosti. Nobenemu pravilu ne sledijo. Skupna pa jim je ena stvar: v sebi nosijo modrost, ki vam jo ponujajo kot na pladnju, če se le odločite zanje. Berite, četudi samo za nekaj minut pred spanjem in si ne recite, da so »samo« knjige. Če se poslužite pravih, je v njih zapisana umetnost življenja.

1. Vitomil Zupan: Menuet za kitaro

2. Vinko Möderndorfer: Odprla sem oči in šla k oknu

3. Vinko Möderndorfer: Kino dom

4. Ray Bradbury Fahrenheit 451

5. John Steinbeck: Vzhodno od raja

6. Herman Hesse Stepni volk

7. Michel Houellebecq Osnovni delci

8. Sebastijan Pregelj Mož, ki je jahal tigra

stran 31


Intervju z

Boštjanom Gorencem Piše: Elvira Košele Ilustacija: Maša Mlakar

Pižamo

Pižamo ni treba posebej predstavljati. Nekateri ga poznate kot komika, drugi kot prevajalca in tretji kot igralca. Mogoče ne znate našteti pet njegovih del, a zagotovo ste si ga zapomnili po dolgih temnih laseh, košati bradi in krepki postavi. Ime mu je Boštjan, piše se Gorenc, a oglasi se tudi na druge vzdevke. Med njimi je »človek z besedami«. Besede so njegova najljubša igrača in ne izpusti jih iz rok. Nenehno se igra z njimi, jih premetava v najbolj domiselna zaporedja, razburljive stavke in ko mu jih zmanjka, si preprosto izmislo novo.

Ste pisatelj, stand-up komik, prevajalec, igralec, reper in še marsikaj drugega. Zakaj počnete toliko stvari? Se niste mogli odločiti le za en poklic? Nisem več vse to. Z repom se že nekaj let ne ukvarjam več. Če hočeš dobro delat,

stran 32

moraš veliko vadit. Vmes je prišel standup in sem ga bolj zagrabil. Velik bonus je tudi, da se z njim da preživeti. Vse kar počnem ima rdečo nit. Vsi poklici zajemajo kreativno delo z besedmi, pa naj bo sestavljanje šal, zgodb ali prevajanje besedil. Pravzaprav sem si izbral en poklic in to je jezik. Uporabljam ga skozi različne pojavne oblike.

Ste »človek z besedami«. Katere besede pa so vam najbolj pri srcu? Pri stand-upu gre za iskanje povezav, iger in pomenov. Med besedami me najbolj privlačijo frazemi in njihov metaforični naboj, ki ga nosijo s seboj. Pri prevajanju pa gre za iskanje najboljše in najbolj ustrezne besede glede na pomen, saj stvar v izvirniku ne gre vedno čez. Pri otroški in fantazijski literaturi obožujem izmišljanje novih besed, za kar sem se specializiral.


SKUP | NA5 ušes

Tam je veliko neologizmov, stvari, ki v slovenskem jeziku še ne obstajajo in treba je najti ustrezne besede zanje. Začneš plest mrežo meta jezika iz obtoječih jeder in potem pripenjaš pripone ter predpone.

Kakšen pa je občutek, ko ustvariš novo besedo? Fino je. Vedno imam očkast občutek. Sploh super pa je, da beseda, ko jo ustvariš obstaja, je tam in je ni treba previjat, ji pripravljati hrane ob dveh zjutraj, amapak preprosto živi svoje življenje. Še posebej fino je, ko ti res uspe sestaviti besedo, ki zveni verjetno in je taka, ki bi jo lahko že imeli sto let.

polje inovacij, ki jemlje iz tujih kulturnih referenc in vplivov pop kulture. Vse to gre čez sito in le nekaj teh besed pride v glavni jezik. Slovenki jezik se razvija in me ne skrbi, da bi bil v roku svojega življenja prisoten na pogrebu slovenščine.

Kako bi opisali svojo domišljijo? Uf, čudni koti izkrivljene prizme, skozi katere svetloba sije na predmete druagče kot bi na stvari gledali drugi. To je namreč edini način, da ti domišljija deluje. Moraš najti svoj pogled, svoj kot, iz katerega opazuješ stvari in hitro se razvije poklicna deformacija, ko domišljije sploh ne moreš več izklopiti.

V slovenskem jezikoslovju imamo dve struji. Eni pravijo, da slovenščina umira pod bremenom angleških izrazov, drugi temu nasprotujo. Na katerem bregu ste vi?

Javnost vas najbolj pozna pod imenom Pižama. Zakaj ste si izbrali prav ta vzdevek?

Slovenščina je živa in ni tako majhen jezik, kot mnogi pravijo. Ne moremo se sicer primerjati z nemščino, anglešččino ali katonščino, a vendar nekaj nas je. Mladi seveda uporabljajo veliko angleških izrazov, a ti ostanejo na nivoju slenga. Je pa sleng

Ko sem bil star pet let in smo bili nekje v tujini, sem se izgubil. Na koncu so me sicer našli, a vmes sem zataval v neko izoterično trgovinico, kjer je bila neka ženska s kristalno kroglo in vsem kar sodi zraven. Rekla je, da je numerlogoinja in naj ji povem, kaj bi

stran 33


Intervju z Boštjanom Gorencem - Pižamo

rad vedel. Vprašal sem jo, kakšno ime moram imeti ko bom velik, da bom slaven in bom dal lahko intervju za študentsko revijo Skup. Odgovorila mi je, da moram bit Pižama in imela je prav. Končno se je zgodilo, čez dve leti bi najbrž že obupal in bi šel do nje ter zahteval denar nazaj. (smeh)

Kako pa je s stricem Bedancem. Kdo pa je to? Stric bedanc je prišel kasneje, ko so pognali lasje, brada in postava. Prijatelji so začeli poudarjati, da sem kot Bedanec, nekajkrat sem ga celo igral na božičnih sprevodih in prijelo se me je. Zelo malo ljudi ve, da so Vandotove zgodbe o Kekcu predelave starejših zgodb, ki so živele med ljudmi v Kranjski Gori in okolici. V njih sta bila teta Pehta in Bedanc pozitivna lika. Brincelj je bil tisti nepridiprav, ki je ugrabljal otroke, Bedanec in Pehta pa sta bila prijazna, če so bili otroci prijazni do njiju. Z njima so imeli blagovno menjavo in Pehta jim je za kakšno sol izdala, kje rastejo jagode, Bedanec jim je ustrelil zajca ter jih naučil, kako se ga da iz kože. Taka dobra dušica je bil, skoraj tak kot Gapšer Gašer Mišic.

stran 34

Če se vrneva še na prevajalstvo. Prevedli ste svetovne uspešnice izpod peresa Georga R. R. Martina. Kako ste se lotili tega dela? Kako je prevajati takšne zahtevne tekste? Uf, to je bilo zelo naporno. Prva knjiga je bil v bistvu prvi pravi roman, ki sem ga prevedel. Pred tem sem prevajal otroške knjige in najstniške romane. Ko so mi na Mladinski knjigi najprej ponudili te knjige, ki mi jih prijatelji že nekaj let priporočajo, naj jih preberem, sem najprej rekel, da jih bom prebral in se nato odločil. V šusu sem prebral vse tri, ki so bile do takrat objavljene in bil sem za. Kmalu sem ugotovil, da je to nekaj povsem drugega kot otroške knjige, ki sem jih bil vajen. Izziv mi je bila predvsem gradnja Martinovega sveta, kaj prevajt in kaj puščati v originalu, kako vzpostavit določeno terminologijo. S prevajanjem Martinovih del sem zrasel kot prevajalec in se naučil stvari, ki se jih med študijem nisem. Sicer si potihem želim, da bi dobil nalogo, da vse te knjige predelam in popravim, ker vem, da je še prostor za izboljšavo. Zdaj smo vsi v tem mrzličnem pričakovanju naslednje knjige in ravno sem izvedel, da septembra začnem prevajati njegove kratke zgodbe, s tem mislim le po


SKUP | NA5 ušes

sto strani dolge, ki se odvijajo pred časom Igre prstolov, ko so bili stari vladarji na vrhuncu svojih moči.

Martin je znan po tem, da ubije paradne junake v zgodbah. Vam je za katrega še posebej žal? Martin že ve kaj dela. V prvih delih je vsak ta poboj pomemben za nadaljni razplet zgodb. Te prve smrti so vedno udarile, ampak si vedel, da je z junakom konec. V teh zadnjih delih pa nisi več tako prepričan in moraš počakati še nekaj strani, da vidiš ali se je junak le nekako izmazal ali ne.

Zasledila sem, da ste želeli prevesti tudi 50 odtenkov sive, a je niste dobili v roke. Ste pa napisali slovensko različico tej knjigi. Kaj pa se dogaja na slovenski njivi v toliko odtenkih? To sem želel prevesti predvsem zato, ker sem vedel, da bo uspešnica in da se bo ogromno izposojala po knjižnicah, kar bi

ugodno vplivalo na mojo denarnico. Delo je bilo zaupano drugi osebi, jaz pa sem napisal 50 odtenkov njive, kar uporabljam na svojih stand-up nastopih. Želel sem napisati nekaj, s čimer se srečujejo naše preproste gospodinje, ki nimajo lisic in igralnice, temveč kuhalnico in kuhinjo.

Pogosto dobim nasvet naj knjigo raje preberem v angleščini kot slovenski prevod. Kakšno je vaše stališče o branju originalov in prevodov? Če si dovolj vešč v originalnem jeziku, beri originale, zakaj pa ne.

Stavke tudi sami ustvarjate. Ali veliko pišete? Ne, nimam časa, da bi se na dolgo in široko razpisal. Sem pa tja dobim kakšno naročilo za revijo Joker in oddam besedilo nekaj dni po roku. Mislim pa, da bom v bljižnji prihodnosti začel pisati odštekane pravljice za svojega otroka. Da, to me zagotovo še čaka.

stran 35


SKUP | Suha intelektualna roba

Anime: Japonska risanka ali odsev nekaterih značilnosti naše družbe? Piše: Tit Starc Anime je risani film, ki izvira iz Japonske. Ostanimo pri tej definiciji. Moj namen v pričujočem članku namreč ni kategorizacija in sistematizacija skupnih lastnosti, ki zajema (pre)široko (rizomatično) paleto različnih žanrov in zvrsti.

Kar se nadejam v tem članku je – ravno nasprotno – predstaviti zgolj en anime, potencialnost animejev v določeni perspektivi. S tem namenom bom predstavil anime

Psycho-Pass.

Zgodba se dogaja v disutopični družbi v sploh - ne - tako -zelo - oddaljeni prihodnosti, kjer se posameznikovo čustveno razpoloženje in stanje duše kvantificira in ocenjujeta na podlagi merila imenovanega »psycho-pass«. Celotno strukturo družbe upravlja, nadzoruje in poganja biološko-programski sistem imenovan »Sybil system«. Ta seveda zajema tudi znanost, ki je »razrešila« vprašanje duše z izumitvijo naprave zmožne skeniranja in analiziranja le-te. Številke oz. ocene, ki jih na podlagi duše ocenjujočega kriterija ob uperjenju v določenega posameznika prikazuje multifunkcionalno pištolno orožje »Dominator«, tudi narekujejo nosilcem tega orožja, kakšen strel bo izstreljen ob pritisku na sprožilec (ali bo izstreljen strel, ki bo ubil, paraliziral žrtev strela ali sploh ne bo prišlo do sprožitve je namreč odvisno od višine številke, ki nato razvrsti posamezni-

stran 37


Anime:Japonska risanka ali odsev nekaterih značilnosti naše družbe? ka kot kriminalca, latentnega kriminalca ali nedolžnega). Skratka, gre za družbo, kjer so posamezniki robotizirani, pasivizirani in kjer se je posameznikovo polje svobode skrčilo na ukaz na videz nevprašljivo zanesljive in nepristranske tehnike, vse na podlagi ideologije varnosti, reda in funkcionalnosti. Tu se izrazito kažejo vzporednice z družbo, v kateri živimo, saj je namreč varnost tisto orodje, ki ga uporabljajo sodobne kapitalistične države kot upravičevanje kratenja človekove svobode, katerega zgled je vojna proti terorizmu, ki je vojskovana ravno v imenu Pravičnosti in zagotavljanje varnosti. Posledice politike varnosti so zakoni, na podlagi katerih je možno odvzeti človekove pravice posamezniku in velik odstotek javnosti, ki se strinja z nujnostjo nadzornih mehanizmov (kakor nam kaže sedanje strinjanje velike večine Američanov z izvajanjem nadzora ZDA, ki ga je razkril žvižgač Edward Snowden). Anime ta problem prikaže sledeč protagonistki Akane Tsunemori, ki prične službovati kot inšpektorica v Javnem uradu za varnost [Public Safety Bureau], katerega naloga je regulacija kriminala. Ravno problematiziranje kriminala privede do spoznanja o naravi družbe, kar je tekom dvaindvajsetih epizod (zaenkrat zgolj ene sezone) eksplicitno prikazano tudi v sami zgodbi animeja,

ko je večkrat izgovorjeno vprašanje, kaj sploh je kriminal. stran 38

Kljub posameznim epizodam, ki vsaka zase nosi dovolj vsebine, da bi o njej napisal samostojen članek, bom v pričujočem besedilu sledil rdeči niti celotne sezone in skušal povzeti odgovor, ki ga poda anime na omenjeno vprašanje. Definicija kriminala, ki ga ocenjuje orožje »Dominator«, je prikazan kot problematičen že v prvi epizodi, kjer je žrtev posilstva ovrednotena kot kriminalec. Brez intervencije inšpektorice Tsunemori, ki je uvidela, da je njeno duševno stanje zgolj posledica travmatične izkušnje posilstva, bi njen podrejeni – sledeč oceni svojega orožja – pritisnil na sprožilec in ubil nedolžno osebo. »Psycho-pass« se izkaže kot nepravičen.

Naslednja izrazitejša problematičnost definicije kriminala v tem sistemu je prikazana pri obravnavanju t.i. latentnih kriminalcev. Posameznikovo duševno stanje je v tem sistemu nadzorovano in ocenjevano na vsakem koraku, kjer je ob številki (imenovani koeficient kriminala [crime coefficient]), ki prikazuje preveč nestabilno stanje posameznika, ta klasificiran kot latentni kriminalec, poslan v zapor, četudi še dejansko ni storil nobenega kaznivega dejanja in kateremu se od-


SKUP | Suha intelektualna roba

vzame status človeškosti (kot pove inšpektor Ginoza v prvi epizodi na njih ni potrebno gledati, kot da so ljudje). Klasifikacija (ne)stabilnosti posameznikovega psihičnega stanja, ki jo poda »psycho-pass« je tako tudi klasifikacija človeškosti, zavrnitev posameznika s strani sistema pomeni stigma nečloveškosti – ironično je nečloveški sistem tisti, ki ocenjuje človeškost ljudi. Tudi na tem mestu so podobnosti z današnjim svetom vidne v demoniziranju teroristov (še posebej muslimanov v ZDA), tujcev, homoseksualcev (kot je bilo vidno ob razpravi za družinski zakonik v Sloveniji) in druge marginalizirane skupine ter v odvzemanju človekovih pravic, ki upravičuje območja nasilje kot v primeru zapora Guantanamo. Kasneje se tekom zgodbe izkaže, da je tudi sam »Sybil system« zmes možganov različnih kriminalcev, ki so bili s pomočjo računalniškega programa združeni v skupni kolektiv in zastopajo svoje partikularne interese.

Sam sistem se namreč izkaže kot pomanjkljiv, saj ne more analizirati duševnega stanja določenih posameznikov zaradi posebnosti njihove biološke zgradbe.

Ravno zaradi tega sistem teži k nenehnemu prilagajanju na morebitne grožnje in s tem k (neskončnemu) izpopolnjevanju skozi direktno vključevanje možganov posameznikov, ki jih ni sposoben nadzorovati¹. Problematizirano vprašanje bi tako lahko obrnili v vprašanje, kdo je v resnici kriminalec? Posameznik etiketiran kot kriminalec, ki skuša uničiti družbo temelječo na sistemu nesvobode, ali sistem sam? Odgovor animeja je seveda, da je to slednji. Vendar se nato nemudoma postavi vprašanje, kako spremeniti nepravičen sistem, vprašanje, ki ga zgodba pusti odprtega (ob koncu prve sezone). »Psycho-Pass« nas tako izziva najti primerjave značilnosti disutopične družbe z družbo, v kateri živimo in nas poziva naj si drznemo misliti način upora s tem, ko pušča rešitev nedorečeno.

¹ Čeprav je družba kot jo kaže (in kritizira) pričujoč anime bolj podobna družbi države blaginje in socialističnim državam 20. stoletja, se nam Sybil system tu kaže kot primerljiv s kapitalizmom, ki se kljub stoletnim uporom spreminja in prilagaja tem uporom.

stran 39


SKUP | Suha intelektualna roba

Zakaj ženske težko zapustijo nasilnega partnerja? Zakaj večino nasilja, kar 88 odstotkov, v družini izvršujejo moški? Zakaj ostaja družbena moč še vedno tako neenakomerno porazdeljena? V današnji družbi smo sicer prepričani, da smo enakovredni, vendar temu še vedno ni tako. Piše: Sara Češarek Ilustracija: Maša Pirnat

Vloga ženske v moški kulturi Ženske se danes še vedno poistovetijo z vlogami, ki naj bi bile ženske. Tako naj bi bile ženske bolj čustvene, manj racionalne, manj odločne, bolj navezane na otroke, bolj pripravljene popuščati. Prav tako pa naj bi bile čustvene skrbnice družine. Medtem ko naj bi moški skrbeli za materialno in finančno varnost družine (Dobnikar, 2009). Miselnost danes lahko enostavno ponazorim tudi s primerom. Če moški opravlja dela doma, ki naj bi bila ženska, na primer briše prah, ga bo družba prepoznala kot copato in ne kot enakovrednega ženi. Na drugi strani

pa če ženska doseže visok položaj v službi, jo bo družba obsojala promiskuitetnosti za dosego le tega in ji ne bo pripisala sposobnosti in inteligentnosti. Izključevanje žensk iz območja razumskosti in produkcije znanja podrejenim je neločljiva sestavina zahodne civilizacije vsaj zadnjih treh tisočletij. Predstave o podrejenem in neenakopravnem položaju žensk, da so manj vredne in manj sposobne kot moški, še vedno veljajo. Ženske se družbeno uveljavijo le na zasebnem področju, se pravi na področjih gospodinjstva in družine.

stran 41


Zakaj ženske težko zapustijo nasilnega partnerja?

Iskanje identitete

Enakopravnost danes

Ženske so odvrgle svoje stare tradicionalne vloge, zato si morajo poiskati novo družbeno identiteto ter se spopadati z ekonomsko neodvisnostjo, a pri moških neodvisno življenje in stare vloge identitete v sodobni družbi še vedno delujejo (Petrovič, 2008). Zaradi zakoreninjenosti tradicionalnih vlog v mišljenju današnje družbe se torej ženska težje spopada z iskanjem nove družbene identitete. Na novo se mora uveljaviti v družbi, česar do sedaj ni bila vajena. Ženska, ki pa skuša zapustiti nasilnega partnerja pa se z iskanjem novih vlog spoprijema še težje, saj pogosto tudi sama sprejema tradicionalne ženske vloge kot sebi lastne. Zatorej odločitev, da bo ženska, ki ima v sebi zakoreninjene tradicionalne ženske vlog, ni le ali bo zapustila nasilnega partnerja in se osvobodila nasilja, vendar je tukaj še vedno močno prisotno vprašanje, ali bo zmogla sprejeti in najti nove vloge, ki jih do sedaj ni pripoznala kot ženske, in postati tako finančni kot emocionalni skrbnik družine, brez nasilnega partnerja (Dobnikar, 2009).

Gospodarski razvoj je sicer prispeval k večji zaposlenosti žensk, vendar istočasno ni izboljšal položaja žensk.

Ženska, ki zapušča nasilnega partnerja mora razmisliti o svojem trenutnem položaju v družbi in o položaju, ki ga bo morala zasesti, ko bo zapustila nasilnega partnerja.

stran 42

Trg dela je v veliki meri odvisen od odnosa države do enakopravnosti obeh spolov, ki se izraža s sprejemanjem ustrezne zakonodaje za preprečevanje diskriminacije na delovnem mestu. Ženske, ki so bolj kvalificirane imajo manj možnosti, da najdejo zaposlitev, ki bi odgovarjala njihovim kvalifikacijam. Ženske danes si prizadevajo za pravico »lastnega življenja« onkraj predpisanih funkcij gospodinjskega in družinskega dela. Prav zato pa njihova tozadevna prizadevanja večinoma toliko močneje trčijo ob zid nerazumevanja, skepse in strahov. Ukrepi za reševanje današnje družine se pri tem zgledujejo po enotni normi male družine, ki je nastala v 19. stoletju, in ki ustreza idilični podobi moškega, ki služi kruh in ženske, ki kruh namaže z maslom ter dveh ali treh otrok. Omeniti moramo, da se danes več kot polovica žensk še vedno ne more pohvaliti z biografijo ekonomsko neodvisne in uspešne osebe. Zaposlenost žensk – tudi poročenih – sicer kontinuirano narašča. Odgovore na začetna vprašanja ni lahko najti. Še vedno vztrajno živimo v moškem svetu, kjer so moški na nek način »roka pravice«, ki lahko udari žensko, ko le ta ni poslušna, preveč govori ali pa moški le začuti, da je


SKUP | Suha intelektualna roba

to njegova pravica. Dobnikar (2009) navaja razloge, ki jih moški sami povejo o svojem nasilju. Da je to njihova pravica, da imajo to v sebi. Lahko se vprašamo, kaj mislijo s tem, ko pravijo, da imajo to v sebi? Ali so tako vzgojeni? Najverjetneje niso vzgojeni, da bodo nasilni, so pa lahko vzgojeni, da bodo tipični moški. Vzgoja ima tu velik vpliv. Deklicam še vedno kupujemo dojenčke in dečkom pištole. Dečki še vedno ne jokajo, medtem ko deklice nikoli ne nehajo.

Dokler je po svetu prisotna spolna delitev dela bomo neenakovredni. Miselnost nekoč in danes se ni drastično spremenila.

stran 43


Zakaj ženske težko zapustijo nasilnega partnerja? V principu je enaka. Ženske smo neenakovredne. Včasih celo manjvredne. Spremenila se je le družbena in politična struktura. Pogosto v družini, kjer je prisotno nasilje, lahko opazimo zelo izrazite tradicionalne vloge. Ženska je tista, ki je tiho in trpi, skrbi za otroke ter za svojega moža. Današnje razmere silijo ženske, da zbežijo nazaj za štedilnik in pustijo moškemu, da služi kruh. Beck (2006) pravi, da je večja nezaposlenost med ženskami, da se ženske po rojstvu ne vračajo v službe, da k temu pripomore družba, ki obsoja zaposlene ženske kot brezčutne matere in pa vrtci, ki so prepolni.

Ženska, ki doživlja nasilje doma, je najverjetneje privzela te tradicionalne vloge. Torej je finančno odvisna, ima šibek krog prijateljstev in najverjetneje nima varstva za otroka. Najhuje pa je, da je te vloge ponotranjila. Boji se odziva sosedov, družine, če se bo odločila, da zapusti partnerja. Morala si bo najti službo, kar ne odgovarja njeni vlogi. Morala bo postati samozadostna, ne le čustvena skrbnica družine, ampak tudi materialna, kar do sedaj ni bila. Spremeniti bo morala lastno klasifikacijo sebe. Morala se bo spopasti z družbo polno predsodkov in neodobravanj. Morala bo zbrati veliko moči

stran 44

in pa pomoči, da se bo lahko iztrgala ne le iz rok nasilneža, vendar iz krempljev tradicionalne ženske vloge, ki ji preprečuje, da bi se ločila od nasilja. Dobnikar (2009) omeni, da se ženska, ki zapušča nasilnega partnerja ne odloča le za ali proti nasilju. Odloča se o drastični spremembi svoje ženske vloge v družbi, o spremembi svoje klasifikacije in pa o spremembi svojega življenja. Zaživeti bo morala v moškem svetu sama, samostojno in neodvisno.

i: Vir Beck, U., Beck-Gernsheim, E. (2006): Popolnoma normalni kaos ljubezni. Ljubljana: fakulteta za družbene vede, str. 19 - 54, 159 188. Dobnikar, M. (2009). Šola in nasilje v družini, v: Brez spopada, Ljubljana: PeF, str. 313 -328. Petrovič, M. (2008). Družbene vloge ženske in moškega. Celje. Poslovno-komercialna šola.


Iz sobe

na koncu hodnika naravnost v žep Računalniki in njemu sorodni pripomočki nas danes spremljajo na vsakem koraku. Še posebej mobilniki so postali vztrajni kompanjoni v našem vsakdanu. Piše: Elvira Košele Ilustracija: Martin Removš

stran 46


SKUP | Z GLAVO V ZID

Lahko bi rekli, da ga imamo vedno vsaj v žepu, če že ne v roki. A še desetletje nazaj bi posnetek z našim vsakdanom naslovili kot znanstveno fantastiko. In kako smo prišli tako daleč? Tisti malo starejši se najbrž še spomnite, kako je v vaše gospodinjstvo prišel prvi računalnik. Bil je taka velika škatla, ki jo je zagotovo smel uporabljati samo oče (ali mama), vi pa ste občasno smeli (pod budnim nadzorom staršev) odigrati kakšno igrico. Bil je nedvomno hecen stroj in mnogi niso hoteli niti slišati zanj. Zanimivo je, da je bil prvi računalnik pri nas postavljen v sobo, kjer se družina ni pogosto zadrževala. Šele ko je prišel do nas internet, je računalnik iz praktičnih razlogov (manj kabla) prišel v dnevno sobo. In tako smo računalnik sprejeli medse. Ta korak se zdi povsem nepomemben, a v resnici odločilen. Ni ti bilo več treba z namenom v neko sobo, da bi svoj čas posvetil računalniku. Ne, čakal te je v prostoru, kjer tako ali tako preživiš največ časa. Približno tako je potekala pot od čudnega stroja do najbolj praktičnega prijatelja po vsem svetu. Danes nimamo več enega računalnika, vsak član družine ima svojega in lociran je v najbolj intimnem prostoru posameznikovega življenja. Sama uporabljam telefon, ki zmore enake operacije kot računalnik, tako da imam teoretično računalnik vedno s seboj. Zakaj? Zaradi optimizacije dela in časa. Slovenci nismo srečni, če ne delamo in jaz spadam v to kategorijo. Moje delo zajema nenehno branje e-pošte, odgovor nanjo in sploh najrazličnejše pisanje, za vse to pa

potrebujem računalnik oz. pametni telefon. Se še spomnite tistih prvih telefonov? Večina izmed nas je začela s Čukcem rumene ali zelene barve. Jaz se še danes spomnim dne, ko sem ga prejela za darilo. Bila sem presrečna in možnost, da sem lahko pospala sms sošolki je bila fenomenalna in povsem zadostna. Nekaj let za tem se je pojavil barvni zaslov in v hipu smo vsi menjali telefone. Za tem so prišla mp3 zvonenja, prenos podatkov, zaslov na dotik, gps ... Četudi izhajam iz lastnih izkušenj in transformacije računalnika iz stroja v pripomoček, pa lahko to brez zadržkov posplošim na vse uporabnike. Dejstvo je, da vsaka novost, ki pride na trge, je najprej največji hudič, ki te lahko požre, uniči in zdrobi. S časom pa se iz tega tabuja razvije uporaben pripomoček, ki ga niti ni slabo uporabljati, priznajo še skeptiki.

Ljudje so bili zadovoljni tudi ko so živeli v jamah, a življenje v hiši je veliko bolj udobno. Verjemite mi na besedo, da so prvega človeka, ki je iz blata delal hišo, vsi postrani gledali. Nova tehnologija ni nekaj slabega. Dajte ji priložnost. Sama ne obsojam ljudi, ki so ostali zvesti tisti dobri stari Nokiji, jim ne tečnarim in pridigam, kaj zamujajo (z izjemo tega besedila). Če se vam zdi, da je zaslon na dotik prehud zalogaj za vas, počakajte, da vidite, kaj bomo v žepih (ali na nosovih) nosili čez desetletje. Naj vas čas ne povozi že v mladosti.

stran 47


SKUP

|

Frišno dogajanje

Altenativa

2013 Pišeta: Elvira Košele in Jošt Žagar Foto: Maša Mlakar

Letos je potekala že osmič zapored. 10. avgusta je ribniški stadion ponovno zaživel in gostil ljubitelje alternativne glasbe. Alternativo pa letos ni otvorila glasba, temveč turnir v odbojki, na katerem so nastopile štiri ekipe in ob vzpodbudnih vzklikih s tribun odigrale šest tekm. Zmagala je ekipa Čebo, sledile pa so ji Trojka, Velikani in Limlni. A še preden je uspela pasti noč se je dogajanje preselilo na oder, kjer so prvi po svojih strunah udarili člani skupine Ram Session. Kočevski bend se je združil pred letom dni in si še nabira koncerto kilometrino. Ram Sessni so poslušalcem ponudili bluz ritme in z veseljem bi svoj nastop podaljšali še za nekaj pesmi, so po koncertu povedali člani skupine. Za njimi so na oder stopili funky death metalski Uroši, ki pa so na Alternativi nastopili že drugič. »Prvič je le prvič, ampak tudi za danes lahko rečemo, da je bilo fantastično. V drugo smo bili že vtečeni, čeprav

stran 48

smo zaigrali tudi nove komade. Z veseljem se vrnemo še tretjič na Alternativo,« so z nami delili vtise s koncerta nasmejani Uroši. Obe skupini sta se odlično odrezali, a zbrani so resnično ponoreli, ko so na oder stopil HC punkerski Golliwog, ki so prav tako že stari znanci Alternative. Mojstrsko so odigrali svoj del in vzdušje se je samo še stopnjevalo s štajerskimi podlasicami, ki so noro poskakovale po odru. Happy Ol McWeasli so z irsko-keltsko energijo zbrane namreč zabavli naslednji. »Najprej nismo vedeli, kaj naj sploh pričakujemo, saj še nikoli nismo bili v Ribnici, ampak je bil feedback publike fenomenalen in lahko rečemo samo mission accomplished,« so povedali McWeasli. Njihov nastop lahko z eno besedo opišemo kot zajebancija (tako se opišejo tudi sami), saj jih ta »moto« spremlja že od samega zače-


KER JE RIBNŠKA SCENA PREVEČ LESENA !

tka, ko so se člani le teden dni pred prvim nastopom združili in na slovesko sceno punk-rocka vmešali folk glasbo. Letos mineva šesto leto od njihove ustanovitve, so nam pa zaupali, da že zbirajo material za njihovo drugo plato.

Alternativa se je tako zaključila v duhu raznovrstne glasbe, nasmejanih obrazov, piva in druženja. Nekaj minut čez polnoč pa je stadion zadonel v pristnih metalskih ritmih, saj so bili na vrsti Vigilance. »Nismo navajeni igrati na žanrsko raznovrstnih koncertih, saj večino-

stran 49


Alternativa 2013

Frišno dogajanje | SKUP

vig in med organizacijsko ekipo so že stekli prvi pogovori za Alternativo 2014. Alternativa je postala stalnica, ki zaznamuje lokalno okolje. Zamenjale so se lokacije prizorišča, vrste nastopajočih in vodstva, ki organizirajo dogodek, vendar tisto, kar spremlja Alternativo skozi vsa leta je težnja po Mesto, ki ga že zastopa Alternativa v sodo»drugačni« vsebini. Mesto, ki ga bni kulturni zgodovini ribniške doline, zahteže zastopa Alterva določeno mero refleksije in razmisleka o nativa v sodobni kulturni zgodopomenu prireditve v našem prostoru. vini ribniške doline, zahteva določeno mero refleksije in razmisleka o Alternativa se je tako zaključila v duhu pomenu prireditve v našem prostoru. Da bi raznovrstne glasbe, nasmejanih obrazov, razumeli pravo vrednost Alternative je popiva in druženja. Letošnja udeležba je bila trebno zastaviti tista tri bistvena vprašanja: sicer nižja od pričakovanj predsednika RŠKod kod prihajamo, kdo smo, kam gremo. ja in vodje Alternative Jošta Žagarja. Na koncert je prišlo namreč okoli 500 obiskovalcev. Je pa to prva Alternativa za novo vodstvo kluba. ma nastopamo po metalskih koncertih, amapk publika nas je presenetila in odlično smo se počutili na odru,« so koncert komentirali Postojčani. Zadnji je nastopil še raper Wildy, ki se že od trinajstega leta ukvarja s freestyle rapom.

Novost letošnje Alternative je tudi logotip, ki ga je naredila Maša Mlakar. Želela je ustvariti nekaj enostavnega, mladostnega in sporočilnega, zato ga je oblikovala v stilu moderne stencil pisave, ki je namenjena izdelavi šablon za cestne oznake in grafite. Črke logotipa izhajajo iz osnovnih likovnih oblik kot so trikotniki in kvadrati. Prva črka logotipa nakazuje alternativnost in je s tem namenom nagnjena v levo ter obarvana z rdečo barvo, ki je skozi leta postala glaven simbol alternative. Osem Alternativ je že priredil RŠK in ne bo se ustavil. Naslednje leto bo čas za nov pod-

stran 50


Davnega leta 2006 je bilo na soparen avgustovski večer zaslišati iz teme zlovešče zvoke električnih kitar, ritem bobnov je polagoma naraščal v divji, kaotičen pohod krulečih in gonečih se zveri, vrata pekla so bila odprta in ni bilo nikogar, ki bi jih želel zapreti. Zgodila se je prva Alternativa. Odvi-

Od kod prihajamo, kdo smo, kam gremo?

stran 51


Alternativa 2013 la se je na prizorišču ob gostilni Tim (danes picerija Kotur), množico so v grešne zvoke vedli nu-metalci Breedlock, sledila jim je kočevska punkerska zasedba Pankeroschi, nato Kosmate dlesni, Golliwog, večer so zaključili General Musashi. Nabor skupin je

Frišno dogajanje | SKUP

mana (ex. Ali En). Popularno najbolj uspešna Alternativa je verjetno tista iz leta 2012, ko so na ribniškem odru nastopili uveljavljeni hrvaški punkerji Hladno Pivo, ki so gladili ušesne bobniče vsaj tisočim obiskovalcem. Skozi leta se je uveljavila drža, ki upošteva

Je dogodek, ki je pričakovan in konstituira kulturno podobo mesta. Hkrati pa ohranja nek približek alternativne scene in postavlja Ribnico na zemljevid alter ponudbe v Sloveniji. bil lokalno obarvan z nastopi iz Ribnice in Kočevja. Program, ki je zajemal popoldanski del z delavnicami v gradu in večerni koncertni del, je z vsebinami, ki je Ribnica še ni bila deležna, dodobra prevetril lokalno kulturno sceno. Skupine so dobile priložnost, da predstavijo svojo produkcijo v domačem okolju. Prva Alternativa je zastavila smer nadaljnjih, ko je vzpostavila oder za nastop metal, punk, rock zasedb, pionirsko je uvedla ponudbo alternativne glasbene produkcije, ki je ostajala v lokalnem okolju zapostavljena. Alternativa je bila uspeh in dogodek se je ponovil naslednje leto na prostoru, kjer je danes stoji Rokodelski center, v nadaljnjih letih se je prireditev širila in se prestavila na območje obrtne cone Ugar. Na oder so stopila zveneča imena, zvrstno se je Alternativa začela pečati z rapom. Ruralnemu prebivalstvu niso pustili spati ponovno obujeni Nieti, morbidneži Noctiferia, bolj rapu nagnjeno občinstvo je imelo moč slišati slaboritneža Klemna Klemna in legendarnega Recycle-

stran 52

raznovrstnost ponudbe alternative glasbene produkcije (metal in punk, redno svoje mesto dobi tudi rap), neprofitnost (dogodek je bil namreč še vsako leto brez vstopnine) in lokalnega sodelovanja (eden glavnih namenov Alternative je ponudi lokalnim izvajalcem možnost, da predstavijo svoje delo). Da bi razmišljali o prihodnosti Alternative, je potrebno spregovoriti o pomenu prireditve za svoj okoliš.

Alternativa je vstopila v prazen prostor in ponudila tisto, kar je ostalo zanemarjeno. Vzpostavil se je letni dogodek, ki je postal že del mestne identitete in jo po svoje spreminja (po malem, a vendar).


Je dogodek, ki je pričakovan in konstituira kulturno podobo mesta. Hkrati pa ohranja nek približek alternativne scene in postavlja Ribnico na zemljevid alter ponudbe v Sloveniji. Alternativa letno prevetri kulturno ponudbo, ki jo lahko ponudi ribniško-kočevska

Alternativa pomeni tisto raznovrstnost kulture, ki jo mesto nujno potrebuje.

regija, ki se zdi, da pogosto ostaja monotona. Alternativa pomeni tisto raznovrstnost kulture, ki jo mesto nujno potrebuje. Kam torej v prihodnje? Možnosti so odprte in so mnoge, vendar ohraniti je potrebno zgoraj omenjeno držo in zavest o pomenu, ki ga ima Alternativa na tem območju in ostati pri določeno meri »ignorance« do prevladujoče trendovske kulture.


Frišno dogajanje | SKUP

Pismo

iz Matange

Medicinsko-humanitarna odprava Madagaskar 2013 Foto in besedilo: Žiga Lovšin Po več kot 50-urni neptretrgani poti preko Benetk, Dubaja, Mauriciusa in Antananariva smo v začetku julija končno prispeli na jugovzhod Madagaskarja. V taksi-busu oz. v najetem starinskem kombiju z okni, ki niti malo niso tesnila, smo na vožnji iz glavnega mesta na drugo stran otoka ponoči skoraj zmrznili, a jutranji prihod v obmorsko in sončno Manakaro ter topel čaj sta neprijetno preživelo noč odpihnila nekam na drugo stran Indijskega oceana. V Farafangani sta nas pričakala misijonarja Izidor Grošelj in Janez Mesec, s katerima smo prevozili še zadnji kos poti. Takrat smo prvič izkusili luknjaste blatne ceste, ki so značilne za ta bolj zapuščeni del države.

Ni kaj, naši misijonarji so ekstremisti, še posebej Tone Kerin, ki živi nekje v planinah − na koncu sveta in potem na desno. Kakorkoli, stran 54

v Matango smo prišli brez ene počene gume, kar baje ni tako pogosto. Ni pa šlo mimo podkupovanja policistov. Pač, to je Afrika, tu se vse in vsakega lahko kupi. Naslednji dan, v nedeljo, smo začeli s pospravljanjem dispanzerja. Medicinci so ta dan oskrbeli že prva dva pacienta, »moja« stomatološka ordinacija pa je morala do začetka obratovanja počakati še do srede, kajti v ponedeljek sva šla z Anjo na nujno vožnjo v Farafangano, v torek pa sem še urejal ambulanto. Število pacientov je iz dneva v dan naraščalo, sčasoma pa se je izkazalo, da sta najbolj naporna ponedeljek in torek, proti koncu tedna pa število pacientov ponavadi malce usahne. Ob ponedeljkih je v vasi tržni dan. Na bazarju je množica ljudi, ki se spotoma oglasijo še v ambulanti. V dispanzerju delamo od ponedeljka do petka


Statistika: En mesec dela = 172 izruvanih zob (zdravljenje in plombiranje prideta dokaj redko v poštev)

od 8.00 do 12.00 ter od 14.00 do 17.00. To so uradne ure. V prvih dveh tednih pa je bil delavnik v resnici navadno daljši, a se je do sedaj že ustalil in se kar dobro držimo ure. Kolegi oskrbujejo bolnike s kroničnimi ranami, poškodbami, gastroenteritisi, kožnimi in spolno prenosljivimi boleznimi, okužbami, gastroenteritisi, podhranjenimi otroci itd. Občasno pride tudi kakšen urgentni poziv, navadno ob petih zjutraj ali pozno zvečer in je portebno iti v akcijo. V zobozdravstevni ambulanti večinoma pulim zobe (statistika: en mesec dela, 172 izruvanih zob), zdravljenje in plombiranje prideta dokaj redko v poštev. Prišlo je tudi nekaj pacientov z abscesi ter en fant z večkratnim zlomom spodnje čeljustnice Toliko na kratko o naši odpravi. Priganjajo me čas ter impulzi za internet in moram prenehati s pisanjem. Kogar zanima še kaj več, pa si lahko prebere nekaj prispevkov na našem blogu www.madagaskar2013. blogspot.com. Lep pozdrav z Madagaskarja!

stran 55


Frišno dogajanje | SKUP

Rib’nški semenj po študentsko

Piše: Elvira Košele / Foto: Maša Mlakar

Vsako prvo nedeljo v septembru se po ribniških ulicah sprehodi Rib’nčan Urban. Na slehrnem koraku Ribnice je vidna suha roba, lončarski izdelki in ostali produkti domače obrti. Vse več je tudi ulic, kjer se prodajajo tkanine, usnjeni izdelki, gospodinjski pripomočki in ostale drobnarije. Ribniški semenj spremlja tradicija. Letos je bil že 38. Vsak redni obiskovalec ve, da je pravzaparv semenj že leta povsem enak, a hkrati tako edinstven, da ga bo naslenje leto znova obiskal.

stran 56

Ribniški študentski klub (Ršk) je sledil toku tradicije in na parkirišču za zavarovalnico odigral svoj vsakoletni šov. Ob 13. uri je jurček postregel s prvim pivom, na koktajl stojnici so se zmešali prvi koktajli, oder za nastope je bil pripravljen, namizni nogomet pa je že gostil prijateljske predtekme za turnir. A še pred vsem tem so se Ršk-jevci udeležili suhorobarskih iger, kjer so zasedli drugo mesto. Janja, Jošt, Tit, Zala, Rok in Ana so se uspešno sprehodili s hoduljami, poiskali označene znamenitosti v gradu in nad glavo v lončeni posodi prenašali vodo. Ob 14. uri je bil na vrsti namizni nogomet. 10 ekip se je pomerilo med seboj in prvo mesto je pripadlo ekipi Ribnež’n, drugo ekipi Vuko in Bađi, tretje pa ekipi Z & L. Omenjeni turnir se je odvijal v duhu ekipnega sodelovanja, napetosti in želji po zmagi.


Ribniški semenj spremlja tradicija. Letos je bil že 38. Vsak redni obiskovalec ve, da je pravzaparv semenj že leta povsem enak, a hkrati tako edinstven, da ga bo naslenje leto znova obiskal.

Nekaj minut kasneje kot predivdeno je na oder stopil Boštjan Gorenc – Pižama in začel svoj stand-up program, v katerem sta nastopila tudi Tomaž Stanovnik in Vasja Simić. Pižama se je v svojem programu dotaknil tako politike kot tudi popularne

umetnosti, glasbe in filmske industrije, kreative, medijev ter Ribničanov. Seveda pa ni pozabil niti šal na svoj račun. Vsi trije komiki so nasmejali številno množico, ki je do zadnjega kvadratnega metra napolnila parkirišče vse do glavne ceste in župnišča.

stran 57


Rib’nški semenj po študentsko

Po komičnem vložku je bil na programu koncertni del večera. Na oder so namreč stopili čani zasedbe Charlie butter fly, ki so s starim rockom in bluesom priredbij znanih pesmi kot tudi avtorskimi pesmimi zabava-

stran 58

li zbrano množico. Za njimi je nastopila še skupina Epicenter, ki je nadaljevala z bluesrock glasbo.

Zadnji del programa je pripadel turnirju Air guitar. Bistvo zadnjega turnirja sta zabava in


kanček iznajdljivosti. Našli so se le štirje pogumneži, ki so zatresli strune svojih zračnih kitar. Zmaga je pripadla Roku Henigmanu, dobro pa se je znašel tudi Žiga Pirkar, ki je na oder namesto zračne kitare prinesel kar zračne bobne. Vse nastopajoče je ocenila tričlanska žirija, ki je natančno spremljala izvajalčevo mimiko, performans in igranje.

Ribniški semenj se je zaključil že v poznih popoldanskih urah in tudi študentje smo morali hitro ugasniti luči. Ršk je zadovoljen z obiskom, ki je bil letos precej številčnejši od pričakovanega. Četudi so se organizatorji morali sproti soočiti z nekaj zapleti, pa sta vzdušje in odlično ekipno delo članov odpravila tudi te skrbi.


Strip


Martin Removš


Študentsko Razvedrilo | SKUP

Zapuščeno igrišče

Srednje pikantno ctivo

Piše: Kanojo Ilustracija: Leja Hočevar

Zdaj je že razmišljala o njem ... Ali ga bo sploh videla danes?! No, še nekaj popravkov in že je bila nared. Malce rdečila in drvela je na koncert. Glasba je donela po vsej vasi in komaj je čakala, da sreča vse svoje znance. V množici, ki se je pozibavala in skakala v ritmih glasbe jo je kot strela z jasnega prestrelil njegov dotik. Odrevenela je. Tudi on je tu!

je že dotika, še pred katkim pa ji je samo mahal na ulici.

Izvoli, in prispela je vodka.

Znašel se je za njo ter ji svoje roke položil na boke. Pritisnil se je k njej, da je čutila njegovo sapo na svojem vratu. Uf, kako jo je vzburjal. Pa kako noro diši, je pomislila.

Še nekaj sta jih spila in se zabavala, kar naenkrat pa jo prime za nadlaht, potegne k sebi in poljubi, jezik ji je zarinil globoko v usta, da je komaj dihala, saj ni mogla verjeti, kaj se dogaja.

Bi kaj spila? jo je vprašal. Ja, eno vodko bom. Takoj dobiš.

Ugriznil jo je v ustnico, potem pa ji je sesal jezik in jo nežno božal po laseh.

Ko je odhajal k šanku, je pomislila, kaj je zdaj to. Je že toliko spil, da je končno pristopil k meni, je končno dojel vse tiste neskončne namige, ki mu jih pošilja? Zdaj se

stran 62

Tedaj si jo pritisne še bolj k sebi in ji reče:

Hočem bit s tabo. Oči so se zabliskale od sreče, nalahno je prikimala in ga poljubila.


SKUP | Študentsko Razvedrilo

Vrtinec strastnih jezikov in razgretih teles je prekinil njegov stavek.

Greva malo na samo. Prikimala je in že jo je za roko vodil na zapuščeno igrišče. Tam je bilo parkiranih nekaj avtomobilov. Odšla sta do zadnjega, kjer jo je naslonil na havbo. Svoje telo je prislonil ob njenega. Svojega tiča je usidral ob njeno stegno. Pričel jo je božati po laseh, potem nadaljeval po nadlahti in se zaustavil pri joškah. Najprej jih je le nalahno božal, potem pa jih je stikal in gnetel s silovito strastjo. Popolne joške maš, je uspel izdaviti. Uf, kako ji je prijalo. Vse jo je ščemelo. V želodcu je čutila prijetno toplino, v muci pa se je še kako medilo. Kar na lepem ji je odpel gumb na kavbojkah in svojo roko zarinil globoko v hlače in pričel božati njen skrivni gumbek. Komaj je še stala, kolena so se ji šibila. On pa ni popuščal. S sredincem je drezal v klitoris in ji zadajal ekstazne užitke. Roke je položila na havbo, saj je potrebovala dodatno oporo. Opazovala ga je in zaznala manjši nasmešek na njegovem obrazu, nalahno je potresel z glavo, da je umaknil lase, ki so mu padali na obraz. Za trenutek je pomislila, da ji je vse skupaj odvratno. Njegova umazana roka v njeni čisti muci. Iz zasanjanosti jo je zbudil prst, ki je vstopil v njeno muco. Pa kako globko ga je porinil. To je to! Še mi to delaj. Točno na pravem koncu si, je razmišljala. Na stegnu je začutila, kako mu otrdeva spolni ud. Tedaj si je odpel hlače in ven potegnil najlepši penis, kar jih je videla. Tista rožnata

glavica, takoj jo je hotela pojesti. Nalahno se je začela sklanjati in ga vzela v usta. Tako gladka površina in tisti okus, mnjam, okus po penisu. Čisto nežno ga je poljubljala in vmes nakajkrat obliznila. Pogledala ja navzgor proti njemu. Počutila se je kot sužnja, ki jo gospodar gleda zviška. Njegove roke so bile na njeni glavi in bradi. Subtilno ji je želel namigniti, da ga mora požreti, a njegove močne roke so govorile o tem, da si to neznansko želi. Res ga je globoko vzela v usta, tako zelo globoko, da so se ji oči kar malo zasolzile. Z jezikom pa je šarila po njegovi glavici. Potem ga je začela sesati in počasi ga je potegnila ven. Vedela je, da mu mora nekaj reči. Počutila se je umazano, saj je sredi parkinga vlekla njegovega tiča.

Om, kako je velik. Tedaj ga je sam prijel v roko in ji ga podržal pred usti, a le za hip. Naslednji trenutek je bil že daleč v njenem grlu.

Ja, to, to, aaa ... Ozrla se je proti njemu. S tistim poželjivim nasmehom jo je prijel za roko in jo potegnil k sebi. Silovito jo je porinil na havbo, potegnil hlače dol in ji razširil noge. Pobožal je njeno muco, prijel svoj penis in ga grobo potisnil vanjo. Oh, kako je zabolelo, kako netaktno se je lotil. On pa je kar zabadal in nabijal. Pogledala je proti njegovemu penisu, kako izginja in se znova prikazuje ... Tako trdo in močno ter vse hitreje je šlo. Vzburjalo jo je. Njeno drobovje je kar poplesavalo od silovotih užitkov. Še močneje jo je prijel in stisnil kožo.

stran 63


Zapuščeno igrišče

Zdj bo, zdj bo. Samo še hitreje je šlo.

Aaaaa, tooo, aaa, too, aaa, aa, a. Čutila je, da se ji kar cedi iz muce, pritisk v drobovju je popustil, on je obstal, nato pa čisto počasi še malo zakrožil s penisom po njeni muci. Vzel ga je ven, prislonil na njen klitoris in ga z vso nežnostjo otresal nad njeno muco. Zapela sta si hlače, še enkrat jo je potegnil k sebi in strastno poljubil, potem pa sta odhitela nazaj na prizorišče koncerta. Med tekom je razmišljala samo o tem, ali ju je kdo videl, ali bodo vedeli, kaj sta počela, ko se vrneta, je dovolj trezen, da se bo jutri spomnil vsega tega ... Močno ga je stisnila za roko, čeprav je adrenalin počasi že izhlapeval in je občutek grozote ter skrbi začel najedati njene misli. O šit, fak, pa še kondoma ni mel, zjutraj moram takoj po tabletko. stran 64


stran 65


Ribniški študentski klub

Subvencije

13/14

Kolosej knjižnica

Harlekin bazen & savna

smučanje

Liffe Urbana

več na www.rsk-klub.si


stran 68


9 772232 506001

9 772232 506001

Publikacija SKUP Oktober 2013  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you