Issuu on Google+

»udovita stripovska dogodivšËina Za 24. rojstni dan je konËno dobila svoje letalo. Poimenovala ga je KanarËek. Njena mama je dejala, da z njim ravna enako kot s ponijem.

Nemudoma je zaËela podirati æenske rekorde in postajala je znana. Letenje je bil drag πport, vendar je sluæila denar kot telefonistka.

Riše in piše: Gary Northfield

To je bil nevaren polet. Goriva so imeli komajda dovolj, da so pristali v Walesu. (Sploh niso vedeli, kje so!) Se mi pa kar zdi, kje …

PoËakajte, prosim. Zdaj bom podrla rekord.

Bee Bee

Bee Lahko noË! Amelia se je rodila 24. julija 1897 in je odraπËala kot pustolovski in razigrani deËki.

Tooo!

Nisem rekel, da lahko greπ.

Pa πe vse moje sladkorne kocke mu daje. Amelia je æelela æenske spodbujati k letenju, zato je pomagala ustanoviti æensko letalsko skupino. Imenovala se je “The Ninety-Nines”, ker je πtela 99 Ëlanic.

Leta 1928 pa so jo povabili na drzen podvig – polet Ëez Atlantski ocean!

»eprav je bila Amelia samo potnica, je bila prva æenska, ki je preletela Atlantik. V trenutku je zaslovela.

©e naprej je podirala rekorde in æenske doseæke tako postavljala v srediπËe pozornosti.

Svetovni rekord v viπini, 5613 m, 1931 PoËakaj. Napiπi “99”, πe ena je priπla.

Napisala je knjigo o preËkanju Atlantskega ocena leta 1928. Naslovila jo je “20 ur, 40 minut”. Moja naslednja knjiga bo veliko hitrejπa!

Igrala je nogomet in bejzbol, zbirala je pajke in bila nora na sankanje – nekoË se je spustila kar med konjevimi nogami. Babica je bila zgroæena, saj ni odobravala vnukinjinega fantovskega vedenja. Æelela si je, da bi se vedla kot druge deklice.

Babica, poglej! Kravja lobanja!

Æenski rekord v hitrosti, 291 km/h, 1930

Letala so obstajala πele pet let. Leta 1908 je Amelia videla letalo na sejmu v ameriπki zvezni dræavi Iowi. Ni bila kaj preveË navduπena, raje se je posvetila vrtiljaku.

Aaaa!!!

Prva æenska, ki je sama preletela ZDA, 1928 Hrabro se je borila z nevihtami in ledom, ki je nastajal na krilih. Leteti je morala nevarno blizu morske gladine, da je topel zrak topil led.

Uau!

LeteËi stroj!

Potovala je po Evropi in Ameriki in tam so ji z vseh strani podeljevali medalje. Amelio pa je zanimalo samo podiranje novih rekordov. ©ibam! Vreme je ravno pravπnje za hitrost.

Ja. Tudi prav.

Leta 1932 je zaËela naËrtovati nov polet Ëez Atlantik – tokrat sama! Na vse konce sveta so jo vabili kot govornico. Priloænosti je izkoristila za to, da je govorila o doseækih æensk. Æenske morajo poskusiti poËeti enake reËi kot moπki. »e jim spodleti, mora biti to πe veËji izziv za druge.

Hej! Pazi malo! Na sreËo pa so starπi Amelio spodbujali pri njenih igrah. Piloti, ki so bili v vojni ranjeni, so bili oËarani nad njenim jezdenjem. Povabili so jo na poskusni let.

Nekaj let pozneje je med prvo svetovno vojno delala kot medicinska sestra. Takrat so jo zaËela srbeti krila …

Letenje je bilo πe vedno nevarno razvedrilo, toda Amelia se za to ni zmenila. Po bliænjem sreËanju na letalskem mitingu je spoznala, kaj je njena usoda.

Uau! Gotovo je razburljivo!

Takoj se je zaËela uËiti pilotiranja. »e odπtejemo eno samo Ëudaπko pomoto, je bila naravni talent. MariËka! »udovito je! Ne morem verjeti, da gre zares. V resnici sem v letalu!

Po 15 urah letenja je varno pristala na Irskem. Postala je slavnejπa kot kadar koli dotlej.

1. junija 1937 se je z navigatorjem podala najveËji dogodivπËini naproti. Od Miamija do Juæne Amerike, Afrike, Indije in Nove Gvineje sta se spopadala z nevihtami, jezdila kamele in dobila veliko prijateljev.

Ves Ëas pa je razmiπljala πe o enem podvigu – postati je nameravala prva æenska, ki je preletela ves svet. Æal nista priπla na cilj. Sled za njima se je izgubila nekje na morju na poti na Havaje …

Uau! Mene æe ne boπ spravila v tisti rjasti zaboj.

Pilot je poletel tik nad mnoæico ljudi. Vsi so se razkropili, le Amelia je stala na mestu.

Kar mirno. Nisva πe vzletela. Amelia je resniËno doæivljala tiste pustolovπËine, o katerih je sanjala kot otrok.

Toda Amelijini veliki doseæki so navdihnili na milijone æensk, da so si upale uresniËevati svoje sanje.


strip ngj_januar 2011