Issuu on Google+

»udovita stripovska dogodivšËina

Albert je diplomiral in postal niæji uradnik na patentnem uradu.

Leto 1905 je bilo za Alberta Ëudeæno leto. Objavil je πtiri znanstvene πtudije, ki so sodobno fiziko postavile na glavo. Za veËino ljudi je veliko æe, Ëe objavijo eno samo divjo teorijo. »e pa objaviπ kar πtiri … in to v enem letu! No, ja. Potem si pa genij!

Svojo lenobo bi lahko patentiral!

a Svealtjelo, izbčesa je

Dogn oba. na svetl sestavlje Jupi!

Ooo! Mislim, da enega vidim !

Riše in piše: Gary Northfield Albert se je rodil 14. marca 1879 v nemπkem mestu Ulm. Ko je kot deËek bolan leæal v postelji, mu je oËe podaril kompas, da bi se z njim igral. Alberta so nevidne sile nemudoma navduπile.

Ampak v Ëem je smisel?

Toda ravno tukaj so zaËele nastajati njegove najveËje zamisli …

»lovek bi mislil, da bo Albert po objavi teh teorij nemudoma dobil sluæbo profesorja, ki si jo je vedno æelel. Toda mnogim njegove zamisli niso bile vπeË (ali pa jih niso razumeli).

Ah! Mulec nehvaleæni!

tje je To odkri očilo og m o je e n poz levizije. te o iznajdb

Jedrska e nergija

ost Relativn

Atomi

e zamisli Osupljiv . ru in času o prosto lje je so e v a n Pogled glavo. obrnil na

Enkrat za vselej je dokazal, da atom i zares obstajajo.

»eprav je bila znanstvena srenja na sploπno zamerljiva, je Albert vendarle dobil sluæbo profesorja – vsega πest let po objavi teorij!

Ugotovil je , da atomi vsebujejo veliko količ ino energije, k ar je podk repil s svojo zn amenito e načbo E=mc 2.

Albert je kmalu osnoval teorijo relativnosti, ki je govorila tudi o podaljπanju Ëasa in ukrivljenosti prostora …

Albert Einstein velja za enega največjih mislecev 20. stoletja. Spremenil je naš pogled na vesolje in odkril najbolj razvpito enačbo na svetu, E=mc2.

Mati si je æelela, da bi sin igral violino. Na æalost pa posluh ni bil eden od Albertovih talentov.

Pri 10 letih je Albert æe bral matematiËne knjige. Raziskoval je celo integrale in diferenciale! Srhljivo!

Najin sinko je tako bister! ©e daleË bo priπel.

Ponosna mama.

Pridi, Albert. Punce bomo obmetavali z blatom.

Vrni se, ko boπ imel kaj pametnega povedati!

Albertu se je zdela πola izjemno dolgoËasna. Z uËitelji se je pogosto prepiral … NiË ne bo iz tebe, Einstein!*

Eh! Kakπen dolgËas!

Astronom Arthur Eddington je sedem let pozneje dokazal ukrivljenost prostora, saj je med sonËevim mrkom opazil, da je svetloba bliænjih zvezd ukrivljena …

Godrnjavi Ëlani znanstvene srenje.

Sklepal je, da ima vesolje obliko sedla. Noro!

TragiËna posledica enaËbe E=mc2 pa je bila njena zloraba za izdelavo jedrske bombe. Alberta je pretresla novica, da poskuπajo izdelati tako grozovito oroæje …

Albertove teorije so bile potrjene, zato je postal najslavnejπi znanstvenik na svetu. Toda pozornost mu niti najmanj ni ugajala …

Kaj! Udarilo me je kot bomba!

Tale ukrivljenost svetlobe me kar krivi!

R! PFR Violina prav tako. ©la bo naravnost skozi okno, Ëe ne bo takoj prenehal!

Na vsak naËin se je æelel izogniti πoli, zato je ponaredil zdravniπko opraviËilo.

Prav. Samo da preberem poglavje o transcendentalni enotnosti apercepcije.

Albert sicer ni dokonËal πole, a se je predrzno vpisal na ©vicarsko politehniËno univerzo. Æal ni opravil sprejemnih izpitov s podroËja umetnosti.

«

V pismu piπe: Albert je slaboten, zato mu ni treba obiskovati pouka.« Hmm … Pa naj bo!

Einstein je resniËno genij!

*UËitelj je to dejansko rekel. Ups!

Leto dni pozneje je dokonËal πolo in se uspeπno vpisal na isto ©vicarsko politehniËno univerzo. Hura!

PFRR!

Albert je bil vsako leto bolj prismuknjen. Igral je violino (bolj slabo), postajal je vse bolj pozabljiv in vztrajno trdil, da je njegova maËka depresivna.

Teo r po ija ve eno lik • M ten ega očn ja a Š

• • G ibka jedrsk j • E ravit edrsk a sila as lek acij ila g tro a • K netiz mauh em injs ko kor ito

Ti bom æe dal, pametnjakoviË!

46

NOVEMBER 2010

Kakor koli æe, nikdar ni prenehal kovati novih zamisli. Albertova zadnja velika zamisel je povezava vseh zakonov fizike. To bi moralo biti vse!

Uboga revica – deæja res ne prenese.

Bum!

»im prej okrevajte, mladi moæ.

Tam je Albert spoznal svojo prvo æeno in zaËel snovati teorije …

©e bolj pa ga je pretreslo, ko je izvedel, da so bombo tudi zares uporabili. Preostali del æivljenja se je potegoval za mir na Zemlji.

NekoË je pred fotoaparatom nalaπË pokazal jezik, a je zaradi tega le πe bolj zaslovel.

Ja, in tvoje igranje mi pri tem prav niË ne pomaga!

Na æalost je Albert umrl, preden je teorijo dokonËal.**

Po Albertovi smrti so znanstveniki potuhnjeno odstranili in shranili njegove moægane. To! Teoriji velikega poenotenja sem konËno priπel do dna! Ko bi vsaj dosegel svinËnik …

To je tako depresivno. Oh ja …

Znanstveniki upajo, da bodo nekega dne lahko ugotovili, ali se Albertovi moægani kaj razlikujejo od drugih. Toda Albert Einstein bo vedno samo eden!

** To πe do danes fizikom ni uspelo!

NATIONAL GEOGRAPHIC JUNIOR

47


Strip_november2010