Issuu on Google+


29

O delu zaposlenih* v okviru Razvojne agencije Savinja skozi -letno obdobje govori:

15

*Gre za število zaposlenih sodelavcev, ki so se izmenjali v 15 letih

62

več kot milijonov evrov sredstev iz evropskih in drugih virov, kjer je Razvojna agencija Savinja neposredno ali posredno udeležena (kot prijavitelj, partner ali izvajalec),

82 velikih projektov, 12 Dnevov podjetništva, 4632 registriranih podjetniških

svetovanj oz. približno 308 svetovanj na leto,

1998


15 let

kreativnosti ... povezanosti ... sodelovanja ...

178 različnih dogodkov, prireditev usposabljanj, med njimi 6 prireditev Inovator leta, 5 Podjetniških piknikov, 6 novoletnih srečanj podjetnikov, 4200

več kot udeležencev, vključenih v usposabljanja in druge dogodke,

887 registracij podjetij v okviru točke e-VEM: 782 s. p. in 105 d. o. o.

2013


Zbornik – 15 let Razvojne agencije Savinja Izdala in založila: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, www.ra-savinja.si Uredniški odbor: Alenka Doler, Danica Jezovšek Korent, Damjana Omerzu, Stojan Praprotnik (RAS) in Lucija Kolar Zasnova, besedila in realizacija: LUSUS, d. o. o. Žalec, Lucija Kolar Fotografija: Darko Naraglav, Lucija Kolar, Tone Tavčar, arhiv RAS Oblikovanje: Studio Smart Design Žalec Tisk: Tiskarna Dikplast Celje Število izvodov: 100 Žalec, maj 2013 44


KAZALO 6

Janko Kos: »Razvojna agencija je nepogrešljiva partnerica.«

8

Danica Jezovšek Korent: »Ključni smo ljudje!«

10

Stojan Praprotnik: »Spodbujali bomo nove ideje in inovativnost na vseh področjih.«

12

Obdobje rojstva in prvih korakov – GIZ Podjetniški center Žalec (1997-1999)

14 Obdobje »otroških bolezni« in začetek sodelovanja v evropskih projektih (2000-2006) 22

Obdobje rasti, povezovanja in oblikovanja območnega razvojnega partnerstva (2007-2013)

55


Janko Kos, župan Občine Žalec:

»Razvojna agencija je nepogrešljiva partnerica.« »Petnajstletno delo Razvojne agencije Savinja ocenjujem kot zelo uspešno, pravzaprav nad pričakovanji. Zavedam se, da je dosedanje delo agencije v veliki meri vezano na Danico Jezovšek Korent, ki je zasnovala agencijo in zbrala ekipo, a sama bi težko naredila vse. Brez ekipe, glavnih in občasnih partnerjev uspeha gotovo ne bi bilo. Gotovo pa petnajstletni razvoj agencije sloni na dobrih osnovah, ki jih je postavila prav Danica Jezovšek Korent. Za Občino Žalec je zadnje desetletje Razvojna agencija Savinja nepogrešljiva partnerica tudi zaradi tega, ker smo del razvojnih nalog občine prenesli nanjo. Občina Žalec je na dosedanjih razpisih iz strukturnih in kohezijskih evropskih skladov s pomočjo agencije pridobila sredstva za ključne naše projekte, kot so izgradnja kanalizacije, čistilne naprave, ureditev žalskega mestnega jedra in mnoge druge. Rad bi poudaril tudi izjemno pomembno povezovalno vlogo agencije med občinami Spodnje Savinjske doline, v regiji, povezovanje med občinami in gospodarskimi ter drugimi subjekti na tem območju. Posebej bi pohvalil uspešno delo na področju gospodarstva in v tem smislu tudi sodelovanje z ministrstvi, posebej z Ministrstvom za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo.

6

Velikega pomena so srečanja s podjetniki, Dnevi podjetništva, ki jih pripravlja agencija. V tem mandatu smo v Občini Žalec okrepili tudi sodelovanje z gospodarstvom. Pri organizaciji naših obiskov pri gospodarskih subjektih ima ključno vlogo ravno Razvojna agencija Savinja.


Danica Jezovšek Korent nam je namreč pripravljala podlage za obiske predstavnikov občine pri podjetjih. Odzivi na te obiske so odlični in upam si trditi, da Občina Žalec tudi zaradi njih postaja gospodarstvu bolj prijazna občina. Razvojna agencija Savinja vsako leto vzorno vodi akcijo Inovator leta in tudi njeni povezovalni vlogi se lahko zahvalimo, da za leto 2012 projekt širimo še na druge spodnjesavinjske občine. Brez dvoma velja, da se pamet ne ustavi na mejah občin, zato smo se že nekaj zadnjih let poigravali z idejo razširitve. Da nam je le uspelo, pa gre zahvala tudi Razvojni agencija Savinja. Ob petnajstletnici je gotovo potrebno izpostaviti vlogo Danice Jezovšek Korent, ki je zasnovala, sestavila ekipo, potem pa zelo kakovostno povezovala in koordinirala delo stalnih in občasnih partnerjev. Tako se lahko skupaj z njimi pohvalijo s številnimi kakovostnimi skupnimi projekti. Danica ni le direktorica, strokovnjakinja z dolgoletnimi izkušnjami iz gospodarstva in negospodarstva in svetovalka, pač pa je tudi zelo operativna oseba in izredno iskrena sodelavka. Če ne bi svojega dela opravljala s srcem in predanostjo, ne bi bila tako uspešna. Sicer pa razvojna agencija vodi tudi tehnično-administrativna dela za Območno razvojno partnerstvo in območni razvojni svet z vsemi vključenimi župani, predstavniki gospodarstva vseh občin Spodnje Savinjske doline in s predstavniki negospodarstva. To je naloga, ki daje agenciji priložnost, da se izkaže tudi v naslednjem obdobju, ko pripravljamo regijski program za obdobje 2014-2020 in želimo med 31 občinami v regiji doseči zadostno vključitev programov in projektov našega območja. To bo namreč odvisno tudi od kakovosti pripravljenega gradiva. Glede na izzive projektov, ki so že v različnih fazah priprave ali se še obetajo, v njih pa igra razvojna agencija pomembno vlogo, se bo najbrž morala razvojna agencija v bodoče kadrovsko še okrepiti. Občina Žalec financira delovanje Razvojne agencije Savinja tudi zato, ker smo prepričani, da je izplen veliko večji kot vložek. Strokovnost, heterogeno znanje, povezovanje, mediatorstvo in zaupanje so pojmi, ki si jih v sodelovanju želimo tudi v prihodnje. Prvih petnajst let je vsekakor odlična osnova, obetajoči projekti ob precej zapletenih razmerah na trgu pa priložnost, da se izkaže tudi v naslednjih petnajstih letih.«

7


Danica Jezovšek Korent, direktorica Razvojne agencije Savinja od ustanovitve do l. 2012:

»Ključni smo ljudje!«

Aktivnosti in področja delovanja Razvojne agencije Savinja so se v 15 letih precej razširili. Sodelovali ste pri nastajanju agencije in njenem razvoju. Kaj se vam zdi ključno, da ste dosegli, kar ste? Kaj vas je gnalo naprej? »Od prvega dne, ko so me ustanovitelji angažirali za delo v takratnem GIZ Podjetniški center Žalec, sem se zavedala, da razvojno-svetovalna organizacija lahko obstaja in se razvija le s pomočjo kakovostnih kadrov, tistih, ki so se v agenciji postopoma zaposlovali, pa tudi tistih, ki so z agencijo v teh letih sodelovali kot zunanji strokovnjaki ali kot partnerji na številnih skupnih projektih. Ključni za naše dosežke smo torej ljudje, povezani v učinkovito mrežo sodelovanja!« Katere mejnike v razvoju agencije ste si najbolj zapomnili in zakaj? »Prvi mejnik, ki nas je spodbudil h kasnejšemu povezovanju, je bila razdelitev prej enotne Občine Žalec na šest občin v letu 1998, torej takoj po naši ustanovitvi. Ravno zaradi razdelitve smo vseskozi težili k združevanju, k iskanju skupnih razvojnih rešitev, kar smo najprej dosegli na področju razvoja podeželja z ustanovitvijo LAS v letu 2008, takoj zatem pa še z ustanovitvijo Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline v letu 2009.

8

Med mejniki je potrebno izpostaviti še vstop Slovenije v EU v letu 2004, ki je za Razvojno agencijo Savinja pomenil priložnost za sofinanciranje razvojnih projektov s pomočjo znatnega deleža evropskih sredstev.


Na to priložnost smo se dobro pripravili že v predpristopnem obdobju, zato smo jo uspešno izkoristili ter v dolini skupaj s partnerji realizirali vrsto projektov, ki jih samo z lastnimi viri v tako kratkem času zagotovo ne bi mogli dokončati. Mejnik, ki je pomembno vplival na razvoj RA Savinja pa je bil tudi takoj v prvem letu delovanja pridobljeni status v nacionalni mreži Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, kasneje preoblikovanega v JAPTI. Skozi sodelovanje v tej mreži smo kasneje v dolino pripeljali vrsto projektov, pomembnih za razvoj podjetništva, kot so vavčerski sistem svetovanja, točka VEM – vse na enem mestu za mala in srednja podjetja, točka EUROPE DIRECT ipd.« Delo Razvojne agencije pomeni tudi usklajevanje različnih interesov partnerjev, ki so bili ali so vključeni v projekte in na zelo različnih področjih, kar gotovo ni enostavno. Kaj je vaš recept za uspešnost pri obvladovanju odnosov? »Težko vprašanje. Mislim, da je osnova za dobre odnose predvsem zaupanje, ki pa ga pridobiš le s poštenimi, odkritimi odnosi. Naše vodilo pri vstopanju v skupne projekte s partnerji je vselej bilo, da smo od samega začetka vsem sodelujočim jasno povedali, kakšne so naloge vsakega partnerja v projektu, na drugi strani pa smo se tudi odkrito pogovorili, koliko sredstev bo v primeru uspešne prijave in kakovostne izvedbe projekta posameznemu partnerju pripadalo za dobro opravljeno delo. Pošteno je potrebno deliti vse uspehe in tudi vse probleme. Če delaš drugače, boš z istim partnerjem sodeloval le na enem projektu, pa tudi nezadovoljni sodelavci bodo hitro odšli drugam.« 15 let je v življenju človeka obdobje največjega razvoja in rasti. Rekli bi, da je agencija trenutno v obdobju najstništva, zrela po fizičnem razvoju, a s številnimi »problemi« odraščanja. Kaj menite o tem in kakšen bi bil nasvet »starša« za obdobja, ki prinašajo nove izzive? »Vsako obdobje v življenju ima svoje značilnosti, zato je nasvete zelo nehvaležno deliti! Verjamem, da je ekipa, s katero sem delala, skozi izkušnje pri tem skupnem delu dobila najboljšo popotnico za prihodnje uspehe. Z novimi izzivi smo se vselej najbolje spopadli tako, da smo razmišljali korak pred ostalimi. Želim, da bi ekipi Razvojne agencije Savinja to uspevalo tudi v prihodnje!«

9


Stojan Praprotnik, v. d. direktorja Razvojne agencije Savinja, od l. 2013:

»Spodbujali bomo nove ideje in inovativnost na vseh področjih.«

»Razvojna agencija Savinja prehaja v novo obdobje svojega delovanja in če ostajam pri terminologiji odraščanja, potem lahko rečem, da bo to obdobje inovativnosti, iskanja potencialov in ustvarjalnega nemira, da bi si kasneje lahko izbrala najboljšo pot svojega odraslega življenja. Obdobje, v katerem se nahajamo in bo krojilo naslednje aktivnosti Razvojne agencije Savinja, je obdobje nove finančne perspektive. V njem nastaja nov Regionalni razvojni program za obdobje 2014-2020. Program je v fazi priprave, Razvojna agencija Savinja skladno z usmeritvami Evropske unije za to obdobje pomaga pri spodbujanju razvoja novih, idej, novih programov v našem okolju in si bo prizadevala tudi, da bi bili umeščeni v programe na regionalni ravni, potem pa, da bi z njimi za sofinanciranje pridobili evropska finančna sredstva in jih tudi uspeli realizirati.

10

Zavedati se moramo, da bomo v novem programskem obdobju v Sloveniji še vedno t. i. neto prejemniki in ob tem tudi, da ima naša vzhodno-slovenska regija še vedno podobne možnosti črpanja denarja kot v prejšnjem obdobju za razliko od osrednje-slovenske regije, torej druge izmed dveh slovenskih regij, kakor nas razdeljuje Evropa. To dejstvo je smiselno čim bolje izkoristiti. Evropske finančne spodbude, ki bi jih uspeli pridobiti, so ob tem glede na razmere svetovne gospodarske krize še posebej dobrodošle. Naša naloga je torej, da čim bolje aktiviramo podporno okolje, gospodarstvo, inštitucije, da se vključijo s čim boljšimi programi in kasneje s projekti, ki jih je Evropa postavila


kot smernice in jih bo podprla. Ob tem pa seveda, da dosežemo, da gre za projekte, ki bodo karseda največ naredili za razvoj v okolju, kjer delujemo, torej na področju Spodnje Savinjske doline. Ključna razvojna področja novega programskega obdobja so razvoj kadrov, ustvarjanje novih delovnih mest, inovativnost na vseh področjih, samooskrba prebivalstva, obnovljivi viri energije, upravljanje z vodami in ureditev infrastrukture – komunalne, prometne in energetske kot predpogoj za dober nadaljnji razvoj. Že na pragu šestnajstega leta našega dela smo v tem smislu zelo aktivni. Pripravili smo številne delavnice z različnimi ciljnimi skupinami za oblikovanje idej, programov in jih tudi smiselno uredili. Sledi usklajevanje znotraj regije, rangiranje po prioritetah med njimi, … Kasneje bomo pomagali pri pripravah in izvedbi konkretnih projektov … Osrednja naloga naše agencije pa bo tudi v prihajajočih letih podporno okolje našim ustanoviteljem (občinam Žalec in Braslovče, Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec) in pridruženim članom (občinam Polzela, Prebold, Tabor in Vransko ter UPI - ljudska univerza Žalec) pri izvajanju razvojnih nalog, podpora in pomoč podjetnikom, najprej da lažje prebrodijo krizo, kasneje, da čim bolje izkoristijo vse priložnosti, ki jih ponuja to okolje, Slovenija in Evropa. Podjetniško svetovanje na različnih področjih, pa tudi v spreminjajočih se razmerah bo še naprej ena naših glavnih nalog. V tem sklopu bomo izboljševali storitve, ki jih že ponujamo (e-VEM) in še naprej razvijali obstoječe projekte (LAS, …) in krepili našo povezovalno vlogo na območju Spodnje Savinjske doline in znotraj Celjske regije. V tem smislu smo ponosni na razširitev projekta Inovator leta, ki ga širimo iz Občine Žalec na celotno območje Spodnje Savinjske doline. Še naprej pa krepimo in razvijamo tudi meddržavno sodelovanje in pomoč državam v predpristopnih pogajanjih z Evropsko unijo. Prihaja že projekt Exchange 4, kjer je Razvojna agencija Savinja nosilka projekta. Petnajstletni temelji naših izkušenj bodo torej dobra podlaga za delo, ki ga bomo morali opraviti v prihodnjih obdobjih. A tukaj so časi, ko se spoprijemamo z novimi izzivi v popolnoma drugačnih, da ne rečem še ostrejših pogojih sodobnega časa. Zato mora biti tudi naša ekipa še bolj odzivna, ustvarjalna in strokovna kot kdajkoli, ob tem pa se pripravljena vedno znova učiti in novo pridobljeno znanje takoj uporabiti naprej.«

11


Obdobje rojstva in prvih korakov – GIZ Podjetniški center Žalec (1997-1999) GIZ Podjetniški center Žalec, ki sta ga ustanovila nekoč enotna Občina Žalec in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec, je bil vpisan v sodni register 13. januarja 1998. Pomeni zametek in rojstvo današnje Razvojne agencije Savinja. Sprva je bil orientiran pretežno v pomoč podjetništvu in gospodarstvu, a je že kmalu dobil tudi širše razvojne cilje. Že aprila 1999 so se novoustanovljene občine Spodnje Savinjske doline odločile, da tudi širša razvojna prizadevanja združijo preko skupne razvojne koalicije. Cilj podjetniškega centra je tako bil, da promovira in izboljšuje partnerstvo na različnih razvojnih področjih, povezuje različne javne in druge institucije, izboljšuje ne le gospodarsko rast, tudi spodbuja trajnosten razvoj na območju Spodnje Savinjske doline in širše.

Odprtje Podjetniškega centra Žalec (17. 2. 1998)

Prva kadrovska zasedba (1999)

To je bilo obdobje prebijanja ledu in tako rekoč pionirskih aktivnosti na različnih področjih. Osnova je bilo podjetniško svetovanje. Vhod v RA Savinja v prvem letu delovanja

12

Tanja Razboršek Rehar, nekdanja članica Upravnega odbora, danes direktorica občinske uprave Občine Žalec: »Pred 15 leti, ko smo predstavniki Občine Žalec in ZZG Žalec ustanavljali GIZ Podjetniški center Žalec, smo predvsem želeli spodbuditi razvoj podjetništva in zaposlovanje naših občanov v malem gospodarstvu, kar je ob odprtju z veseljem podprl tudi takratni minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek. Veseli me, da je Razvojna agencija Savinja ta


Mejniki:

• pridobitev statusa v nacionalnih mrežah, kot sta Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG, kasneje Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije) in turistična organizacija (NTO) (slednje je sledilo leta 2000), • projekt PPC, Poslovni podjetniški center oz. snovanje podjetniške zadruge s podjetniškim inkubatorjem, • sodelovanje v prvem pilotnem Phare projektu evropskega socialnega sklada za Savinjsko regijo »1000 novih možnosti – aktiviranje zaposlitvenih potencialov«. Število registriranih podjetniških svetovanj 1998-1999: 159

»1000 novih možnosti – aktiviranje zaposlitvenih potencialov«

GIZ Podjetniški center Žalec se je med prvimi vključil v pilotni projekt Evropskega socialnega sklada »1000 novih možnosti«, ki je potekal v Savinjski regiji z namenom, da bi evidentirali in nato aktivirali zaposlitvene potenciale območja. V okviru projekta smo v Spodnji Savinjski dolini med drugim opredelili vizijo razvoja območja in izvedli vrsto delavnic po posameznih razvojnih področjih (turizem, podeželje, družbene dejavnosti, okolje, …) s ciljem, da bi aktivirali naše razvojne potenciale in motivirali ljudi za aktiven pristop k razvoju ter ustvarjanju novih delovnih mest. Učili smo se »loviti ribe«, razvijati projekte in se tako pripravljali na sistem pridobivanja sredstev iz evropskih skladov.

Izobraževanje podjetniških svetovalcev na Irskem (marec 1998)

cilj kasneje uspešno nadgradila in v našem okolju pomagala uresničiti vrsto projektov, sofinanciranih s pomočjo evropskih sredstev, brez katerih si težko predstavljam pot v novo razvojno obdobje naše občine in naše doline.«

13


Obdobje »otroških bolezni« in začetek sodelovanja v evropskih projektih (2000-2006) Z razširitvijo delovanja na vsa razvojna področja, so ustanovitelji Gospodarsko interesno združenje Podjetniški center 22. oktobra 2001 preimenovali v Razvojno agencijo Savinja. Hkrati so se občine Tabor, Vransko in Žalec odločile za tesnejše sodelovanje z agencijo kot njene ustanoviteljice. Občina Polzela je ostala pridružena članica, občini Braslovče in Prebold pa sta se takrat odločili za povsem samostojno pot načrtovanja svojega razvoja. Leta 2003 je Občina Vransko izstopila iz tega partnerstva, vanj pa je vstopila Občina Braslovče.

Razvoj podeželja - Zeliščarstvo usposabljanje (2003)

Dan odprtih vrat agencije (2003)

Razvojna agencija si je v tem obdobju prizadevala tudi za pridobitev statusa lokalne turistične organizacije, kar pa ni uspelo ravno zaradi delitve doline na nove občine, pa tudi obstoječa zakonodaja ni sledila spremembam. Razvojna agencija se je usmerila v aktivno delo pri evropskih projektih in skupnih projektih doline. Vstop v EU (1. 5. 2004)

14

Lojze Posedel, župan občine Žalec v obdobju 1998 – 2010: »Razvojni agenciji Savinja ob jubileju iskreno čestitam. Osebno sem vesel zaradi pravilnosti odločitve za njeno ustanovitev, zaradi njenega razvoja, vseh uspešno izvedenih projektov, pridobljenih finančnih sredstev iz različnih virov ter zaradi obilice znanja in informacij, ki so jih preko RAS in njenih projektov pridobili posamezniki in podjetja. Ponosen sem, da sem bil kot župan Občine Žalec vrsto let del te uspešne zgodbe. Tudi v obdobju, ko so nekateri izstopali iz RAS in sta bila njen obstoj in delo resno ogrožena.«


Mejniki: • • • • • • • • • •

ustanovitev Sklada dela (2000), ustanovitev CIPS (2001) in ISIO (2002), prvi dan podjetništva (12. 9. 2001), vključitev v nacionalno mrežo vavčerskega sistema svetovanja za mala in srednja podjetja (2002/2003), vstop Slovenije v EU (2004), ustanovitev vstopnih točk e-VEM v Sloveniji in pridobitev statusa točke VEM in e-VEM za Spodnjo Savinjsko dolini (1. 7. 2005), začetek skupnega projekta občin Spodnje Savinjske doline: Razvojni program podeželja (RRP) (2005), prvi Izbor za naj inovatorja Občine Žalec (2006), odprtje Info točke - EUROPE DIRECT (2006), sprejet RRP Savinjske regije za obdobje 2007-2013, ki vključuje tudi razvojne cilje in projekte Spodnje Savinj-ske doline.

Število registriranih podjetniških svetovanj 2000-2006: 1618

1. Dnevi podjetništva (2001)

Konferenca v Kruševcu (2006)

15

Vilko Jazbinšek, župan Občine Tabor: »V preteklih letih smo sodelovanje Občine Tabor z RAS čutili bolj v deklarativnem smislu. Z možnostmi intenzivnejšega črpanja EU sredstev pa je RAS odigrala zelo vidno vlogo. Še posebej v povezovalni vlogi šestih občin Spodnje Savinjske doline, ki je eden glavnih pogojev možnosti pridobitve EU sredstev. Moja ocena sodelovanja z RAS je torej pozitivna. Tudi v prihodnosti si zato želimo sodelovati z RAS v njeni po-vezovalni razvojni vlogi, kar je dobro za vso Spodnjo Savinjsko dolino.«


1. Projekti s področja gospodarstva oz. podpore malim in srednjim podjetjem, s področja turizma in razvoja podeželja Vavčerski program svetovanja (od 2001 do 2006) V subvencionirane storitve podjetniškega svetovanja ter usposabljanja za potencialne podjetnike in za mikro, mala in srednja podjetja v fazi ustanavljanja ali delovanja smo vključili 629 koristnikov, ki so koristili storitve vačerskega svetovanja z različnih področjih v skupni vrednosti skoraj 1,1 milijona evrov. Namen programa vavčerskega svetovanja je bilo spodbuditi podjetnike h koriščenju zunanjih strokovnjakov, s pomočjo katerih so lahko pridobili dodatna znanja in sposobnost samostojnega reševanja problemov ali izkoriščanja podjetniških priložnosti. Menimo, da nam je posredovanje in vodenje tega projekta odlično uspelo.

VPS - poklicno in podjetniško svetovanje (2002)

eVEM -strankam svetujemo pri odpiranju podjetja (2006)

Potencialnim podjetnikom iz vrst brezposelnih, zaposlenih, študentov, kmetov in delujočim podjetjem smo pomagali k sofinanciranju svetovalnih storitev v okviru mreže Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije - JAPTI (nekdanji PCMG). Udeležili smo se številnih usposabljanj (2006)

16

Branimir Strojanšek, župan Občine Braslovče »Strokovno in profesionalno delovanje, predvsem pa človeško in korektno komuniciranje so vrline ‘naše’ RAS, s katero se kot župan z relativno kratkim stažem ‘ubadam’ praktično vsak dan. Samo dosedanje sodelovanje in usklajena strokovna usmerjenost so doprinesli k realizaciji številnih projektov, ki so bili uspešno realizirani v braslovški občini.


Razvoj podeželja - program Phare 2000 (od 2002 do 2004) V okviru programa Phare 2000 smo sodelovali pri različnih projektih aktiviranja neizkoriščenih potencialov podeželja, kot so: • povečanje zaposljivosti s programi izobraževanja, ki so med drugim vključevali tudi pridobitev certifikatov o usposobljenosti za področje predelave mleka in mesa, vodenje turistične kmetije, pridobitev poklicne kvalifikacije čebelar/čebelarka, idr., • evropski jeziki za sodobnega menedžerja, • izobraževanje in usposabljanje za kakovost turističnih storitev, • usposabljanje turističnih vodnikov, • žensko podjetništvo kot zaposlitvena možnost na podeželju.

Prenos dobrih praks - Strokovni ogled turistične vasi Halonga, aktiviranje zaposlitvenih potencialov (2003-2006)

Konjeništvo ob Ribniku Vrbje (2006)

Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini (2004)

17

V trenutnih pogojih gospodarjenja in racionalnega razpolaganja s finančnimi sredstvi se mora medsebojno sodelovanje le še krepiti, zato bo Občina Braslovče kot ustanoviteljica RAS tudi v prihodnje aktivno sodelovala pri kreiranju poslovne politike in izpolnjevala svoje ustanoviteljske obveznosti.«


Spodbujanje podjetniškega povezovanja (od 2003 do 2004) Na razpisih smo uspeli pridobiti sredstva za podjetniško povezovanje dveh nacionalnih (Informacijski grozd e-Aliansa in grozd manjših hotelov Slovenije) in treh lokalnih grozdov (Gostinskoturistični grozd Zeleno kolo, Modni grozd Design klinik@ in grozd Strojegradnja in robotizacija).

Razvoj podeželja PREDELAVA MESA (2002)

Prenos dobrih praks na področju turizma Poleg vrste izobraževanj za turistična društva Savinjske regije in širše smo udeležencem pripravili strokovni ogled turistične vasi Halonga. To je bil tudi poskus, da bi turistična društva v dolini povezali v podjetniški sistem.

Nacionalni program Phare 2003 Vzpostavitev sistema eVEM »Vse na enem mestu« (od 2005 do 2006) V sklopu programa smo na Razvojni agenciji Savinja vzpostavili prostorske in kadrovske pogoje za delovanje vstopne točke e-Vem Spodnje Savinjske doline, ki omogoča vrsto osnovnih storitev pri ustanavljanju in delovanju podjetij še danes.

Usposabljanje za grozdenje (2003)

Usposabljanje za grozdenje (2004)

18

Matjaž Goršek, predsednik Kluba Managerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec: »Golding klub Žalec in Razvojna agencija Savinja Žalec sodelujeta vsako leto vsaj v dveh do treh skupnih projektih, ki so namenjeni podjetnikom Spodnje Savinjske doline. Dosedanja direktorica Danica Jezovšek Korent je že od samega začetka tudi članica kluba, zato je sodelovanje kluba z agencijo temeljilo vedno na sinergiji resursov, ki bi lahko koristili članom obeh subjektov. Posebej pomembno pa se mi zdi povezovanje v obdobju priprav vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ko smo skupaj pripravljali aktivnosti


2. Projekti s področja razvoja človeških virov in informiranja občanov Phare 2000: Donacijska shema v Savinjski regiji: Aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni Socialni servis – zaposlitvena priložnost (2002 / 2003) V ta projekt smo v fazi motivacije vključili preko 200 žensk različnih stopenj in profilov izobrazbe, ki so bile prijavljene kot brezposelne na Zavodu za zaposlovanje. Potem ko smo preverili, katere med njimi so primerne za socialne poklice, za katere smo pripravili usposabljanja (skrb za ostarele, pomoč na domu), je kar 65 med njimi uspelo pridobiti certifikat »socialna oskrbovalka na domu«. Prejemnice certifikatov so se zaposlile v javni mreži služb za tovrstno dejavnost oziroma opravljajo storitve v okviru dopolnilne dejavnosti.

Prejemnice certifikata socialna oskrbovalka na domu (2002, 2003)

Socialna oskrba - zaposlitvena priložnost (2002)

Praktično usposabljanje (2003)

19

okroglih miz, med drugim tudi z Erewanom Fouerejem, vodjo predstavništva Evropske komisije v Ljubljani v času pridruževanja Slovenije Evropski komisiji. Z odličnim sodelovanjem in sinergijo interesov obeh strani pa smo pripravili tudi vrsto drugih projektov in gostovanj zanimivih gostov. Naše sodelovanje bomo razvijali tudi v bodoče. Za naslednje obdobje je gotovo najpomembnejše sodelovanje pri pripravi regionalnega razvojnega programa za obdobje 2014-2020 v fazi zbiranja pobud in informacij o potencialih s strani našega članstva, kasneje pa pri čim bolj optimalnemu koriščenju resursov.«


3. Projekti s področja urejanja prostora in varstva okolja Program Phare 2003 čezmejno sodelovanje Slovenija Avstrija: Čezmejno ohranjanje raznovrstnosti in trajnostni razvoj - Ekološkoturistična obogatitev ribnika Vrbje (od 2005 do 2006) S pomočjo domačih partnerjev in partnerjev iz Avstrije je projekt izboljšal ekološko in turistično prepoznavnost območja Ribnika Vrbje. V njegovem sklopu so bile izdelane številne študije s področja varovanja narave in »monitoringi«. Urejeni so bili Ponirkovo informacijsko središče, opazovalnica, nabavljena je bila osnovna oprema na območju ribnika (koši, brvi, turistični panoji, informacijske table, …). Velik pomen je imelo informiranje in ozaveščanje javnosti o ribniku kot ekološko in turistično pomembnem območju, kar se danes obrestuje in zrcali v dobri prepoznavnosti in obiskanosti območja.

20

PHARE 2005-2006, Odprtje Ponirkovega središča v krajinskem parku Ribnik Vrbje (13. 7. 2006)

Ozaveščanje o ribniku kot ekološko in turistično pomembnem območju se začne v otroštvu

Ribnik Vrbje - projekt PHARE

Matjaž Juteršek, direktor ZKŠT Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec »Razvojna agencija Savinja Žalec je vedno imela posluh za turizem. Projekti, ki smo jih prijavili skupaj, živijo v sedanjosti in imajo razvojno ter nadgrajevalno noto. Z majhnimi in velikimi koraki smo in bomo tudi v prihodnje usmerjali razvoj turizma v svetlo prihodnost. Čestitke ob jubileju!«


4. Mednarodni projekti s partnerskimi državami Projekt TRIO – ERE (2004) Cilj projekta TRIO-ERE programa Phare je bil krepitev povezovanja v trikotniku gospodarstvo raziskave - razvoj in izobraževalni sistem. Skupaj s slovenski partnerji, med njimi z Univerzo v Mariboru – FERI, in s partnerjem s Finske smo ga dosegli z vzpostavitvijo mreže, katere rezultat je bila vrsta nadaljnjih skupnih projektov sodelujočih partnerjev, med drugim tudi projekt Razvojni center IKTS Žalec.

Trio ere mednarodna konferenca s partnerji iz Finske v Celju (2005)

Leonardo da Vinci, projekt Qute - Merjenje kakovosti v izobraževanju odraslih (od 2004 do 2006) Projekt je bil usmerjen v razvoj računalniško podprtega sistema za merjenje kakovosti v izobraževanju odraslih s samoevalvacijo. Vanj so bili poleg slovenskih vključeni tudi partnerji iz Nemčije, Anglije, Poljske in Grčije.

Qute - sodelovanje s partnerji iz Patrasa (Grčija), ki so prav tako organizirali mednarodno konferenco (2006)

Qute mednarodna konferenca v Patrasu

Franjo Pustoslemšek s sodelavci podjetja eTrust: »V današnjem času je malo takih ljudi, na katere se lahko zaneseš in še beseda nekaj velja. Zelo sem vesel, da sem z Danico Jezovšek Korent in z vsemi sodelavkami in sodelavci razvojne agencije lahko soustvarjal projekte, ki so bili poslovno pomembni za oba kolektiva ter širše družbeno okolje. Največ pa mi pomeni, da smo se razumeli tudi kot ljudje in da nam je delo bilo v veselje. Veselim se tudi nadaljnjega sodelovanja.«

21


Obdobje rasti, povezovanja in oblikovanja območnega razvojnega partnerstva (2007-2013) Mejniki:

• v Sloveniji smo sprejeli novo valuto, evro (2007); • začeli smo novo razvojno obdobje z vstopom v novo EU finančno perspektivo 2007-2013 in začeli izvajati projekte na podlagi sprejetega Regionalnega razvojnega programa RRP Savinjske regije 2007-2013 ter črpati EU sredstva; • podjetniški piknik (2007); • novoletni sprejem podjetnikov (2007); • opravljanje celovitih podpornih storitev v okviru vstopnih točk VEM na lokalnem nivoju, ki so razen za s. p. postale dostopne tudi za d. o. o. (2007); • ustanovitev Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline za razvoj podeželja in sprejem Lokalne razvojne strategije Spodnje Savinjske doline (2008); • ustanovitev območnega razvojnega partnerstvo Spodnja Savinjska dolina (2009).

Število registriranih podjetniških svetovanj: 2855

22

Franja Centrih, direktorica UPI – ljudske univerze Žalec: »Razvojna agencija Savinja za UPI – ljudsko univerzo Žalec nedvomno predstavlja dragocenega strokovnega partnerja pri vseh naših aktivnostih. Družijo in povezujejo nas številni projekti, s katerimi uresničujemo naše skupno poslanstvo, to je skrb za blaginjo ljudi in razvoj doline. Menimo, da lahko Spodnja Savinjska dolina prav zaradi institucije, kot je Razvojna agencija Savinja na čelu z dolgoletno direktorico Danico Jezovšek Korent


1. Projekti s področja razvoja človeških virov in informiranja občanov Center vseživljenjskega učenja Savinjska CVŽU Savinjska (od 2008 dalje) V projektu Center vseživljenjskega učenja, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, skušamo z vključeni partnerji ljudem približati možnosti vseživljenjskega učenja in pridobivanja znanja v najširšem pomenu besede. Namen projekta je vzpostavitev vstopnih točk, v okviru katerih bo vsem prebivalcem Savinjske regije zagotovljeno kakovostno informiranje, svetovanje in dostop do novih oblik učenja s posebnim poudarkom na neformalnem učencu. Razvojna agencija Savinja je v tem projektu partner prijaviteljici UPI - ljudski univerzi Žalec, kjer cilje tega projekta skozi leta dopolnjujejo in nadgrajujejo s pomočjo Svetovalnega središča, Točke vseživljenjskega učenja, Centra za informiranje in poklicno svetovanje, Kariernice, Borze znanja Žalec idr.

Prijavitelj in partnerji ob začetku projekta CVŽU (2008)

CVŽU na Celjskem sejmu (2010)

Pomembne so tudi otroške podjetniške delavnice (2011)

23

danes samozavestno in samostojno stopa po poti razvoja ter napredka na vseh področjih, gospodarskih in negospodarskih. Razvojni agenciji Savinja želimo, da bo tudi v prihodnje upravičila in krepila svojo strokovno in povezovalno vlogo v lokalnem okolju ter ostala naš zanesljiv partner pri uresničevanju ciljev vseživljenjskega učenja.«


2. Projekti s področja gospodarstva oz. podpore malim in srednjim podjetjem, s področja turizma in razvoja podeželja Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu (od 2007 do 2009) V sklopu Evropskih sredstev za razvoj regij (ESRR) je bila Razvojna agencija Savinja koordinator za vzpostavitev in izgradnjo osrednjega muzeja v objektu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu in 6 vstopnih informacijskih točk (VIT) v občinah Spodnje Savinjske doline. Projekt v osnovi pomeni muzejsko institucionalizacijo hmeljarske dediščine in preko informacijskih točk tudi boljšo informiranost v zvezi z njo. V nadaljevanju pa ponuja tudi odličen potencial za nadgradnjo hmeljarstva v turistične namene z oblikovanjem in s povezovanjem vseh dejavnosti v dolini s ciljem oblikovanja zaokroženega turističnega produkta.

Odprtje Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (november 2009)

Množičen obisk ekomuzeja že ob odprtju (2009)

Vzpostavitev območnega partnerstva SSD (25. 3. 2009)

24

Janez Jazbec, direktor RASR, Razvojne agencije Savinjske regije »V kratkem času našega delovanja smo na RASR kot regijski razvojni agenciji skupaj z Razvojno agencijo Savinja hitro spoznali, da delamo za iste cilje. Z nedavno odločitvijo županov vseh občin Spodnje Savinjske doline, da za udejanjanje subregijskih razvojnih interesov oblikujejo Območno razvojno partnerstvo, je postala vloga območne razvojne agencije RAS še pomembnejša, naše sodelovanje z njo pa v interesu razvoja regije kot celote še bolj potrebno.


Trženje v okviru destinacije »Dežela Celjska« kot dodatne promocije naše regije in spodbujanje turizma v Sloveniji (od 2009 dalje) Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in je namenjen skupnim promocijskim aktivnostim na področju turizma. Destinacija Dežela Celjska obsega 21 občin, ki se razprostirajo na skoraj 1.600 km² in imajo skoraj 200 tisoč prebivalcev. Znotraj tega območja je tudi subregija Spodnja Savinjska dolina, ki jo predstavljata Razvojna agencija Savinja v razvojnem in ZKŠT Žalec v izvedbenem smislu. Z njo v pisano ponudbo regije prinašamo svojo zgodbo o hmelju, kolesarske in pohodne poti, bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo beleži vsaj od Rimljanov, in drugo. V zgodbo turistične promocije regije se vključujemo preko skupnih nastopov, ki povezujejo zelo raznoliko zgodbo regije v turistično zanimiv in na daljše časovno obdobje bolj prepoznaven produkt. Sodelovanje na sejmih, skupnih predstavitvah, v okviru spletne strani in druga promocija, s katero kandidiramo tudi za evropska sredstva, sledijo tem ciljem.

Predstavitev SSD v okviru Dežele Celjske na MOS-u (2012)

Srečanje gospodarstvenikov občine Braslovče (2011)

Projekti LAS SSD Tematski potep po občini Žalec (2010)

25

Za dobro sodelovanje z RAS pri izvajanju skupnih razvojnih nalog pripisujem vlogo in zaslugo Danici Jezovšek Korent, dolgoletni direktorici, za kar se zahvaljujem njej, njenim sodelavcem in seveda vsem šestim spodnjesavinjskim županom. Sodelovanje, ki ga bomo nadgrajevali v interesu razvoja celotne Savinjske regije in Spodnje Savinjske doline kot njenega pomembnega območja, ima dobre temelje.«


Razvojni center informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja, Žalec (od 2011 dalje) Z namenom tehnološkega preboja na področju informacijsko komunikacijskih tehnologij je bila Razvojna agencija Savinja aktiven člen pri povezavi 11 partnerjev v konzorcij, ki je uspel pridobiti znatna finančna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za izgradnjo centra, ki bo lociran v Žalcu in bo pokrival potrebe celotne regije. Projekt bo zagotavljal najmanj 30 novih delovnih mest in v navezavi na osnovne programe RC IKTS nudil tudi vrsto možnosti za razvoj novih spin-off podjetij v središču Spodnje Savinjske doline. Nosilec projekta oziroma prijave na razpis je podjetje Mikropis Holding d. o. o., partnerji pa so Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja Žalec, IPAK inštitut, ETRUST, d. o. o., M2M, d. o. o., PROSYS, d. o. o., EMG, d. d., ORING, d. o. o., REPRO MS 03, d. o. o., ter Univerza v Mariboru (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.)

26

V Razvojnem centru informacijsko-komunikacijskih tehnologij (RC IKT) Savinja Žalec so v sodelovanju z ekipo domačih in mednarodnih strokovnjakov iz Avstrije in ZDA razvili priročno informacijsko rešitev @life, ki pomaga meriti, zaznavati, spremljati in odpravljati negativne učinke stresa ter usmerja uporabnike k zdravemu načinu življenja in obeta v prihodnje dodatno k doslej načrtovanim tudi nova delovna mesta ter razvojno perspektivo prihodnosti.

@LIFE konferenca v sklopu projekta RC IKT (2012)

Uspešno uresničen projekt @life v okviru RC IKT

Mikropis @life - predstavitev projekta

Janez Uplaznik, lastnik in ustanovitelj podjetja Mikropis holding, d. o. o. ter ključni ustanovitelj in direktor RC IKTS Žalec, d. o. o.: »Razvojno agencijo Savinja je Mikropis holding, d. o. o. v prvih letih njenega delovanja poznal predvsem po njenem rednem informiranju o različnih razpisih, v zadnjih letih pa smo naše sodelovanje nadgradili z delom na konkretnih skupnih projektih. Najbolj viden rezultat tega sodelovanja je bila najprej uspešna prijava na razpis Ministrstva za gospodarstvo v letu 2010 in nato soustanovitev skupne razvojne organizacije


Lokalna akcijska skupina Spodnje Savinjske doline (LAS SSD) – program Leader (od 2008 dalje) Poslanstvo Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline, ki je bila ustanovljena leta 2008, je spodbujanje razvojnih potencialov podeželja v vseh segmentih, ga ohranjati in narediti prepoznavnega navzven, varovati okolje ter naravno in kulturno dediščino ter biotsko raznovrstnost tega okolja. V LAS SSD smo povezali vseh šest občin SSD in različne sektorje, javnega, zasebnega ter civilno družbo. Z vsakoletnim javnim pozivom za sofinanciranje projektov spodbudimo občine, društva in posameznike k oddaji projektnih predlogov. Z njimi potem uresničujemo zastavljeno strategijo razvoja podeželja LAS SSD v okolju Spodnje Savinjske doline. Upravljalec projekta Razvojna agencija Savinja vsako leto za člane LAS SSD organizira tudi oglede dobrih praks drugih lokalnih akcijskih skupin. Izmenjava dobrih praks pomaga tudi k novim spoznanjem in idejam naših članov ter bogati razvojni potencial za projekte v naslednjih letih.

Aktivnosti LAS SSD pod pokroviteljstvom predsednika RS Danila Turka (2012)

LAS SSD na strokovnem obisku na Goričkem (2012)

Usposabljanja v okviru projekta LAS SSD (2011)

27

RC IKTS Žalec, d. o. o. v letu 2011. RA Savinja je pri tem odigrala nepogrešljivo vlogo povezovalca med podjetji, partnerji v skupnem projektu ter lokalno skupnostjo, bila pa je tudi pomemben člen pri usklajevanju z ministrstvi. Zagotovo je pripomogla ne le k uspešni prijavi krovnega projekta RC IKTS Žalec, temveč se naše sodelovanje na področju pridobivanja EU sredstev nadaljuje tudi pri projektih, ki jih razvijamo parterji v okviru novoustanovljenega centra.«


3. Projekti s področja urejanja prostora in varstva okolja Mreža lokalnih cest Spodnje Savinjske doline – gradnja, obnova lokalnih cest v občinah Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (I. in II. faza) (od 2007 do 2009) V sklopu sredstev za razvoj regij (ESRR) je bila RA Savinja koordinator za vključitev projekta izgradnje mreže lokalnih cest Spodnje Savinjske doline v IN RRP Savinjske regije 2008-2010 in s tem projektu utrla pot do EU sredstev. S pomočjo projekta se je občutno izboljšala cestna infrastruktura, pridobili smo kilometre urejenih asfaltiranih cest in vsega, kar spada k urejeni cestni infrastrukturi. Poleg tega se kar nekaj krajev Spodnje Savinjske doline ponaša z lepšo podobo.

Otvoritev obnovljene cesta v občini Tabor v oviru MLC

Z novinarske konference o poteku del na projektu Izgradnje sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v Občini Žalec, II. faza, v Šempetru (julij 2011)

Dela v okviru projekta Izgradnje sekundarne kanalizacije in obnove vodovoda v Občini Žalec, KS Petrovče v Arji vasi (april 2012)

28

Franci Škrabe, podžupan Občine Prebold: »Rezultati kažejo, da je bilo dosedanje sodelovanje z Razvojno agencijo Savinja uspešno, saj so bili doseženi skupni cilji, ki smo si jih zapisali v programih razvoja podeželja in v regijskih razvojnih programih. Med njimi velja izpostaviti zlasti pridobivanje sredstev Razvoja regij, sredstev v sklopu načrta izvedbenih projektov Lokalne akcijske skupine


Projekt Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje – Projekt Žalec (od leta 2009 dalje) Razvojna agencija je postala leta 2009 upravljalka naložbe s področja varovanja okolja Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, ki je bila sofinancirana iz Kohezijskega sklada. Poleg kanalizacijskih sistemov se iz tega naslova gradi tudi centralna čistilna naprava v Kasazah, projekt v celoti pa bo na koncu prinesel celotni dolini trajno rešen problem čiščenja in odvajanja voda, bolje pa bo poskrbel za varovanje okolja, posebej vodnih virov v povodju reke Savinje.

Izgradnja centralne čistilne naprave v Kasazah (2011)

Ogled centralne čistilne naprave v Kasazah s strani gostov iz Srbije

Primarna kanalizacija, dograditev centralne čistilne naprave v Kasazah

29

(LAS) za razvoj podeželja SSD, vzpostavitev vstopno informativnih točk v okviru Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije in vzpostavitev mreže lokalnih turističnih vodnikov na območju Spodnje Savinjske doline. V okviru območno razvojnega partnerstva smo pristopili tudi k projektu Inovator leta SSD. Verjamem, da imamo še veliko možnosti za polno koriščenje svojih razvojnih potencialov in da nam bo s skupnimi močmi in izkušnjami uspevalo tudi v prihodnje!«


4. Sodelovanje z državami v razvoju Leta 2005 je Razvojna agencija Savinja vzpostavila bilateralne kontakte s partnersko državo Srbijo in v sodelovanju s partnerskimi občinami iz Srbije in občinami Savinjske regije izvedla številne projekte v sklopu programa Exchange. Projekti so bili naravnani na različna tematska področja človeški viri, urejanje prostora in varstva okolja, razvoj podeželja, gospodarstva, itd ...

Bilateralni projekt z ogledom dobrih praks Aleksandrovac (2011)

V programskem obdobju 2007-2013 pa je Razvojna agencija Savinja s partnerji iz Savinjske regije in Rasinskega okrožja v Srbiji uspešno izvedla dva bilateralna projekta sofinancirana iz mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja. Projekta sta bila naravnana na trajnostni razvoj, medsebojno druženje vseh ciljnih skupin, predvsem pa mladih, spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti obeh držav. Bilateralno strokovno srečanje v Savinjski regiji (septembra 2012)

Kruševac ogled dobrih praks v sklopu projekta GIS Exchange, GIS (2011)

30

Mira Petre, Petre d. o. o.: »Razvojni agenciji in njenim sodelavcem se zahvaljujemo za plodno sodelovanje. Iskreno moramo priznati, da nam je Razvojna agencija Savinja kar nekajkrat pomagala pri odločitvi o nadaljnjem razvoju, saj nas je moralno podprla in ko smo se prijavili na razpise za dodeljevanje ugodnih posojil, posojila tudi odobrila. Zelo hitri in učinkoviti so tudi pri registraciji podjetij in še bi lahko naštevali. Podjetje Šotori Petre je uspelo tudi s pomočjo Razvojne agencije Savinja in njenih sodelavcev.«


5. Mednarodni projekti s partnerskimi državami Program Evropa za državljane V okviru programa smo izvedli tri mednarodne Town Twinning konference z naslednjimi temami: • Skrb za okolje – skupna vrednota & cilj evropskih državljanov vseh generacij, mladih, aktivnih odraslih, starejših (2006); • Sožitje generacij (2007); • Inovativni državljani ustvarjajo prihodnost Evrope (2009).

Town-Twinning (2006)

V sklopu programa so poleg partnerjev iz Slovenije sodelovali partnerji iz Nemčije, Irske, Češke, Hrvaške, Avstrije, Srbije in Italije. Na posameznih Town Twinning konferencah smo skozi kritično razpravo, izmenjavo izkušenj ter različne oblike druženja obravnavali teme, ki so skupne vsem evropskim državljanom ter ugotovili, da probleme na posameznih področjih sicer različno rešujemo, a je druženje ljudi iz različnih delov Evrope odlična priložnost, da izmenjamo izkušnje, jih skozi razpravo nadgradimo in nadgrajene implementiramo vsak v svojem okolju.

Sožitje generacij - Town-Twinning (2007)

Srečanje v Vrbju v okviru projekta Town-Twinning (2006)

31

Breda Vizovišek, nekdanja predsednica TD Žalec in Zveze TD Žalec: »Moje večletno sodelovanje z RAS je potekalo preko Turističnega društva Žalec in njegovega podmladka ter Zveze TD Občine. Zaposleni v RAS Žalec so visoko strokovno usposobljeni, prijazni in vedno pripravljeni na sodelovanje. Z njihovo pomočjo sem pridobila znanja, izkušnje, vpogled v mnogo primerov dobrih praks, konkretna navodila in smernice za projekte. Brez velikih besed so znali poprijeti tam, kjer sem jih potrebovala, ne glede na to, kakšna je bila naloga. Čestitam za obletnico in veliko uspehov v nadaljnjem delu.«


PROGRAM NVO EGP in NFM »Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov« Razvojna agencija Savinja s prijaviteljem Turističnim društvom Šempeter v okviru projekta, ki sta ga sofinancirala NVO EGP in NFM, opravila številne naloge s skupnim ciljem ohranjanja nesnovne kulturne dediščine hmeljarstva , pivovarstva in vinogradništva. V projekt so bile poleg številnih pridruženih organizacij in strokovnjakov vključeni tudi partnerji - Društvo Norske Kvinners Sanitetsforening iz Norveške.

Gostili smo partnerje iz Norveške (2011)

Slovenska mreža mentorjev žensk podjetnic (od 2011 dalje) RA

Savinja kot slovenski partner za območje Savinjske regije skupaj s petimi razvojnimi institucijami iz Slovenije sodeluje v projektu »Evropska mreža mentorjev žensk podjetnic«, kjer je na evropski ravni v projekt vključenih 16 držav. Projekt je usmerjen v pospeševanje in podporo ženskemu podjetništvu. V naši regiji je RA Savinja skladno z zahtevami v projekt povezala dve ženski podjetnici kot mentorici in enega podjetnika mentorja ter šest podjetnic mentorirank. V različne oblike usposabljanj in izmenjave primerov dobre prakse pa vključujemo širši krog žensk, ki se v podjetništvu ob običajnih podjetniških srečujejo tudi z drugimi težavami, ki ovirajo njihovo nemoteno podjetniško delovanje.

Slovenska delegacija projekta SLO Woman v Varšavi (2011)

Delovno srečanje v sklopu projekta SLO Woman (2012)

32

Marija Masnec, predsednica društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec: »Z Razvojno agencijo Savinja Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec uspešno sodeluje že več let. Aktivno sodelovanje v Lokalni akcijski skupini za razvoj podeželja in pri projektu Evrope for citizens je obogatilo znanja in izkušnje našega društva. RAS se še posebej zahvaljujemo za nasvete pri reševanju naših strokovnih problemov. Sodelovanja si želimo tudi v bodoče, kajti le tako bomo vsi skupaj še bolj uspešni!«


SURF Nature – Trajnostna raba regionalnih skladov – za naravo INTERREG IVC – ESRR (od 2009 do 2013) V projektu je sodelovalo 14 partnerjev iz Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Španije, Francije, Italije, Grčije, Češke, Poljske, Romunije in Slovenije, ki so se povezali, da bi združeni okrepili regionalno politiko ohranjanja in spodbujanja biotske raznovrstnosti in narave ter jo ustrezno promovirali. Med pozitivne rezultate projekta štejemo tudi njegov vpliv na kreiranje evropske okoljske politike v naslednji finančni perspektivi oz. na izboljšane možnosti financiranja projektov s področja ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti, v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) v obdobju 20142020.

Mednarodna konferenca SRUF Nature v Sloveniji (2012)

Strokovni izlet v sklopu SURF nature v Rietiju (2011)

Strokovno srečanje partnerjev SURF Nature v Sloveniji (2012)

33

Stanko Jamnik, direktor KGZS Zavod Celje - Izpostava Žalec: »Razvojno agencijo Savinja smo srečevali v okviru načrtovanja in izvajanja projektov razvoja podeželja (Phare in Leader). Menimo, da se je s projekti LAS naše sodelovanje še okrepilo, prebivalci podeželja pa so pridobili uporabna znanja za razvoj svojih kmetij, še posebej na področju dopolnilnih dejavnosti in oblikovanja novih produktov podeželja. To posledično vpliva tudi na dvig kakovosti življenja vseh prebivalcev Savinjske doline. Želimo si, da bi naše sodelovanje v tem smislu potekalo tudi v bodoče.«


Program Leader - sreÄ?anje Ä?lanov LAS SSD (2010)

Obisk podjetja Novem v okviru obiskov podjetij, ki so primeri dobrih praks (2011)

Postavitev kozolca v Bio parku Nivo v okviru projekta LAS SSD (2011)

Medgeneracijsko ustvarjanje v ekomuzeju (2010)

Ogled obnovljenega gradu Komenda na Polzeli (2011)


Naši partnerji

OBČINA ŽALEC

OBČINA BRASLOVČE

OBČINA VRANSKO

OBČINA TABOR

OBČINA PREBOLD

OBČINA POLZELA


Razvojna agencija Savinja Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec T: 03 713 68 60 F: 03 713 68 70 E: ra.savinja@ra-savinja.si www.ra-savinja.si


zbornik