Issuu on Google+

Radovednih pet DruŞba 5 Helena Verdev, Barbara Žlender

Ime in priimek


Helena Verdev, Barbara Žlender

Radovednih pet

Samostojni delovni zvezek za družbo v 5. razredu osnovne šole Urednica: Tjaša Škrinjar Urednica serije Radovednih pet: Mojca Urankar Počkaj Urednica za medpredmetno povezovanje: Mira Kramarič Recenzenti: dr. Karel Natek, Marjeta Raztresen, dr. Gorazd Kovačič (Jaz v skupnosti), Vojko Kunaver (Preteklost, Država Slovenija) Jezikovni pregled: Katja Paladin Ilustracije: Matej de Cecco/Umer, d. o. o., Marko Renko/Umer, d. o. o., Robert Solanovič/Umer, d. o. o. Fotografije: Shutterstock, Dreamstime in drugi viri (natančen seznam je na koncu gradiva) Zemljevidi: Monde Neuf, d. o. o. Seznam sodelujočih evalvatorjev je naveden na 2. in 3. strani ovitka. Direktor produkcije: Klemen Fedran Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Oblikovanje naslovnice: Grega Inkret Oblikovanje notranjosti: Jasna Karnar Prelom: Janez Kotar Tisk: Prva izdaja Naklada: Ljubljana 2015 V gradivu smo zaradi jasnosti zapisa uporabili le moški spol, ki je slovnično nevtralen.

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2015). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(075.2) Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 531 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si

VERDEV, Helena Radovednih pet : družba 4. Učbenik / [Helena Verdev, Jelka Miranda Razpotnik ; ilustracije Matej de Cecco, Robert Solanovič ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2014 ISBN 978-961-271-330-0 1. Gl. stv. nasl. 2. Miranda Razpotnik, Jelka 273872640


Kazalo Jaz v skupnosti  

 8

Ljudje smo različni  

  10

Sprejemamo drug drugega  

  12

Aktualno: revščina  

  14

Pripadamo različnim skupnostim  

  16

Iščemo rešitve  

  18

Sodelujemo in si pomagamo  

  21

Raziskujemo Slovenijo  

  24

Pripomočki za prikazovanje Zemlje  

  26

Zemljevid  

  28

Relief  

  33

Kje leži Slovenija?  

  38

Na sončni strani Alp  

  40

Slovenske pokrajine  

  42

Alpske pokrajine  

  44

Predalpske pokrajine  

  50

Aktualno: onesnaževanje okolja  

  56

Obpanonske pokrajine  

  58

Dinarskokraške pokrajine  

  65

Obsredozemske pokrajine  

  75

Preteklost  

  80

Preteklo je že veliko časa  

  82

Kaj se je dogajalo v preteklosti?  

  86

Prazgodovina  

  90

Stari vek  

  94

Srednji vek  

  98

Novi vek  

  103

Moderna doba  

  107

Država Slovenija  

  112

Republika Slovenija  

  114

Državni simboli in državni prazniki  

  116

Prebivalci Slovenije  

  118

Slovenci po svetu  

  122

Evropska unija in svet  

  124


Pred začetkom … Živjo! Sem Cof, eden od junakov, ki ti bomo v pomoč to šolsko leto. S tabo bodo tudi Zala, Jaka, Filip in Neža. Vsi so moji prijatelji in prepričan sem, da bodo tudi tvoji.

Cof je spoznal …

Naslov poglavja

Kolaž fotografij

4

Radovednih pet

Najprej poglej, kako je sestavljen tvoj samostojni delovni zvezek za družbo. Prepričan sem, da boš ob njem z veseljem spoznaval in raziskoval svet okoli sebe.

Tvoj samostojni delovni zvezek za družbo ima 5 poglavij. Vsako poglavje se začne z uvodno stranjo.

Temeljna vprašanja poglavja …

Ob fotografijah in ob naslovu razmisli, kaj novega boš spoznaval v tem poglavju. Ob fotografijah razmišlja in se sprašuje tudi Cof, ostali radovedneži pa ti z vprašanji in nalogami nakazujejo temo poglavja.


Uvodna naloga je uvod v novo snov. Cof razmišlja in postavlja vprašanja ob uvodni ilustraciji. Razmisli tudi ti, na vprašanja pa poskusi odgovoriti.

Osnovno besedilo je vedno napisano na zeleni podlagi.

Junaki dopolnjujejo osnovno besedilo, zato ne pozabi prebrati besedil v oblačkih.

K samostojnemu delovnemu zvezku spadajo tudi posnetki, ki jih najdeš na spletni strani www.radovednih-pet.si. − poslušanje

Novo znanje lahko ponoviš s pomočjo miselnih vzorcev, vprašanj ali ključnih besed, ki so ti jih pripravili junaki.

− gledanje posnetka

Radovednih pet

5


Počitnic je konec in mi smo nazaj!

• Zjutraj se vedno mudi, zato si torbo pripravi že zvečer. • Potrebščine imej vedno pri roki. • Pri pouku poslušaj in sodeluj. • Tvoji zvezki in delovni zvezki naj bodo urejeni. • Vsak dan ponovi snov za posamezni predmet, ki ga imaš naslednji dan na urniku.

6

Radovednih pet

Spremljali vas bomo tudi v 5. razredu.

• Najdi si stalni prostor za učenje. • Načrtuj svoj urnik domačega dela. • Napiši seznam stvari, ki jih moraš opraviti. • Redno delaj domače naloge, tako najbolje ponoviš snov.


Upamo, da ste že spoznali svoj način učenja in si znate dobro organizirati čas.

Ker si vsi želimo, da letošnje šolsko leto mine brez prevelikih težav, smo vam tudi tokrat pripravili nekaj nasvetov.

Joj, kdaj bodo naslednje počitnice?

Učiš se lahko tudi s pomočjo miselnega vzorca. • Miselni vzorec začneš na sredini lista, kamor napišeš naslov. Iz naslova sledijo puščice v vseh smereh. • V miselni vzorec vpisuješ le ključne oziroma pomembne besede. • Uporabi različne barve.

Kako izdelati plakat? • Najprej poišči različne informacije, uporabi knjige, revije doma in v knjižnici, svetovni splet, povprašaj tudi starejše. • Plakat naj ima čim več slikovnega gradiva in malo besedila, ki naj bo napisano dovolj na veliko, da ga lahko brez napora preberemo. • Za podlago uporabi umirjene barve. Preden se lotiš izdelave plakata, naredi skico. • Ne pozabi dopisati, od kod so pridobljeni podatki in, seveda, kdo je izdelal plakat.


Jaz v skupnosti

Tudi psi pomagamo – lahko smo psi reťevalci, policijski psi, iskalci min, spremljevalci slepih ...


Kako lahko pomagaš tistim, ki imajo manj kot ti?

Živimo v različnih skupnostih. Del katerih skupnosti si ti?

V skupnosti moramo pomagati drug drugemu, usklajevati interese in želje. Kako lahko pomagaš drugim?

V nesreči nismo sami. Od koga lahko pričakujemo pomoč?


Ljudje smo različni Kako se razlikujemo?

Tudi psi smo različni, smo bolj ali manj ubogljivi … Jaz na primer sem najbolj priden, ubogljiv in zvest!

Ljudje smo si podobni in hkrati zelo različni. Razlikujemo se po telesnih značilnostih, po spolu, velikosti, starosti, spolni usmerjenosti, imamo različne sposobnosti, potrebe, želje pa tudi težave. Pripadamo različnim veram, narodom, govorimo različne jezike. 1. Izpolni preglednico. IZBERI SI ENO OSEBO IN NAPIŠI, KAKO SE ŽE NA ZUNAJ RAZLIKUJEŠ OD NJE.

NAPIŠI, PO ČEM SE OD TE OSEBE RAZLIKUJEŠ, PA TO NI VIDNO NAVZVEN.

Razlikujemo se tudi glede na gmotni položaj, torej glede na to, koliko imamo denarja in katere dobrine si lahko z njim kupimo. Na gmotni položaj posameznika ali družine vplivajo brezposelnost, nizke pokojnine ali nizka socialna pomoč države, neprejemanje plačila za opravljeno delo …

Vsi imamo enake pravice in dolžnost, da te pravice spoštujemo. Človekove pravice in temeljne svoboščine so omejene samo s pravicami drugih.

10

Radovednih pet


2. V 4. razredu smo spoznali, kaj so človekove pravice in z njimi povezane dolžnosti. Napisane pravice poveži s pripadajočimi dolžnostmi. Delamo domače naloge.

pravica do svobodnega izražanja mnenja

Upoštevamo navodila staršev.

pravica do zdravstvene pomoči

pravica do izobraževanja

Nismo žaljivi.

pravica do prostega časa

Redno si umivamo zobe, se zdravo prehranjujemo.

3. Reši rebus.

100 T=P

R=V

12 3 4 5

a) Rešitev:  b) Pojasni pomen besede in navedi primer.   Pripadamo različnim kulturam Ljudje pripadamo različnim kulturam. Kultura je vse, kar je povezano z nami, ljudmi: človeško delovanje in ustvarjanje ter vsi dosežki človeške družbe. Med kulturo štejemo: običaje, navade, jezik, način razmišljanja, vero, vzgojo otrok, pripravo jedi, znanje, obnašanje, prepričanja, vrednote, način oblačenja, način gradnje in opreme bivališč … Naše odraščanje in življenje je odvisno od kulture, katere del smo. 1. Razmisli o svoji kulturi in odgovori na vprašanji. a) Kateri jezik uporabljaš v pogovoru z družinskimi člani?  b) Katere praznike praznujete doma?  Radovednih pet

11


Sprejemamo drug drugega Nič nimam proti tebi, prosim samo, da pustiš mojo hrano pri miru.

Stereotipi Ljudje si o različnih ljudeh in skupnostih ustvarimo splošno, poenostavljeno mnenje. O ljudeh, ki jih ne poznamo, in o skupnostih, ki jim ne pripadamo, si ta mnenja ustvarimo predvsem na osnovi tega, kar o njih slišimo, vidimo ali preberemo. Tako nastajajo o ljudeh in skupnostih neka splošna in zakoreninjena prepričanja, ki jim pravimo stereotipi.

1. Preberi spodnje stereotipe. O njih se pogovorite v razredu. Dekleta so bolj pridna od fantov.

Tudi dekleta znamo brcati žogo.

Moški so boljši vozniki.

Starejši ne znajo uporabljati računalnika. Fantje se igrajo le z avtomobilčki, dekleta pa s punčkami. Nekateri športi so prezahtevni ali prenevarni za dekleta.

a) Izvedite anketo in ugotovite, v kolikšni meri mislite, da napisani stereotipi držijo. b) Analizirajte rezultate ankete. c) Zapiši, kaj si ugotovil ob rezultatih ankete.    Predsodki Nekaterim se zdi, da določeni ljudje ali skupnosti ne ustrezajo večini. Do njih imajo včasih zaničevalen odnos, obravnavajo jih kot manj vredne, ne spoštujejo jih in se jih niti ne trudijo spoznati in razumeti. Takšnemu slabemu mnenju o določenih ljudeh ali skupnostih pravimo predsodek. Največ predsodkov imamo do pripadnikov drugih ver, narodov in ras, do istospolno usmerjenih, revnih in invalidov.

12

Radovednih pet


1. Kaj je predsodek?  2. Kako lahko premagamo predsodke?  3. Zelo pogosti so tudi predsodki do žensk, kar jih ob različnih priložnostih postavlja v neenak položaj nasproti moškim. Preberi zgodbo in odgovori na vprašanja. Lučka in Tom sta na festivalu v okviru poletnega dela pobirala vstopnino. Ker sta bila dobra prijatelja, sta vsak dan skupaj prihajala na delo, poleg tega sta tudi vstopnice prodajala v isti hišici. Ob koncu festivala je Tom prejel za 100 evrov višje plačilo kot Lučka. Lučka, ki je bila zaradi tega žalostna, je vprašala organizatorja festivala, zakaj ni dobila enakega ali višjega plačila kot Tom, saj je prodala približno 2000 vstopnic več kot on, vendar ji organizator svojega ravnanja ni pojasnil.

a) Pojasni, zakaj je po tvojem mnenju Tom od organizatorja dobil večje plačilo kot Lučka.  b) Napiši še kakšen primer, kjer ženske zaslužijo manj kot moški. Na spletu lahko preveriš zaslužke žensk in moških, na primer v zimskih športih ali pri tenisu. Kaj si ugotovil?  

PONOVI

Prepiši v zvezek in dopolni z razlago.

razlike

LJUDJE SMO RAZLIČNI

predsodki

stereotipi

spoštovanje

kultura

Radovednih pet

13


Aktualno Revščina

Revščina v Sloveniji

Za ljudi, ki živijo v velikem pomanjkanju, pravimo, da živijo v revščini. Ti ljudje so večinoma osamljeni, obupani, nesrečni. Številni ne poiščejo pomoči, ker se revščine sramujejo. Mnogi jih tudi izključujejo iz družbe, kar njihovo stisko še povečuje. Revščina je dokaz, da vsem ljudem niso zagotovljene osnovne človekove pravice.

V Sloveniji je pod pragom revščine leta 2013 živelo skoraj 15 % ljudi. Sem spadajo ljudje, ki nimajo dovolj denarja, da bi si kupili hrano, oblačila, primerno bivališče in plačali položnice.

Brezdomstvo je ena najbolj skrajnih oblik revščine. Brezdomci so ljudje, ki spijo v parkih, pod mostovi, na postajah ali v začasnih zavetiščih, ker si ne morejo plačati stanovanja, hrane ali šolanja.

Ne postavljaj se pred sošolci z najnovejšim telefonom ali znamko oblačil. Med nami so tudi revnejši, ki se ob tem ne počutijo dobro. S tem jih opominjamo, da si tega ne morejo kupiti.

Podari kos oblačila, prazen zvezek, pisalo, igračo …

Ob pomoči svetovnega spleta razišči, kako deluje projekt Botrstvo.

V skupino ljudi, ki so v nevarnosti, da se znajdejo v revščini, spadajo nezaposleni, invalidi, starejši z nizkimi pokojninami, enostarševske družine, zaposleni, ki dobivajo nizko plačo ali za opravljeno delo več mesecev ne dobijo plačila …

Pomembno je, da revščino prepoznamo, odkrijemo vzroke zanjo in poiščemo rešitve.

Država revnim pomaga z denarno socialno pomočjo, denarnim nadomestilom za brezposelne, otroškim dodatkom, s plačilom malice in kosila učencem v šoli, znižanim plačilom vrtca …


V razredu organizirajte dobrodelno akcijo. Naredite načrt. Odločite se, kaj boste zbirali, komu boste zbrano podarili in koga boste prosili za pomoč pri izvedbi akcije.

Revščina in otroci Med nami so otroci, ki jim starši težko ali ne zmorejo plačati niti malice, kosila ali dejavnosti izven šole. Številnim tudi doma težko zagotovijo raznovrstno prehrano in primerno bivališče. Naše sposobnosti niso odvisne od tega, koliko denarja imamo in kaj si z njim lahko kupimo. Otroci, ki so revni, so prav tako sposobni in nadarjeni, a potrebujejo spodbudo in priložnost.

Revnim pomagajo tudi različne organizacije, kjer lahko brezplačno dobijo hrano in oblačila.

Zelo pomembno pa je, da revnih ne izključujemo, ampak jih sprejemamo. Ljudje niso sami krivi, da so revni.

V časopisih in revijah poišči članke, ki govorijo o revščini.

Opiši vsebino kake knjige ali filma, ki govori o revščini.

Tudi vi lahko pomagate, tako da podarite kos oblačila, ki vam je premajhen, igračo, ne pozabite tudi na hrano za živali. V Sloveniji v zavetiščih konča veliko živali.


Pripadamo različnim skupnostim Zakaj potrebujemo drug drugega? Ena izmed osnovnih človekovih potreb je tudi potreba po druženju. Ljudje se zato povezujemo v skupnosti, v katerih nas družijo skupne lastnosti, potrebe, interesi.

Sem del skupnosti: jaz in štirje radovedneži, jaz z bolhami, jaz in drugi psi v pasji šoli …

1. Katere so, poleg potrebe po druženju, osnovne človekove potrebe?  2. Zakaj se povezujemo v skupnosti? Obkroži črki pred pravilnima odgovoroma. a) Ker tako zahtevajo naši starši. b) Ker se spodobi. c) Zaradi skupnih lastnosti, potreb in interesov. č) Da bi zadovoljili svojo potrebo po druženju. Vrste skupnosti Vsakdo od rojstva naprej pripada določenim skupnostim. Skupnosti, katerih del smo, se razlikujejo. V nekatere skupnosti smo vključeni neprostovoljno, kot na primer v družino, državo in razred, v druge pa se vključimo prostovoljno. Za vključitev v te skupnosti se odločimo, ker nas zanima to, kar v njih počnejo. 1. Pobarvaj okvirček s pravilnim odgovorom. Najbolj osnovna skupnost je

šola.

družina.

država.

2. S križcem označi, v katere skupnosti se vključujemo prostovoljno in v katere neprostovoljno. PROSTOVOLJNA VKLJUČITEV DRUŽINA NOGOMETNI KLUB GLASBENA ŠOLA RAZRED

16

Radovednih pet

NEPROSTOVOLJNA VKLJUČITEV


Druga beseda za zanimanje je interes. V obiskovanje interesnih dejavnosti v šoli in zunaj nje nismo prisiljeni, so pa za nas koristne, ker se naučimo česa novega. Tole pa ni užitno, kajne?

3. Oglej si fotografije in pod vsako napiši, kaj druži ljudi v posameznih skupnostih.

4. V kraju, kjer živiš, gotovo deluje kakšno društvo, klub ali druga organizacija. Poimenuj vsaj eno. S čim se ukvarjajo njeni člani, kaj počnejo?    Radovednih pet

17


Iščemo rešitve Imamo različne potrebe in želje

S tole muho res ne znava uskladiti interesov!

V skupnosti imamo različne interese, želje in mnenja. Prihaja tudi do nesoglasij in sporov. Interese poskušamo uskladiti, spore rešiti. Ko v razredu postavimo vprašanje, kam bi šli na končni izlet, se pojavi kopica predlogov. Najbolje je, da vsak jasno predstavi svoj predlog in razlog zanj. Ostali pozorno poslušamo. Za večino najbolj sprejemljiv predlog sprejmemo z glasovanjem. Tisti, ki smo imeli drugačne predloge, se prilagodimo in poskušamo najti dobre plati sprejetega predloga. Na podoben način potekajo usklajevanja v društvih, raznih organizacijah in v državi. 1. Pomisli na primer v razredu, ko ste imeli sošolci različne interese. Opiši usklajevanje interesov. PROBLEM – Pri katerem vprašanju so se pojavili različni interesi?  VEČ PREDLOGOV – Sošolci ste verjetno podali več predlogov za rešitev vprašanja/problema. Navedi dva predloga rešitve ter opiši, kako so ju sošolci zagovarjali. 1. predlog:  Kdo ga je podal?  Kako ga je zagovarjal?   2. predlog:  Kdo ga je podal?  Kako ga je zagovarjal?   SPREJEM DOKONČNE ODLOČITVE – Kako ste sprejeli odločitev?  Kako so odločitev sprejeli tisti, ki so bili proti temu predlogu? 

18

Radovednih pet


Zakaj prihaja do sporov? Če se dogovorov in pravil v skupnosti ne držimo, prihaja do sporov. Spore uspešno rešimo, če se umirimo ter skušamo razumeti in poslušati druge. Spore se moramo naučiti reševati. To je spretnost, ki nam koristi vse življenje. Vsaka stran ima pravico povedati, kako se v sporu počuti, kaj jo moti, kaj bi spremenila, da bi se spor razrešil. Druga stran ima dolžnost, da temu natančno prisluhne. Sledi dogovor, ki naj bo iskren in izvedljiv, obe strani se morata z njim strinjati in se ga držati. 1. Pomisli na spor, ki si ga nazadnje imel s sošolcem ali kom drugim. a) S kom si se sprl in glede česa?  b) Kako si se počutil, ko si bil v sporu?  c) Sta rešila spor?  č) Kako si se počutil potem, ko sta spor rešila?  d) Sta se držala dogovora?

Težave najlažje rešimo s pogovorom.

 Mediacija Mediacijo uporabimo, če ne moremo sami rešiti spora. Mediacija je način reševanja sporov ob posredovanju tretje osebe. Ta oseba naj bo učitelj ali svetovalni delavec, lahko tudi učenec. Vsekakor mora biti nepristranska in predlagati rešitve, ki so sprejemljive za obe strani. Če se sprti strani nikakor ne moreta dogovoriti o rešitvi, ostane še možnost reševanja spora na sodišču. 1. Obkroži črki pred pravilnima odgovoroma. Mediacija a) je proces na sodišču. b) pomeni, da svetovalna delavka namesto nas reši naš problem. c) je reševanje sporov ob posredovanju tretje osebe, npr. svetovalne delavke. č) je odložitev reševanja problemov na bolj primeren čas. Radovednih pet

19


Sodniki na osnovi zakonov tehtajo in presodijo, katera stran ima prav. Tudi zato je tehtnica simbol sodstva. Sodbo je treba spoštovati in upoštevati.

2. Razloži s svojimi besedami: »Oseba, ki sodeluje pri reševanju sporov pri mediaciji, in sodnik morata biti nepristranska.«  

PONOVI družina • skupnosti • interes prostovoljno • potreba • neprostovoljno

V prvi nalogi trditve dopolni s pomočjo napisanih pojmov, v drugi pa trditve razvrsti v pravilno zaporedje.

1. Ena izmed osnovnih človekovih potreb je              po druženju. Ljudje se zato povezujemo v             , v katerih nas družijo skupne lastnosti, potrebe, interesi. Najbolj osnovna skupnost je             . 2. Trditve, povezane z usklajevanjem interesov, razvrsti v pravilno zaporedje.     Predstavitev vprašanja, pri katerem so se pojavili različni interesi.     Sprejem dokončne odločitve.     Strinjanje vseh s sprejeto odločitvijo.     Predstavitve predlogov za rešitev vprašanja.

20

Radovednih pet


Sodelujemo in si pomagamo Medsebojna pomoč Medsebojna pomoč je pomoč, ki jo dajemo drug drugemu. Kadar imamo težave, smo zelo veseli pomoči. Če drugi ne opazijo, da jo potrebujemo, jih prosimo, da nam pomagajo. Zavedati se moramo, da pomoč potrebujejo tudi drugi. Lepo je, če pomoč ponudimo prostovoljno in pri tem nismo vsiljivi.

Marsikdaj ravno s pomočjo psov reševalcev rešijo ljudi, ujete pod ruševinami, ki jih je povzročil potres.

1. Opiši primer, kako si pomagal. POMAGAL SEM KOMU?



KJE?

KDAJ?

 KAKO? KAJ SEM STORIL?

 ZAKAJ?













KAKO SEM SE POČUTIL PO OPRAVLJENI POMOČI?

  

2. Kdaj in pri čem si ti nazadnje potreboval pomoč? Kdo ti je pomagal?   Kdo so prostovoljci? Prostovoljno delo je delo, ki ga opravljamo brez plačila ali protiusluge. Tako damo ljudem vedeti, da tudi v času težav niso sami. Prostovoljci smo lahko vsi. S tem pridobivamo izkušnje in delovne navade ter postajamo bolj odgovorni. Spoznavamo, da smo ljudje odvisni drug od drugega. Prostovoljno delo krepi našo samopodobo.

Radovednih pet

21


Komu pomagamo in kdo pomaga nam? V težavah ljudem pomagajo različne organizacije.

Gasilci gasijo požare ter pomagajo občanom ob naravnih nesrečah in nesrečah v prometu. Poleg poklicnih gasilcev, za katere denar zagotovi država, imamo tudi gasilska društva, v katerih ljudje opravljajo svoje delo prostovoljno.

Namen in osnovna dejavnost Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) je prostovoljno pomagati ljudem pri nesrečah v gorah in na težje dostopnih terenih. Skrbijo tudi za izobraževanje obiskovalcev gora.

Civilna zaščita je organizirana z namenom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za zaščito, reševanje in pomoč. Denar za njeno delovanje zagotavlja država.

Rdeči križ in Karitas sta prostovoljski organizaciji, ki med ljudmi spodbujata medsebojno pomoč in razumevanje stiske drugih.

1. Ali poznaš koga, ki je član katere izmed naštetih organizacij? Katere naloge opravlja v tej organizaciji?    

22

Radovednih pet


2. Oglej si fotografiji. a) Opiši situaciji in napiši, kdo lahko pomaga v takšnih primerih. Vsakič obstaja več kot ena možnost.

















Oglej si videoposnetek V nesreči nismo sami. b) Za koga so učenci zbirali zamaške?  c) S kakšnim namenom so jih zbirali?  

Prepiši v zvezek in dopolni s podatki.

PONOVI

medsebojna pomoč

SODELUJEMO IN SI POMAGAMO

prostovoljci

društva in organizacije prostovoljno delo

Radovednih pet

23


Raziskujemo Slovenijo

Karavanke

Postojnska jama

Mene zelo skrbi, da se bomo izgubili!

Izola


Slovenske gorice

Da se pri raziskovanju Slovenije ne bomo izgubili, bomo za začetek ponovili orientacijo. Se še znaš orientirati?

Površje v Sloveniji je zelo razgibano in se spreminja na majhne razdalje. Kaj je značilno za tvojo domačo pokrajino?

Spoznali bomo življenje ljudi v posameznih pokrajinah.

Oglej si fotografije in poskušaj ugotoviti, katere dele Slovenije prikazujejo.


Pripomočki za prikazovanje Zemlje Tako, sedaj sem opremljen za raziskovanje!

Kako lahko prikažemo Zemljo?

Uporabljamo zemljevide, globuse, satelitske in letalske posnetke. Zemljevid je pomanjšan in poenostavljen prikaz Zemljinega površja na ravni ploskvi. Zemljino površje je na zemljevidu prikazano, kot bi na Zemljo gledali iz zraka, torej v tlorisu. Globus pa je okrogel pomanjšan model Zemlje. Na satelitskih in letalskih posnetkih lahko vidimo tudi najmanjše podrobnosti – hiše, ceste, drevesa … – takšne, kot so v resnici, na zemljevidu pa so pojavi prikazani z znaki. 1. Oglej si fotografije in reši nalogo. a) Dopolni opise pripomočkov za prikazovanje Zemlje. b) Pripomočke poveži z ustrezno razlago.

  je okrogel in pomanjšan model Zemlje.

26

Radovednih pet



ali

fotografija je posneta iz zraka s pomočjo letala ali satelita.



je pomanjšan in poenostavljen prikaz Zemljinega površja na ravni ploskvi.


Kateri pripomoček uporabiti? 1. Kateri pripomoček bomo uporabili, je odvisno od tega, kaj želimo izvedeti. Napiši, kateri pripomoček je najbolje uporabiti, če želimo prikazati: • obliko Zemlje:  • imena naselij:  • tip naselja:  • pojave, takšne, kot so v resnici:  • tudi najmanjše podrobnosti, npr. hiše, drevesa:  Globus je zelo nepraktičen za prenašanje.

Do zemljevidov in satelitskih posnetkov lahko dostopamo tudi na svetovnem spletu, telefonih in navigacijskih napravah.

Še dobro, da sem se odločil prinesti zemljevid. Ker je zložljiv, ga imam kar v torbi.

PONOVI

zemljevid

PRIPOMOČKI ZA RIKAZOVANJE ZEMLJE

globus

satelitski in letalski posnetek

Radovednih pet

27


Zemljevid

Spet ne najdem zemljevida!

»Branje« zemljevida Na zemljevidu so navadno napisani naslov, avtorji, leto izdelave, legenda, merilo in koordinatna mreža. Če znamo na zemljevidu poiskati vse njegove sestavne dele, znamo zemljevid prebrati. Naslov zemljevida nam pove, kaj zemljevid prikazuje. Znake, ki so uporabljeni na zemljevidu, imenujemo kartografski znaki. Z njimi označujemo značilnosti Zemljinega površja, naselja, ceste, železnice, letališča … Legenda je seznam kartografskih znakov, ki so uporabljeni na zemljevidu, z razlago, kaj ti znaki pomenijo. Koordinatno mrežo sestavljajo tanke črte, ki navadno prikazujejo zemljepisno širino in dolžino ter delijo zemljevid. Z njihovo pomočjo lažje poiščemo določeno naselje ali točko na zemljevidu. Merilo je lahko prikazano številčno, grafično ali opisno. 1. Poimenuj sestavne dele zemljevida.

SLOVENIJA


2. Oglej si zemljevid Slovenije, dopiši manjkajoče podatke in odgovori na vprašanja. a) Naslov zemljevida:  b) Merilo zemljevida:  c) Avtor zemljevida:  č) Naselja z več kot 150 000 prebivalci:  d) Na zemljevidu poišči kraj, v katerem živiš. Kako je označen in kaj ta oznaka pomeni (če tvojega kraja ni na zemljevidu, poišči najbližji kraj, ki je označen na zemljevidu)?  e) Poišči letališča v Sloveniji, ki so označena na zemljevidu.  Predlagam, da kost povečamo, sosedovega psa pa pomanjšamo.

»Branje« zemljevida Merilo nam pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu. Pove nam torej, za kolikokrat so razdalje v naravi pomanjšane in prenesene na zemljevid. Merilo je lahko na zemljevidu prikazano številčno, grafično ali opisno.

Številčno merilo je napisano v obliki razmerja (1 : 500 000). Drugo število pove, kolikokrat je razdalja v naravi večja kot na zemljevidu. Merilo 1 : 500 000 nam pove, da je en centimeter na zemljevidu 500 000 centimetrov v naravi.

Opisno merilo je podano z besedno razlago.

Grafično merilo je prikazano v obliki daljice, ki so ji dodane številke. Grafično merilo je zelo praktično za uporabo, saj ne zahteva merjenja na karti in računanja, pač pa razdaljo v naravi dobimo z neposrednim prenašanjem razdalje s karte na grafično merilo.

Radovednih pet

29


1. Oglej si različna merila in jih poimenuj. 1 : 10 000.                               1 centimeter na zemljevidu je 100 metrov v naravi.                2. Dopolni preglednico. Številčnim merilom dodaj opisna merila. ŠTEVILČNO MERILO

OPISNO MERILO

1: 50 000 1: 25 000 1: 10 000 1: 5 000

Kako s pomočjo merila izračunamo razdaljo med dvema krajema? Najprej z ravnilom izmerimo razdaljo med krajema. Nato razdaljo pomnožimo z drugim številom v merilu. Dobljeno vrednost pretvorimo v metre in kilometre.

Če je merilo zemljevida 1 : 25 000 in je izmerjena razdalja med mojo kočo in najbližjo trgovino 10 centimetrov, to pomeni, da imam do trgovine dva kilometra in pol.

30

Radovednih pet


3. Na zemljevidu poišči Kranj in Kamnik ter reši naloge.

a) Z ravnilom izmeri razdaljo med Kranjem in Kamnikom.  b) Merilo zemljevida je 1 :  zemljevidu

, kar pomeni, da je 1 centimeter na v naravi.

c) Izračunaj, kolikšna je dejanska razdalja med naseljema (razdaljo pomnoži z drugim številom v merilu). Račun:  Rezultat pretvori v metre in kilometre:  Razdalja med krajema je

kilometrov.

Orientacija na zemljevidu

Vrh magnetne igle v kompasu vedno kaže proti severu.

Že od lani vemo, da je orientacija določanje našega trenutnega položaja. Orientiramo se glede na strani neba ali pojave v naravi. Glavne strani neba so sever, jug, vzhod in zahod. Če se želimo orientirati bolj natančno, uporabimo vmesne strani neba: severovzhod, jugovzhod, jugozahod in severozahod. Zemljevidi so praviloma narisani tako, da je sever na vrhu, jug na dnu, vzhod na desni strani in zahod na levi strani. Da pa je zemljevid v naravi uporaben, ga moramo orientirati. Orientiran je takrat, ko se strani neba na zemljevidu ujemajo s stranmi neba v naravi. Najlažje ga orientiramo s pomočjo kompasa.

Radovednih pet

31


1. Pripravi si kompas in zemljevid Slovenije ter reši naloge. a) V vetrovnico vpiši manjkajoče glavne in stranske strani neba. b) Orientiraj zemljevid. c) Na zemljevidu poišči svoj domači kraj. Vpiši ga v prazen okvirček. č) V katerem delu Slovenije, glede na strani neba, je tvoj domači kraj?  d) Določi kraje v svoji okolici glede na strani neba in jih vpiši v oblačke.

SEVER





SEVEROZAHOD











JUGOVZHOD



Miselni vzorec preriši v zvezek. Dopolni ga z razlago pojmov.

PONOVI naslov

legenda

koordinatna mreža

ZEMLJEVID

kartografski znaki

32

Radovednih pet

avtor

merilo

orientiranje


Oglej si ilustracijo in preberi opise posameznih reliefnih oblik.

Relief Kaj je relief? Zemljevidi prikazujejo tudi izoblikovanost površja ali relief. Poznamo različne reliefne oblike.

Gore so vzpetine nad 1500 metrov. Planota je uravnan svet na višjih nadmorskih višinah.

Hribi so višji od gričev, segajo do 1500 metrov nadmorske višine.

Griči so najnižje vzpetine.

Dolina je nižji svet ob reki ali potoku, obdan z griči ali višjimi vzpetinami.

Nižina je raven svet na nizki nadmorski višini.

Kotlina je ravnina, z vseh strani obdana z vzpetinami.

1. Reliefne oblike se v Sloveniji spreminjajo na kratke razdalje. Opiši relief v okolici svojega domačega kraja. Pomagaj si z zemljevidom.  

Radovednih pet

33


2. Poimenuj reliefne oblike na fotografijah. Na posamezni fotografiji jih je lahko več.













3. Oglej si zemljevid Slovenije in pojasni, katere reliefne oblike prevladujejo v posameznih delih. Pomagaš si lahko tudi z nadmorskimi višinami. a) V katerem delu Slovenije prevladujejo gore?  b) Katere reliefne oblike prevladujejo v večjem delu Slovenije? c) V katerem delu Slovenije prevladujejo nižine?  Kaj je nadmorska višina? Pri prikazu izoblikovanosti površja si pomagamo z nadmorsko višino. Pove nam, kako visoko nad morsko gladino leži določena točka. Navpično razdaljo med dvema točkama na Zemljinem površju imenujemo relativna višina. Izračunamo jo sami, in sicer tako, da nadmorsko višino nižje ležeče točke odštejemo od nadmorske višine višje ležeče točke na Zemljinem površju.

34

Radovednih pet


nadmorska višina

relativna višina

1. Nadmorsko višino na zemljevidu označujejo številke, napisane ob imenu kraja, gore ali hriba. a) Na zemljevidu Slovenije poišči naštete kraje, gore in hribe ter jim dopiši nadmorske višine. KRAJ, GORA, HRIB

NADMORSKA VIŠINA

LJUBLJANA TRIGLAV MURSKA SOBOTA ROGLA VELIKI SNEŽNIK NANOS

b) Kolikšna je nadmorska višina tvojega domačega kraja? Če je ne poznaš, lahko podatek poiščeš v atlasu Slovenije ali na svetovnem spletu. KRAJ:

NADMORSKA VIŠINA: 

c) Izračunaj relativno višino Triglava glede na tvoj domači kraj. MOJ DOMAČI KRAJ:

TRIGLAV: 

Relativna višina Triglava glede na moj domači kraj je  č) Na kateri strani neba od tvojega domačega kraja stoji Triglav? 

.

Radovednih pet

35


Kako vemo, kje je gora? Oblike površja so na zemljevidu lahko prikazane: • z barvami, • z barvami in senčenjem ter • s plastnicami. Pri večjih zemljevidih je najbolj pregleden prikaz z barvami (oglejte si ga na strani 31). Z isto barvo prikažemo območja, ki imajo enako nadmorsko višino. Z zeleno barvo so označene nižine. Vzpetine so prikazane z rumeno, oranžno in rjavo barvo. Temnejša je barva, večja je nadmorska višina. Tako lahko že od daleč ugotovimo, kje so na primer hribi in kje nižine. Da so oblike površja na zemljevidu še bolje vidne, se pogosto dodaja senčenje. To so svetlejše in temnejše ploskve na zemljevidu, razporejene tako, kot da bi Sonce osvetljevalo pokrajino od severozahoda. 1. Oglej si zemljevid Slovenije in reši nalogi. a) Kako je na zemljevidu prikazano površje? 

Iz višinske lestvice v legendi razberemo, kaj označuje posamezna barva.

b) Na zemljevidu poišči svoj domači kraj in s pomočjo barv pojasni, kaj je značilno za izoblikovanost površja na tem območju.  Kaj so plastnice? Na zemljevidih, ki prikazujejo manjša območja, lahko reliefne oblike prikažemo s plastnicami. Plastnice so črte, ki povezujejo točke z enako nadmorsko višino.

Pogled na vzpetino s strani in iz zraka.

Površje je lahko prikazano tudi s plastnicami.

36

Radovednih pet


1. S pomočjo plastnic lahko zelo natančno določimo nadmorsko višino posamezne točke na zemljevidu. a) Nariši plastnice. Poveži točke z enako nadmorsko višino.

300 •

300 350 •

450

400 •

450 •

400 • 300 •

Kjer so plastnice bolj skupaj, je pobočje strmejše, kjer so bolj narazen, je bolj položno. Manjša je torej razdalja med njimi, večja je strmina.

500 •

350 •

450

400

• 350 •

300

• 350 •

500 450 •

• 500

500 • 450

300

• 400 • 450 • 350 • 300

400

• 350

350

300

b) Na skici označi območje, kjer je največja strmina. Pojasni, zakaj si označil to območje.

PONOVI

Pomagaj mi rešiti križanko.

1. črta, ki povezuje točke z enako nadmorsko višino 2. ravnina, z vseh strani obdana z vzpetinami 3. raven svet ob reki ali potoku, obdan z vzpetinami 4. raven svet na nizki nadmorski višini 5. vzpetina nad 1500 metrov 6. raven svet na višjih nadmorskih višinah 7. navpična razdalja med dvema točkama na Zemljinem površju

nadmorska višina

Radovednih pet

37


Kje leži Slovenija? Slovenija na zemljevidu Zemljino površje sestavljata voda in kopno. Večji del njenega površja prekriva voda. Velike vodne površine imenujemo oceani. Kopno je razdeljeno na sedem velikih delov, ki jih imenujemo celine. To so: • Evropa • Azija • Afrika • Severna Amerika • Južna Amerika • Avstralija • Antarktika 1. Oglej si zemljevid sveta in reši nalogi. a) Poimenuj celine in oceane.

b) Na kateri celini je Slovenija? 

38

Radovednih pet

70 % Zemljinega površja prekriva voda! Ob tem podatku sem res vesel, da znam plavati.


Slovenija na zemljevidu Evrope Slovenija je ena od držav v Evropi. Leži v srednjem delu Evrope. Na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško. 1. Oglej si zemljevid. a) Poimenuj Slovenijo in sosednje države.

b) Sosednje države razvrsti glede na dolžino meje s Slovenijo. Najprej napiši državo z najdaljšo mejo, na koncu državo z najkrajšo mejo.

Ali ima vsaka država štiri sosednje države?

    c) Odgovori na Cofovo vprašanje. Napiši, na katere države meji: Italija –  Avstrija –  Hrvaška –  Madžarska –  Radovednih pet

39


Na sončni strani Alp

Zakaj Slovenijo imenujemo država na sončni strani Alp?

Naravne enote, ki se stikajo na ozemlju Slovenije Slovenija po površini ni zelo velika država, a je zanjo značilna velika naravna raznolikost. Leži na stiku štirih velikih naravnih enot: Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Jadranskega morja. Na osnovi teh enot razdelimo Slovenijo na pet velikih pokrajin, te pa lahko delimo še na manjše pokrajine.

1. Pomagaj Cofu in pojasni, zakaj imenujemo Slovenijo država na sončni strani Alp.  2. Dopolni trditve. Pomagaš si lahko tako, da na zgornji zemljevid pripišeš glavne in stranske strani neba. Jugozahodni del Slovenije leži ob  morju. V južni del Slovenije sega  Na vzhodu sega v Slovenijo  Na severozahodu segajo v Slovenijo  40

Radovednih pet

gorstvo. nižina. .


Narava in človek Pokrajina je del Zemljinega površja, ki se po določenih značilnostih razlikuje od ostalih delov. Osnova za delitev na pokrajine je največkrat oblikovanost površja. V Sloveniji lahko na majhnih razdaljah spoznamo različne reliefne oblike, kamnine, rastline, naselja, plavamo v morju ali reki … Človek se je že v davnini prilagodil naravnim značilnostim pokrajine. Za gradnjo hiš je uporabljal material, ki je bil na voljo, lovil je živali, ki so tam živele, sčasoma pa je pokrajine s svojim delovanjem vedno bolj spreminjal. 1. Preberi dialog med Zalo in Filipom ter odgovori na Filipovo vprašanje.  

Naravni pojavi vplivajo na družbene pojave, predvsem na poselitev in gospodarstvo.

Naravna in kulturna pokrajina Glede na prisotnost različnih pojavov ločimo naravno pokrajino in kulturno pokrajino. Naravno pokrajino sestavljajo le naravni pojavi, npr. kamnine, prst, vode, površje, rastlinstvo, živalstvo, podnebje. Kulturna pokrajina je vsaka pokrajina, ki jo je človek s svojimi dejavnostmi spremenil. Poleg naravnih pojavov jo sestavljajo tudi družbeni pojavi, kot so ljudje, naselja, prometnice, gospodarstvo. Delimo jo na podeželsko in mestno pokrajino. V Sloveniji lahko naravno pokrajino najdemo le v najvišjih gorah.

Kako pa ljudje spreminjamo naravno pokrajino?

1. Poimenuj naravne in družbene pojave na ilustraciji. 







 



 

  Radovednih pet

41


Slovenske pokrajine

Na celodnevnem izletu po Sloveniji potrebuješ številne pripomočke.

Alpske pokrajine imajo najvišjo nadmorsko višino, velike strmine in najnižje temperature.

Obsredozemske pokrajine imajo najtoplejše podnebje v Sloveniji.

42

Radovednih pet


Obpanonske pokrajine imajo najnižjo nadmorsko višino in so najbolj ravne.

V Predalpskih pokrajinah se mešajo vplivi ostalih pokrajin.

Dinarskokraške pokrajine so znane po številnih kraških pojavih.

1. Odgovori na vprašanja. a) V kateri veliki pokrajini živiš?  b) V kateri pokrajini je glavno mesto? c) Del katere pokrajine je morje? 

Radovednih pet

43


Alpske pokrajine

Spoznavanje Alpskih pokrajin je zelo naporno.

Kje v Sloveniji so Alpske pokrajine? Alpske pokrajine zavzemajo severni in severozahodni del Slovenije. So del Alp, najvišjega gorstva v Evropi. Alpske pokrajine v Sloveniji razdelimo na Julijske Alpe, Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

Triglav je z 2864 metri nadmorske višine najvišja gora v Sloveniji.

Triglav ima za Slovence simbolni pomen, najdemo ga tudi v slovenskem grbu.

1. K posameznim delom Alpskih pokrajin napiši najvišjo goro in njeno nadmorsko višino. JULIJSKE ALPE

44

Radovednih pet

KAMNIŠKO–SAVINJSKE ALPE

KARAVANKE


2. Na zemljevidu Slovenije poišči tudi nadmorske višine drugih gora v posameznih delih Alpskih pokrajin. Kateri del Alpskih pokrajin ima najvišje gore?  Triglavski narodni park Velik del Julijskih Alp zavzema Triglavski narodni park, edini narodni park v Sloveniji. Nastal je z namenom varovanja naravne in kulturne pokrajine. V parku so številne rastlinske in živalske vrste zavarovane. Park ima svoja pravila, ki jih moramo upoštevati. 1. Na obrobju parka so table, ki nas opozarjajo, da vstopamo v območje parka, kjer določenih stvari ne smemo početi. Opozorila poveži z ustrezno fotografijo.

Ne trgamo cvetlic.

Ne kampiramo.

Psa imamo na povodcu.

Po poteh se ne vozimo s kolesi.

Ne kurimo ognja.

Ne puščamo odpadkov.

Površje in podnebje Alpske pokrajine sestavljajo visoke gore s strmimi pobočji in ostrimi vrhovi. Med njimi so globoke, ozke doline, ki so jih izdolble reke in v času ledenih dob oblikovali ledeniki. Podnebje je zaradi večjih nadmorskih višin hladnejše kot v ostali Sloveniji. Zime so mrzle in dolge, poletja kratka in topla z veliko padavinami. 1. S pomočjo fotografije opiši površje Alpskih pokrajin.      Radovednih pet

45


2. V Alpskih pokrajinah izvirajo številne slovenske reke, ki so na svoji poti izdolble doline. Podčrtaj reke, ki izvirajo v Alpskih pokrajinah. Sava   Krka   Mura   Savinja   Soča 3. Za ledeniki iz ledenih dob so ostala jezera. Obkroži največje jezero v Alpskih pokrajinah. Blejsko jezero   Triglavska jezera   Bohinjsko jezero Rastlinstvo in rastlinski višinski pasovi 1. Oglej si videoposnetek Rastlinski višinski pasovi. a) Na ilustraciji poimenuj rastlinske višinske pasove.

Gozdna meja je v Sloveniji med 1600 in 1950 metri nadmorske višine.

b) Zakaj se z nadmorsko višino spreminja rastlinstvo?   c) Kako so se rastline prilagodile nizkim temperaturam?  

46

Radovednih pet


V kraljestvu gamsa in zlatoroga Med živalmi Alpskih pokrajin sta najbolj prepoznavna gams in kozorog. Poleg njiju tu živi tudi alpski svizec, veliko je srnjadi in jelenjadi, ne manjkajo pa niti planinski zajci, lisice in jazbec. Sem zaide tudi medved, ki pa ni stalno naseljen. Alpske pokrajine so dom številnih ptic. 1. Zakaj so nekatere rastline in živali zavarovane?     Gams živi na strmih, skalnatih pobočjih nad gozdno mejo.



Poselitev je vezana na doline Alpske pokrajine so zaradi strmih pobočij, velikih nadmorskih višin in nizkih temperatur redko poseljene. Večja naselja so v dolinah, višje so le redke samotne kmetije. Najvišji deli Alpskih pokrajin niso stalno poseljeni. Tu najdemo le planine, na katerih se pase živina, in planinske koče. V dolinah med gorami sta mesti Jesenice in Tržič, ob Soči naselje Bovec.

Samotno kmetijo sestavljajo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja.

1. Zakaj najvišji deli Alpskih pokrajin niso poseljeni?  2. Podčrtaj mesta, ki so v Alpskih pokrajinah. Bovec   Maribor   Tržič   Jesenice   Celje   Ljubljana

Radovednih pet

47


Kakšne so bile hiše nekoč? Nekoč so bile hiše zgrajene iz kamna in lesa, ki so ga imeli v okolici. Hiše so imele majhna okna, strehe so bile pokrite z lesenimi deščicami ali skodlami. Bile so strme, da je z njih hitro zdrsel sneg, saj bi se sicer lahko streha zaradi teže snega zrušila. Posebne stavbe, značilne za Alpske pokrajine, so kozolci. 1. Poimenuj stavbo na fotografiji. Čemu je bila namenjena?   Planšarstvo V preteklosti so se prebivalci preživljali predvsem z živinorejo, gozdarstvom in skromnim poljedelstvom. Pomembna dejavnost je bilo planinsko pašništvo ali planšarstvo. Nekdaj je bilo nujno za preživetje, saj so imeli kmetje za živino le tako dovolj hrane tudi pozimi. S planšarstvom so povezane tudi številne šege, kot sta kravji in ovčarski bal. Z njima so obeležili vrnitev živine in planšarjev s planin. Danes sta oba dogodka predvsem zabava za turiste.

Gospodarstvo in promet danes Najpomembnejša gospodarska dejavnost v Alpskih pokrajinah je danes turizem. Poletje je primerno za gorništvo, pohodništvo, alpinizem, gorsko kolesarjenje, soteskanje, jadralno padalstvo, zima pa predvsem za smučanje. V zadnjem času je vse bolj pomemben tudi turizem na kmetijah. Pomembna sta tudi gozdarstvo in z njim povezana lesna industrija, na Jesenicah je velika železarna. Alpske pokrajine so zaradi velikih nadmorskih višin in strmih pobočij težko prehodne. V preteklosti je promet potekal po dolinah rek in čez gorske prelaze. Danes si pri prečkanju gora pomagamo tudi z viadukti in predori.

48

Radovednih pet


1. Oglej si fotografije in z njihovo pomočjo napiši, zakaj je turizem najpomembnejša gospodarska dejavnost v Alpah.

  2. Na kateri naravni vir je vezano gozdarstvo?  3. Na zemljevidu Alpskih pokrajin (stran 44) poišči prelaze v Alpskih pokrajinah. a) Izpiši jih.  b) Primerjaj njihovo nadmorsko višino z višino gora v okolici in napiši, kaj opaziš.  4. Kateri objekti nam danes pomagajo pri prečkanju gora? 

PONOVI podnebje

površje

rastlinstvo

delitev

gospodarstvo danes

gospodarstvo nekoč

ALPSKE POKRAJINE

poselitev

živalstvo

Triglavski narodni park

Radovednih pet

49


Predalpske pokrajine Kje v Sloveniji so Predalpske pokrajine? Predalpske pokrajine zavzemajo največji, osrednji del Slovenije. Na jugu in vzhodu v širokem pasu obdajajo Alpske pokrajine. Predalpske pokrajine razdelimo na: • predalpska hribovja • predalpske doline in kotline

V dolini Soče na zahodu stoji Tolmin.

50

Radovednih pet

Predalpske pokrajine ležijo pred Alpami – od tod tudi njihovo ime.


Površje, podnebje, rastlinstvo Za Predalpske pokrajine je značilno zelo razgibano površje. Prevladujejo hribovja, med njimi so doline in kotline. Posamezni deli Predalpskih pokrajin se med seboj precej razlikujejo. Na zahodu so hribovja s strmimi pobočji in ozkimi dolinami. Na vzhodu in severovzhodu sta bolj položno Posavsko hribovje in Pohorje, doline pa so večje in širše. Največ ravnega sveta je v Ljubljanski in Celjski kotlini ter v Šaleški dolini. Poletja so vroča, zime mrzle. Izjema je Pohorje, ki ima zelo podobno podnebje kot Alpske pokrajine. Hribovja so do najvišjih vrhov porasla z gozdovi. 1. S pomočjo zemljevida reši naloge. a) Katera hribovja obdajajo Celjsko kotlino?  b) Ob kateri reki je Šaleška dolina?  c) Katera hribovja obdajajo Ljubljansko kotlino?  2. Primerjaj podnebji Alpskih in Predalpskih pokrajin. a) Napiši, v čem se razlikujeta.   b) Zakaj so predalpska hribovja, za razliko od alpskih gora, do vrhov porasla z gozdovi?  c) Pojasni, zakaj so v kotlinah in dolinah gozdove večinoma izkrčili.  Vodovje Večje reke Predalpskih pokrajin so Sava, Savinja, Drava, Idrijca, Sora … Največje naravno jezero Predalpskih pokrajin je Blejsko jezero. Na Dravi, Savi in Soči so umetna jezera za pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah. Umetna jezera so nastala tudi nad velenjskim rudnikom zaradi ugrezanja tal.

Celje stoji ob reki Savinji in je največje mesto v Celjski kotlini.

Radovednih pet

51


1. Dopolni trditve. a) Največje naravno jezero Predalpskih pokrajin je 

.

b) Umetna jezera so nastala za potrebe 

in nad zaradi ugrezanja tal.

 c) Hidroelektrarne so postavljene na rekah 

,

in 

.

2. Pri katerem kraju se Savinja izliva v Savo? Pomagaj si z zemljevidom. 

Tukaj potekajo čez Savinjo kar trije mostovi, dva železniška in en cestni.

Poselitev Večina prebivalstva živi v kotlinah in dolinah, ob rekah in glavnih prometnicah. Hriboviti deli so redko poseljeni. V kotlinah so tudi večja mesta: Ljubljana, Celje, Velenje, Kranj … V njih je veliko delovnih mest, zato se ljudje še vedno priseljujejo vanje, številni pa raje živijo v naseljih v bližnji okolici in se dnevno vozijo v mesto v službo ali v šolo. V hribovitem svetu na prisojnih straneh in v širših dolinah prevladujejo gručaste vasi, v katerih so hiše postavljene na kupu in brez pravega reda, drugod samotne kmetije in manjši zaselki, naselja z le nekaj hišami.

52

Radovednih pet

Velenje je peto največje mesto v Sloveniji. Mesto ima dobro razvito industrijo.


1. S pomočjo svetovnega spleta poišči podatke o največjih naseljih v Sloveniji. a) Napiši prvih pet naselij po številu prebivalcev. MESTO

ŠTEVILO PREBIVALCEV

1. 2. 3. 4. 5.

b) V katerih velikih slovenskih pokrajinah najdeš ta mesta? Pojasni, zakaj.   2. Pojasni pojme. GRUČASTA VAS –  ZASELEK –  SAMOTNA KMETIJA –  a) Kaj je skupna značilnost teh naselij v primerjavi s prej naštetimi mesti?

 Gospodarstvo v preteklosti Večina prebivalcev se je v preteklosti ukvarjala s kmetijstvom, v dolinah in kotlinah s poljedelstvom in živinorejo, v hribovitem svetu z živinorejo in gozdarstvom. Mesta so bila majhna, meščani so se ukvarjali z obrtjo in trgovino. Pomembno je bilo tudi rudarstvo. V Idriji so kopali živo srebro, v Mežici svinec in cink, v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku rjavi premog, v Velenju lignit. Vsi ti rudniki, z izjemo velenjskega, so danes zaprti ali pa jih postopoma zapirajo.

Rudnik živega srebra v Idriji je začel delovati pred več kot 500 leti, a so ga zaprli, ker je zmanjkalo rude.

Radovednih pet

53


Večino premoga so porabili za pridobivanje električne energije v bližnjih termoelektrarnah v Šoštanju in Trbovljah, od katerih deluje samo še prva. Na Dravi in Savi so hidroelektrarne, ki vodno energijo pretvarjajo v električno. Po odprtju rudnika v Idriji se je sem priselilo veliko ljudi in Idrija je postala eno največjih mest na takratnem slovenskem ozemlju.

Skupaj z rudarji so v Idrijo prišle tudi njihove žene. S seboj so prinesle znanje klekljanja oziroma izdelave čipk.

1. Naštej gospodarske dejavnosti, ki so bile pomembne nekoč.  2. Poveži kraj z rudo ali energijskim virom. Idrija

Hrastnik

Velenje

Zagorje

Mežica

rjavi premog

rjavi premog

Trbovlje

živo srebro

svinec, cink

rjavi premog

lignit

3. Čemu so bile namenjene klavže?     Klavže na reki Idrijci

Gospodarstvo in promet danes Predalpske pokrajine so gospodarsko najpomembnejša pokrajina v Sloveniji. V kotlinah in dolinah so najpomembnejše storitvene dejavnosti in industrija, tu so tudi pomembna kmetijska zemljišča, na katerih pridelujejo koruzo, krompir, žito in zelenjavo, v Celjski kotlini tudi hmelj. V hribovitem svetu sta pomembna gozdarstvo in kmetijstvo, predvsem živinoreja. V preteklosti je po rekah potekal živahen promet. Reka Sava je že pred prihodom Rimljanov pomenila glavno plovno pot iz Panonske nižine v Italijo. Promet po rekah je nato izpodrinila železnica, saj je bil prevoz po njej hitrejši in cenejši. Danes po Predalpskih dolinah in kotlinah potekajo glavne cestne in železniške povezave.

54

Radovednih pet


1. Z rdečo barvo obkroži dejavnosti, ki so najpomembnejše v dolinah in kotlinah, z modro pa dejavnosti, ki so pomembne v hribovitem svetu.

POLJEDELSTVO    STORITVENE DEJAVNOSTI    ŽIVINOREJA

GOZDARSTVO    INDUSTRIJA

2. Oglej si zemljevid Slovenije in napiši, katera predalpska mesta povezuje avtocesta, ki poteka od Murske Sobote do Kopra.  Ljubljanska kotlina Ljubljanska kotlina je največja kotlina in najgosteje poseljena pokrajina v Sloveniji. Po njej tečeta reki Sava in Ljubljanica. Kotlina ima ugodno prometno lego, saj leži skoraj sredi Slovenije. Tako so se tu že v preteklosti križale pomembne prometne poti. Danes je tu najpomembnejše cestno in železniško križišče v Sloveniji. Večina prebivalstva v Ljubljanski kotlini je zaposlenega v storitvenih dejavnostih in industriji, pomembno je tudi kmetijstvo. Večja mesta v Ljubljanski kotlini so Ljubljana, Kranj, Škofja Loka, Bled, Radovljica, Kamnik in Domžale.

Ljubljansko barje je največje mokrišče v Sloveniji.

Ljubljana Ljubljana je največje mesto v Sloveniji in njeno glavno mesto. V njej živi več kot 10 % prebivalstva Slovenije. Območje je bilo poseljeno že v prazgodovini, ko so na Ljubljanskem barju živeli koliščarji. Rimljani so na začetku našega štetja tu ustanovili mesto Emona. Mesto in predvsem njegova okolica sta tudi danes zaradi številnih delovnih mest privlačna za naselitev. Ljubljana je upravno, politično, izobraževalno in kulturno središče Slovenije in tu so številne pomembne ustanove. 1. Poimenuj ustanove na fotografijah.

Radovednih pet

55


Aktualno Onesnaževanje okolja Predalpske pokrajine so zaradi gostega prometa, industrije, goste poselitve, termoelektrarn in toplarn med najbolj onesnaženimi območji v Sloveniji. Območja, ki so najbolj onesnažena, so Zasavje, Šaleška dolina, območje Celja in Mežiška dolina. To so tudi območja, kjer so bili v preteklosti rudniki ali velike tovarne. V zadnjih letih se je onesnaženost okolja v Sloveniji precej zmanjšala zaradi komunalnih in industrijskih čistilnih naprav v tovarnah ter veliko skrbnejšega zbiranja in predelave odpadkov.

Moj mali projekt

Kdo onesnažuje okolje in kako? • Tovarne in termoelektrarne onesnažujejo zrak in ustvarjajo industrijske odpadke. • Cestni promet, zlasti osebni avtomobili in tovornjaki, onesnažuje zrak in povzroča hrup. • Kjer so delovali rudniki, se tla posedajo ali pa so v njih težke kovine, ki škodijo ljudem, rastlinam in živalim. • Kljub urejenim odlagališčem odpadkov najdemo na robovih gozdov, ob potokih in rekah še številne smeti; to so črna odlagališča. • V reke in potoke še vedno marsikje spuščajo neprečiščene odplake, tako iz gospodinjstev kot iz tovarn. • Vrsta onesnaženosti je tudi hrup, ki je še posebej problematičen ob cestah in v mestnih središčih.

V razredu pripravite razpredelnico, v katero zapisujte primere onesnaževanja okolja v domačem kraju. Skupaj razmislite, kako bi tovrstno onesnaževanje v domačem kraju preprečili ali vsaj zmanjšali.

Termoelektrarna Šoštanj 56

Radovednih pet


Tudi mi sodelujemo pri onesnaževanju okolja Okolja pa ne onesnažujejo samo tovarne, promet in kmetijstvo, ampak tudi mi oziroma naša gospodinjstva. Zato lahko tudi mi pomagamo zmanjšati onesnaževanje okolja. • Odpadke ločujmo in jih odlagajmo v prave zabojnike doma in na ekoloških otokih. • Čim manj uporabljajmo različne kemikalije in strupene snovi. Če jih že moramo uporabljati, embalažo oddajmo na za to predvidenih mestih. • Okolje onesnažujemo tudi z ogrevanjem stanovanj in vode, zato je pomembno, da v čim večji meri uporabljamo sončno energijo. • Omejimo prevoz z osebnimi vozili. Velikokrat bi šli lahko v šolo peš, s kolesom ali s šolskim avtobusom, pa se nam ne da in prosimo starše, naj nas peljejo.

Črno odlagališče

Sistem BCikel spodbuja uporabo koles v Mariboru. Na sedmih postajališčih si lahko kadar koli izposodite kolo. Podoben sistem imajo tudi v Ljubljani in drugih večjih slovenskih mestih.

Predlagaj ukrepe, s katerimi bi lahko ti prispeval k zmanjšanju onesnaževanja.

Radovednih pet

57


Obpanonske pokrajine Kje v Sloveniji so Obpanonske pokrajine? Obpanonske pokrajine ležijo na vzhodu Slovenije, na zahodnem obrobju Panonske nižine. Na skrajnem severovzhodnem delu je gričevnato Goričko. Na obeh straneh Mure leži Murska ravnina. Med Muro in Dravo so Slovenske gorice. Ob reki Dravi sta Dravsko polje in Ptujsko polje, ob meji s Hrvaško so Haloze in Kozjansko. Na skrajnem jugu je ob reki Krki Krška kotlina.

Na prisojnih straneh gričevij so vinogradi.

58

Radovednih pet

Letos so me zadolžili za odganjanje ptic v vinogradu.


1. Dopolni trditve. Haloze

Ptujsko polje

Murska ravnina

Kozjansko

Krška kotlina

Slovenske gorice

Dravsko polje

Goričko

a) z Madžarsko.

je pokrajina na skrajnem severovzhodu Slovenije, ob meji

b)

leži ob Muri.

c)

so gričevje med Muro in Dravo.

č)

in 

sta pokrajini ob reki Dravi.

d)

in 

sta gričevnati pokrajini ob meji s Hrvaško.

e)

je kotlina ob reki Krki.

Površje in podnebje Tu je največ ravnega površja v Sloveniji z obsežnimi kmetijskimi površinami. Med ravninami so gričevja, ki večinoma ne presegajo 400 metrov nadmorske višine. Podnebje je podobno kot v večjem delu Slovenije – z vročimi poletji in mrzlimi zimami, le da tu pade najmanj padavin. 1. Poimenuj reliefni obliki na fotografijah in opiši njune značilnosti.

Radovednih pet

59


Vodovje Obpanonske pokrajine imajo gosto rečno omrežje. Potoki imajo majhen strmec, plitve struge in večji del leta malo vode. Zaradi nevarnosti poplav so jih marsikje regulirali. Večje reke so Drava, Sava, Mura in Krka. Drava in Mura delata ponekod na ravnini široke vijuge. Reke imajo počasen tok in majhen strmec, ker tečejo po širokih ravninah; pogosto ob večji količini padavin prestopijo bregove in poplavljajo. Ob močnejših padavinah so pogosti tudi zemeljski plazovi. 1. Poimenuj naravne nesreče na fotografijah.

2. Primerjaj tok rek v Obpanonskih pokrajinah s tokom rek v Predalpskih pokrajinah.   Rastlinstvo in živalstvo Prevladujoče naravno rastlinstvo so bili nekoč listnati gozdovi, ki pa so v ravninah in na prisojnih straneh gričev večinoma izkrčeni. Na pobočjih, kjer ni gozdov, so pogosti zemeljski plazovi. Plaz je premik večje količine prsti, kamenja in vode po hribu navzdol. Najbolj značilna žival Obpanonskih pokrajin je štorklja. 1. Zakaj so gozdovi v dolinah večinoma izkrčeni?   2. Katera je najznačilnejša žival Obpanonskih pokrajin? Nariši jo. 

60

Radovednih pet


Poselitev Obpanonske ravnine so gosto poseljene. Največji mesti sta Maribor in Novo mesto; večja mesta so še Murska Sobota, Ptuj, Krško in Brežice. Na ravninah prevladujejo velike gručaste vasi. Ob cestah so dolge obcestne vasi, kjer hiše in gospodarska poslopja stojijo ob cesti. Za gričevje je značilna razložena poselitev, kjer so hiše precej oddaljene med seboj. Nekoč so bile hiše nizke, z majhnimi okni, grajene iz ilovice, prebeljene z apnom in pokrite s slamo. V gričevnatih pokrajinah ob vinogradih stojijo zidanice, marsikje imajo ljudje počitniške hišice, kamor pridejo na oddih ob koncu tedna. 1. Opiši značilnosti hiš v preteklosti.    

Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in stoji ob reki Dravi.

Novo mesto je sedmo največje mesto v Sloveniji. Stoji ob reki Krki. Mesto ima dobro razvito industrijo.

2. Razloži pojme. OBCESTNA VAS –  RAZLOŽENA POSELITEV –  ZIDANICA – 

Radovednih pet

61


Gospodarstvo v preteklosti V preteklosti je bilo tu najpomembnejše kmetijstvo, v ravnini poljedelstvo, v gričevjih vinogradništvo. Kljub temu je bilo to tudi območje, s katerega se je zaradi slabšegospodarske razvitosti in pomanjkanja delovnih mest veliko ljudi odselilo v mesta ali v tujino. V Obpanonskih pokrajinah se je zaradi nahajališč kakovostne gline razvilo lončarstvo. Na Kozjanskem so delovale številne glažute ali steklarne; njihovo tradicijo danes nadaljuje steklarna v Rogaški Slatini. V preteklosti je bila Mura znana po plavajočih mlinih. Delovalo naj bi jih več kot sto, danes delujeta le še dva. Plavajoči mlini so nekakšni splavi, ki so pritrjeni na rečni breg in se lahko dvigajo ali spuščajo v skladu z višino vode. Danes je splavarstvo namenjeno le še turizmu.

Na reki Dravi je bilo pomembno splavarstvo. Splavarji so prevažali vse, kar so pridelali in izdelali kmetje.

1. Obkroži pravilno trditev. Glažute so bile   • mlini.   • delavnice za izdelavo žebljev.   • steklarne. Danes to dejavnost nadaljujejo v    • Mariboru.   • Rogaški Slatini.   • Krškem. Splavarstvo je bilo pomembno na reki   • Muri.   • Krki.   • Dravi. 2. Oglej si fotografijo. a) Pojasni, kaj prikazuje.   b) Na kateri reki jih je bilo v preteklosti veliko?  Na reki Muri se je ohranila le še peščica plavajočih mlinov. Na fotografiji je Babičev mlin v Veržeju.

62

Radovednih pet




Gospodarstvo in promet danes Čeprav se danes s kmetijstvom ukvarja precej manj ljudi kot v preteklosti, je kmetijstvo pomembna gospodarska dejavnost. Na ravninah prevladujeta poljedelstvo in živinoreja, v gričevjih vinogradništvo in sadjarstvo. Redijo govedo, prašiče in perutnino. Na njivah pridelujejo pšenico, koruzo, oljno ogrščico, sončnice, deteljo, buče … Del teh pridelkov v tovarnah predelajo, iz sončnic na primer izdelajo sončnično olje in iz pšenice moko. Del pridelkov je namenjen prehrani domačih živali, npr. koruza, del pride neposredno na police v trgovinah. Veliko kmetij dopolnjuje svojo dejavnost s turizmom, turistom so namenjene tudi številne vinske ceste. V večjih mestih so pomembne industrija in storitvene dejavnosti. Čez območje je v preteklosti potekala pomembna cestna povezava med Dunajem in Trstom, ob kateri so kasneje zgradili še železnico. Prometno slabše dostopno je bilo le Prekmurje, kar pa se je izboljšalo z zgraditvijo pomurske avtoceste. 1. Primerjaj poselitev in gospodarstvo na ravnini in v gričevju.

NASELJA

DEJAVNOSTI

KMETIJSKI PRIDELKI

















































Radovednih pet

63


2. Reši nalogi. a) Podčrtaj pridelke, ki jih pridelujejo v Obpanonskih pokrajinah. KORUZA   PŠENICA   POMARANČE   GROZDJE   SIVKA SONČNICE   OLJNA OGRŠČICA   BUČE   SONČNICE b) Izberi si enega izmed pridelkov in napiši, čemu je namenjen oziroma v kaj ga lahko predelajo.  Za Obpanonske pokrajine so značilni številni viri mineralne in termalne vode. Ob njih so nastala zdravilišča.

Mineralna voda je podzemna voda, ki izvira iz zemlje in ima povišano vsebnost raztopljenih plinov in mineralnih snovi.

3. V atlasu Slovenije poišči zemljevid, ki prikazuje gospodarstvo, ali pa si oglej turistični zemljevid Slovenije in naštej nekaj zdravilišč v Obpanonskih pokrajinah.  

Termalna voda pa je podzemna voda s temperaturo več kot 20 °C.



PONOVI

lega

V zvezek prepiši miselni vzorec in ga dopolni.

pokrajine površje

gospodarstvo (v preteklosti, danes)

poselitev (doline, gričevja)

64

Radovednih pet

OBPANONSKE POKRAJINE

podnebje

vodovje rastlinstvo in živalstvo


Dinarskokraške pokrajine

Ne najdem Cerkniškega jezera! Pa saj ne more, kar izginiti, a ne?

Kje v Sloveniji so Dinarskokraške pokrajine? Dinarskokraške pokrajine zavzemajo večji del južne Slovenije, torej skoraj četrtino Slovenije. Razdelimo jih na: • planote in hribovja • podolja s kraškimi polji Pokrajina je dobila ime po Dinarskem gorstvu, ki poteka vzdolž Jadranskega morja. K nam sega skrajni severozahodni del gorstva. Visoke planote in hribovja so Nanos, Trnovski gozd, Javorniki, Snežnik, Kočevski Rog in povsem na vzhodu, ob meji s Hrvaško, Gorjanci. Med njimi so nižja hribovja (Suha krajina) in številna kraška polja (Planinsko, Cerkniško, Kočevsko polje …), na skrajnem jugovzhodu ob Kolpi je nizka Bela krajina.

Rakov Škocjan in reka Rak

Radovednih pet

65


1. Visoke planote in hribovja podčrtaj z oranžno barvo, kraška polja z zeleno barvo. NANOS   KOČEVSKO POLJE   JAVORNIKI   BELA KRAJINA   GORJANCI KOČEVSKI ROG   SUHA KRAJINA   TRNOVSKI GOZD   PLANINSKO POLJE SNEŽNIK   CERKNIŠKO POLJE 2. Na spletu ali v literaturi poišči zanimivosti o Rakovem Škocjanu.   Površje, podnebje in vodovje V kamninski zgradbi prevladujeta apnenec in dolomit, na katerih so se razvili kraški pojavi. Tu najdemo številne kraške jame. Najdaljša kraška jama v Sloveniji je Postojnska jama. Dinarskokraške visoke planote so večinoma na nadmorskih višinah nad 1000 metrov. Najvišja vzpetina v tem delu Slovenije je Veliki Snežnik, ki je visok 1796 metrov. Dinarskokraške pokrajine imajo mrzle zime in topla poletja. V najvišjih delih je podnebje podobno kot v Alpskih pokrajinah, z mrzlimi, dolgimi zimami in kratkimi, toplimi poletji ter veliko padavinami. Rečno omrežje je redko. Površinske vode so le na dnu kraških polj, drugod jih skorajda ni. Izjemi sta Krka in Kolpa. Na kraških poljih so v hladni polovici leta pogoste poplave. Za kras so značilne ponikalnice – vode, ki nekaj časa tečejo po površini, nato pa izginejo v kraško podzemlje. 1. Na zemljevidu Slovenije poišči Dinarskokraške pokrajine. a) Poišči najvišje vzpetine Dinarskokraških pokrajin in podatke o njihovi nadmorski višini. VZPETINA

b) Do katere nadmorske višine sega večina vzpetin? 

66

Radovednih pet

NADMORSKA VIŠINA


2. Dopolni trditve. a) V kamninski zgradbi Dinarskokraških pokrajin prevladujeta kamnini

in

.

b) Najdaljši reki Dinarskokraških pokrajin sta c) Najvišja vzpetina je metri nadmorske višine.

in 

.

,s

Rastlinstvo in živalstvo Za Dinarskokraške pokrajine so značilni obsežni gozdovi. Prav zato so si jih za svoj dom izbrale različne živali, med njimi tudi medved, volk in ris. Kočevski Rog je največji gozd v Sloveniji. Precejšen del gozda je zavarovan in v njem ne smejo sekati dreves. V nekaterih kraških jamah živi človeška ribica, dvoživka brez oči in temnega kožnega barvila, ki je največja jamska žival na svetu. 1. Za Dinarskokraške pokrajine so značilni obsežni gozdovi, ki so si jih za dom izbrale različne živali. Poimenuj živali na fotografijah.

2. V podzemlju Dinarskokraških pokrajin najdemo tudi največjo jamsko žival na svetu. Žival je dvoživka, brez oči in brez temnega kožnega barvila. Katera žival je opisana? 

Radovednih pet

67


Slovenija je kraška dežela Za Dinarskokraške pokrajine in nekatere druge dele Slovenije so značilni površinski in podzemni kraški pojavi. Kras je poseben tip površja, ki nastane, ko voda raztaplja apnenec.

Površinski kraški pojavi Površinski kraški pojavi so kraška polja, uvale, vrtače, ponikalnice in številne drobne kraške oblike. Kraško polje je velika, z vseh strani zaprta kotanja, po kateri praviloma teče reka ponikalnica, ki na enem koncu polja izvira, na drugem pa ponikne. Včasih ponikalnice popolnoma presahnejo, ob dolgotrajnih padavinah pa na dnu kraškega polja nastane jezero, ki kmalu spet izgine v podzemlje. Takšna jezera imenujemo presihajoča jezera. Uvale so kotanje, ki so manjše in imajo manj uravnano dno kot kraška polja. Še manjše kotanje v obliki sklede ali lijaka, imenujemo vrtače. Poleg kraških polj so najbolj značilna kraška oblika v celotnem Dinarskem gorstvu. Cerkniško polje s presihajočim jezerom je že pred stoletji veljalo za enega najbolj znanih kraških pojavov v Evropi. V svojem delu Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 ga je opisal tudi Janez Vajkard Valvasor. V nižjih delih Cerkniškega polja se vsako jesen pojavi presihajoče jezero. Poleti jezero običajno povsem presahne, vendar ne vsako leto.

Cerkniško polje postane jezero jeseni po obilnem deževju.

1. Cerkniško jezero ni edino presihajoče jezero. Na spletu ali v literaturi poišči še kakšno presihajoče jezero v Sloveniji.  Podzemni kraški pojavi Med podzemnimi kraškimi pojavi so najbolj znane kraške jame. Nastanejo zaradi pretakanja vode v podzemlju. Voda raztaplja apnenec in tako širi rove. V jamah nastanejo različni kraški pojavi, kot so kapniki, ponvice, zavese, stebri … Najbolj obiskano kraško jamo v Sloveniji, Postojnsko jamo, je ustvarila reka Pivka. Jama je bila svetovno znana in zelo priljubljena že pred več kot 200 leti. V Sloveniji imamo več kot 10 000 kraških jam, vendar jih je za turistični obisk urejenih le nekaj, ostale so dostopne samo jamarjem. Brezna so navpični rovi v kraškem podzemlju, ki nastanejo z odtekanjem vode s površja navpično v globino. Lahko so globoka tudi več kot tisoč metrov.

68

Radovednih pet


1. Dopolni okvirčke z opisi kraških pojavov. ponikalnica

presihajoče jezero

kraško polje



























kraška jama

uvala

brezno

vrtača











 



























Radovednih pet

69


2. Premisli in reši naloge. a) Pojasni, kako nastanejo kraške jame.  b) Katera je najbolj znana kraška jama v Sloveniji?  c) Na spletu poišči zanimivosti o jami in jih napiši.    č) Katera reka je oblikovala jamo?  d) Katero kraško jamo si že obiskal?  e) Kaj si videl v njej? 

Ljubljanico imenujemo tudi reka s sedmimi imeni. Svojo pot začne kot Trbuhovica, nato ponikne in pride na površje kot Obrh, nato še kot Stržen, zatem pa še kot Rak, Pivka in Unica. Poišči jih na zemljevidu. 

Poselitev Poleg Alpskih pokrajin so Dinarskokraške pokrajine najredkeje poseljene. Še posebej redko so poseljene visoke planote in hribovja. Zaradi omejenih možnosti za kmetijstvo (malo prsti) je to od nekdaj območje odseljevanja prebivalstva. Gosteje so poseljena le kraška polja, vendar na obrobju, saj bi bila sicer naselja v zimskem času pogosto poplavljena. Večji kraji so Kočevje, Postojna, Grosuplje, Logatec, Cerknica, Ribnica, Črnomelj in Metlika.

Metlika je središče severnega dela Bele krajine.

1. Naštej vzroke, zaradi katerih so Dinarskokraške pokrajine redko poseljene.  70

Radovednih pet


2. Na spletu poišči podatke o številu prebivalcev v največjih naseljih Dinarskokraških pokrajin. a) Naselja in podatke o številu prebivalcev vpiši v preglednico. NASELJE

ŠTEVILO PREBIVALCEV

b) Primerjaj število prebivalcev z največjimi mesti v Sloveniji. Kaj ugotoviš?  S čim so se ljudje preživljali v preteklosti? V preteklosti so se ljudje preživljali predvsem z živinorejo, zaradi obsežnih gozdov pa tudi z gozdarstvom. Ob ponikalnicah so bile postavljene žage in delavnice za predelavo lesa; kjer ni bilo vode, so delovale parne žage. Uporabljali so naravne vire, ki so jih našli v svoji bližini. Tako so Ribničani izkoriščali les okoliških gozdov. Najprej so iz lesa vsi izdelovali vse, pozneje je vsak izdeloval tisto, kar je najbolje znal. Ti predmeti so znani kot suha roba. Izdelke so nato naložili v velike koše in jih prodajali po svetu.

Belokranjske pisanice Prvotno so Belokranjci v času velike noči surova jajca porisali s peresom, iz katerega je tekel staljen vosek, potem pa so jih skuhali v vodi, ki so jo obarvali z naravnimi barvili (čebulni listi, žafran, hrastovo lubje, češnje …). Ko so bila jajca kuhana, so bila že pobarvana. Na površinah, ki so bile porisane z voskom, se barva ni prijela. Danes jajca trdo skuhajo, nato pa pobarvajo in okrasijo; velikokrat jih kuhajo kar v barvilu.

Radovednih pet

71


Vse svoje poti so ljudje na Blokah opravili na smučeh, otroci so na smučeh odhajali v šolo, odrasli v mlin po moko, v gozd po drva, k maši …

Smuči so se na Blokah pojavile iz nuje, saj je bilo v visokem snegu gibanje brez njih skoraj nemogoče.

1. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. Kmetje imajo v nekaterih krajih na Kranjskem posebno navado, kakršne nisem videl nikjer drugje, da se namreč pozimi, ko je veliko snega, z neverjetno hitrostjo vozijo z visokih gričev. Vzamejo leseni deski, četrt cole debeli, pol čevlja široki in približno pet čevljev dolgi, ki sta spredaj ukrivljeni, na sredini pa je na vsaki pritrjen usnjen jermen, kamor vtaknejo čevelj. Ob tem ima kmet v rokah še močno palico …  Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske a) O kateri navadi piše Janez Vajkard Valvasor?  b) Kakšen je današnji namen opisane navade?  2. Odgovori na vprašanja. a) Katerega naravnega vira je bilo v Dinarskokraških pokrajinah v izobilju?  b) Oglej si fotografijo in naštej izdelke na njej.   c) Doma imamo tudi danes izdelke, narejene iz lesa. Katerega izmed njih bi lahko kupili od »Ribničanov«?  

72

Radovednih pet


Gospodarstvo Dinarskokraških pokrajin danes Dinarskokraške pokrajine so gospodarsko najšibkejši predel Slovenije. Kmetijstvo nima pomembnejše vloge. Njive in travniki so le na dnu kraških polj. Iz žag in lesnih delavnic se je razvila lesna industrija, ki je po osamosvojitvi Slovenije in prihodu cenejših izdelkov iz tujine večinoma ugasnila. Spet se je začela uveljavljati ovčereja. V Beli krajini je od nekdaj pomembno vinogradništvo. V zadnjem času ima vse bolj pomembno vlogo turizem. Turiste privlačijo kraški pojavi, predvsem kraške jame, presihajoča jezera ter reki Kolpa in Krka, ob katerih so nastali številni kampi in rafting centri. 1. Zakaj v Dinarskokraških pokrajinah kmetijstvo nima pomembne vloge?  2. Premisli in odgovori. a) Katere gospodarske dejavnosti so danes pomembne v Dinarskokraških pokrajinah?  b) V kolikšni meri so gospodarske dejavnosti vezane na naravne vire? 

Prepiši v zvezek in dopolni z razlago.

PONOVI

lega

gospodarstvo

rastlinstvo in živalstvo

pokrajine

površje

DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE

vodovje

podnebje

Radovednih pet

73


Obsredozemske pokrajine Kje v Sloveniji so Obsredozemske pokrajine? Obsredozemske pokrajine zavzemajo jugozahodni del Slovenije. So edina slovenska pokrajina, ki obsega tudi morje. Na jugu segajo do hrvaške meje. Obsredozemske pokrajine razdelimo na flišne in kraške pokrajine. Razdelimo jih lahko tudi na pokrajine ob morju in na pokrajine v notranjosti.

Izola je nastala na otoku, ki so ga kasneje povezali s kopnim.

Veselim se, da gremo tudi na morje!

Tržaški zaliv Tržaški zaliv je skrajni severni del Jadranskega morja. Delijo si ga Italija, Hrvaška in Slovenija. Zaradi dveh velikih pristanišč, Trsta v Italiji in Kopra v Sloveniji, je v njem zelo gost ladijski promet. Morje je plitvo in s treh strani obdano s kopnim, zato je zelo občutljivo za onesnaževanje.

74

Radovednih pet


Površje Kamninska zgradba (apnenec in fliš) zelo vpliva na naravne in kulturne značilnosti Obsredozemskih pokrajin. Fliš je vrsta kamnine, pri kateri se izmenjujejo plasti laporja in peščenjaka in ki ne prepušča vode, medtem ko je apnenec, ki gradi kraške pokrajine, prepusten. V flišu prevladujejo gričevja in hribovja, ki so jih reke razrezale s številnimi dolinami. Flišne pokrajine so Goriška brda, Vipavska dolina, Brkini in Koprsko gričevje. Planota Kras je edina kraška pokrajina Obsredozemskih pokrajin. Površje Krasa je podobno kot

Ponekod so ob obalah strme stene, ki jih imenujemo klifi. Na fotografiji je Strunjanski klif.

v Dinarskokraških pokrajinah prepredeno z različnimi kraškimi pojavi. 1. Na spletu ali v literaturi poišči zanimivosti o Škocjanskih jamah. Nekaj jih izpiši.     Škocjanske jame so od leta 1986 del svetovne dediščine Unesca.

 

Podnebje Obsredozemske pokrajine imajo zaradi vpliva morja višje temperature kot ostala Slovenija. Poletja so vroča, dolga, z malo padavinami, zime so kratke, vlažne, temperature pa le redko padejo pod nič stopinj. Morje se počasneje ohlaja kot kopno in zadrži višje temperature tudi pozimi ter tako segreva okolico. Za hladno polovico leta je značilna burja. To je močan, hladen veter, ki piha iz notranjosti proti morju.

Radovednih pet

75


1. Po čem se podnebje Obsredozemskih pokrajin najbolj razlikuje od ostalih podnebij?   Vodovje Med vodami ima v Obsredozemskih pokrajinah glavno vlogo morje, ki je za nas pomembno okno v svet. Morje ima tudi velik vpliv na podnebje, rastlinstvo in življenje ljudi ob njem in tudi v notranjosti Obsredozemskih pokrajin. Največja reka je Soča, ki se izliva v Tržaški zaliv. Ostale reke – Vipava, Rižana in Dragonja – so precej krajše. Na planoti Kras ni površinskih tekočih voda.

Nekdo mi je zmočil brisačo!

Rastlinstvo in živalstvo

Cof, to se je zgodilo zaradi plimovanja. Morska gladina se izmenjaje dviga in znižuje.

Rastline, predvsem tiste ob morju, zaradi toplejših zim, v katerih temperature ne padejo pod nič stopinj, ne odvržejo listov. Tako lahko spomladi takoj začnejo cveteti in oblikovati plodove. Zaradi tega sta sadje in zelenjava v Obsredozemskih pokrajinah zrela precej prej kot v ostalih delih Slovenije. Obsredozemske pokrajine imajo pisan živalski svet. Med drugim tu živita drobna etruščanska rovka, eden najmanjših sesalcev na svetu, in rumenonogi galeb. 1. Zakaj rastline ob morju tudi pozimi ne odvržejo listov?  2. Oglej si fotografije in poimenuj rastline, ki so značilne za Obsredozemske pokrajine.

76

Radovednih pet


Poselitev Največja gostota prebivalstva je ob morju. Največji mesti sta Koper ob morju in Nova Gorica v notranjosti, ob meji z Italijo. Ob obali so večji kraji še Izola, Piran in Portorož, v notranjosti Sežana in Ajdovščina. Iz notranjih, hribovitih delov Obsredozemskih pokrajin se prebivalstvo že od nekdaj odseljuje proti obali in večjim krajem, saj so tam delovna mesta.

Naselja so gručasta in strnjena. Na fotografiji je naselje Zalošče.

1. S pomočjo fotografije opiši značilnosti hiš v preteklosti.     2. Med spodaj naštetimi mesti podčrtaj tista, ki jih najdemo v Obsredozemskih pokrajinah. K ostalim mestom dopiši, del katerih velikih slovenskih pokrajin so. KOPER

CELJE

METLIKA

IZOLA

MARIBOR

TOLMIN

NOVA GORICA

BOVEC

PIRAN

SEŽANA

KRANJ

NOVO MESTO

ČRNOMELJ

KOČEVJE

AJDOVŠČINA

PORTOROŽ

Gospodarstvo v preteklosti V preteklosti je bilo gospodarstvo vezano na naravne vire. V kmetijstvu so imeli pomembno vlogo vinogradništvo, sadjarstvo, oljkarstvo in pridelava zgodnje zelenjave. Ob obali sta prevladovala solinarstvo in ribištvo. Pogoji za kmetijstvo so zaradi rodovitne prsti in toplega podnebja dobri, ovira so le strma pobočja. Na njih so kmetijska zemljišča pridobili z gradnjo teras. Solinarstvo se je razvilo na plitvih ravnicah tik ob morju, na katerih so uredili bazene za izhlapevanje morske vode ter sistem kanalov za dovajanje in odvajanje vode. Sečoveljske in Strunjanske soline so edine soline v Tržaškem zalivu, v katerih še pridelujejo sol in ohranjajo tradicionalni postopek pridelave z vsakodnevnim pobiranjem soli. Pri pridelavi solinarji še vedno uporabljajo tradicionalna orodja. Pridelano sol z lesenimi strgali pograbijo na kupe. Odcejeno in posušeno sol nato shranijo v skladišča.

Radovednih pet

77


1. Opiši naravne pogoje za kmetijstvo v Obsredozemskih pokrajinah.  2. S pomočjo ilustracije opiši, kako so ljudje rešili problem strmih pobočij.   3. Odgovori na vprašanji.

Soline so bile za države dolga stoletja izjemno pomembne. Kuhinjska sol je bila dragocena surovina in trgovsko blago, pomembno za konzerviranje hrane.

a) Kje so nastale soline?  b) V katerih slovenskih solinah še danes pridelujejo sol?  Gospodarstvo in promet danes Kmetijstvo je še vedno usmerjeno v vinogradništvo, sadjarstvo in pridelavo zelenjave. Pomen ribištva se iz leta v leto zmanjšuje, povečuje pa se gojenje rib in školjk. V mestih v notranjosti, v Ajdovščini, Novi Gorici in Ilirski Bistrici, je pomembna industrija. Ob morju je pomemben turizem. Turiste privlačijo morje, toplo podnebje in stara mestna jedra Kopra, Pirana in Izole. Zaradi turistov je obala v veliki meri pozidana, zgradili so hotele, restavracije, turistične agencije in trgovine. Ceste Obsredozemskih pokrajin spadajo med najbolj obremenjene v Sloveniji, predvsem zaradi povezav z Italijo in Hrvaško, sploh v poletnih mesecih. Pomembna je tudi železniška povezava pristanišča v Kopru z notranjostjo Slovenije in Srednjo Evropo.

78

Radovednih pet


1. Naštej gospodarske značilnosti Obsredozemskih pokrajin.   2. V Luko Koper prihajajo ladje s pridelki, rudami in izdelki z vsega sveta. Iz pristanišča jih nato z vlaki in tovornjaki razvozijo po Sloveniji in drugih državah Evrope. Pojasni pomen dobrih prometnih povezav za Luko Koper.   

Miselni vzorec prepiši v zvezek in ga dopolni.

PONOVI

lega

rastlinstvo in živalstvo

vodovje

gospodarstvo (v preteklosti, danes)

poselitev OBSREDOZEMSKE POKRAJINE podnebje

Tržaški zaliv

površje

poselitev (doline, gričevja)

Luka Koper

Radovednih pet

79


Preteklost

Klinopis

Ostanki starega Rima

Mene zanima, kdaj je pes postal ト考ovekov najboljナ。i prijatelj.

Spoznavanje novega sveta


Prva svetovna vojna Opiši dogodek iz svojega zgodnjega otroštva. Kako veš, da se je to res zgodilo?

Ko raziskujemo preteklost, nas ne zanimajo samo vladarji, velike države, pomembni dogodki, ampak tudi življenje posameznika. Kaj tebe najbolj zanima?

Od nastanka človeka do danes se je zgodilo veliko prelomnih dogodkov. Ali poznaš kakšen pomemben dogodek, povezan z našo državo Slovenijo?

Oglej si fotografije in opiši, o čem pripovedujejo.


Preteklo je že veliko časa Koliko časa bi šele preteklo, če bi šteli v pasjih letih!

Čas, ki je minil Preteklost človeštva raziskuje zgodovina. Zgodovina preučuje, kdaj in kje se je nekaj zgodilo, zakaj je prišlo do tega dogodka, kdo je bil udeležen, kakšne so bile posledice ...

1. Zamisli si dogodek iz svojega življenja. Vpiši ga kot naslov miselnega vzorca. Odgovori na vprašanja v oblačkih, ki se navezujejo nanj.

Nariši dogodek. Kaj se je dogajalo oz. zgodilo? Na kratko opiši.       

a) Kdo ti je pomagal obuditi spomin na dogodek?  b) Ali meniš, da je ta dogodek tudi del zgodovine? Zakaj?  c) Ali meniš, da o preteklosti človeštva vemo vse? Pojasni odgovor.  


Kje se je zgodilo? Napiši čim več podatkov (država, kraj, ulica, prostor …). 

Kdaj se je zgodilo? Bodi čim bolj natančen, napiši čim več podatkov (leto, mesec, dan, morda letni čas, vreme …). 

















Zakaj je prišlo do tega dogodka? 



    

Kdo je bil udeležen v tem dogodku? 

Kakšne so bile posledice tega dogodka?  Kaj se je zgodilo zaradi tega dogodka?

























č) Zakaj zgodovina ne preučuje življenja dinozavrov? 


Koliko časa je minilo? Zgodovina človeštva je dolga več kot dva milijona let. Da si vso to dolžino obstoja človeštva lažje predstavljamo, jo prikažemo na časovnem traku. Časovni trak opremimo z dogodki v pravilnem časovnem zaporedju. 1. Oglej si časovni trak. a) Nad fotografije vpiši imena zgodovinskih obdobij in pod vsako pripiši po eno njegovo značilnost. Lahko si pomagaš z literaturo ali svetovnim spletom.













b) Katero zgodovinsko obdobje je najdaljše?  c) V katerem zgodovinskem obdobju živimo?  č) V katero zgodovinsko obdobje bi postavil dogodek, ki si ga predstavil na prejšnji strani?  d) Katero zgodovinsko obdobje se ti zdi trenutno najbolj zanimivo? Zakaj?  84

Radovednih pet


Stvari so se na Zemlji in drugod v vesolju dogajale že milijone let pred nastankom človeka, kajne?

Zgodovinska obdobja Da si lažje predstavljamo, kdaj se je kaj zgodilo, razdelimo preteklost človeštva na več zgodovinskih obdobij. To so: • prazgodovina, • stari vek, • srednji vek, • novi vek, • moderna doba ali sodobnost. Zgodovinska obdobja so različno dolga. Najdaljša je prazgodovina, najkrajša pa moderna doba.









Seveda, vendar se zgodovina s tem ne ukvarja.

Pri prvi nalogi dopolni besedilo, pri drugi pa zgodovinska obdobja postavi v pravilno zaporedje.

PONOVI

1.  raziskuje preteklost človeštva. Da si dolžino obstoja človeštva lažje predstavljamo, jo predstavimo na traku. Opremimo ga z dogodki v pravilnem zaporedju. 2. 

stari vek moderna doba ali sodobnost srednji vek prazgodovina novi vek


Kaj se je dogajalo v preteklosti? Je ta kost zgodovinski vir? A jo lahko vseeno pojem?

Sledovi preteklosti Ostankom preteklosti pravimo zgodovinski viri. Poznamo več vrst zgodovinskih virov: • materialni viri – predmeti, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v vsakdanjem življenju: orodje, pohištvo, prebivališča, oblačila, orožje; • pisni viri – napisani in narisani zapisi, slike, fotografije, zemljevidi; • ustni viri – ustna pričevanja in ljudsko izročilo: pesmi, pripovedke, plesi, glasba, šege in navade; • avdiovizualni viri – zvočni in video zapisi. Zgodovinski viri so kulturna dediščina naroda in vsega človeštva. 1. Katera vrsta zgodovinskega vira je predstavljena? Poveži.

Kdo so bili Emonci

2000 let Emone 9

materialni vir

WWW.NGM.SI | MAJ 2014 | ŠT. 5 | 5,49 EUR

SLOVENIJA

EMONA • KAKO NAHRANITI SVET • RAZDIRALCI LADIJ • ZALIV SVETEGA LOVRENCA • REKA SENA

ustni vir

NATIONAL GEOGRAPHIC MAJ 2014

pisni vir

NOVA SERIJA Kako nahraniti svet

771854 485008

05-14 COVER.indd 1

16. 04. 14 12:57

avdiovizualni vir

2. Napiši primere virov, ki pričajo o tvoji preteklosti. Vire tudi nariši. MATERIALNI VIR

86

Radovednih pet

PISNI VIR

USTNI VIR

AVDIOVIZUALNI VIR


Ali je vse res? Strokovnjaki, ki znanstveno preučujejo zgodovinske vire in nepristransko opisujejo pretekle dogodke, navajajo zgodovinska dejstva. Ti strokovnjaki so zgodovinarji. 1. Natančno preberi oba vira in odgovori na vprašanja. Zgodovinska dejstva o nastanku mesta Rim Na sedmih gričih ob reki Tiberi je bilo več kmečkih naselij. Sčasoma so se naselja povezala in nastalo je mesto Rim. Mestu so vladali kralji. Legenda o nastanku mesta Rim Romul in Rem sta bila dvojčka, ki ju je dal njun stric vreči v reko Tibero, kajti zbal se je, da bi zasedla prestol v mestu Alba Longa. Košara z otrokoma se je pod sedmimi griči zapletla v ločje, dvojčka pa je našla volkulja in ju hranila s svojim mlekom. Odrasla sta pri pastirjih. Na mestu, kjer ju je našla volkulja, sta ustanovila mesto Rim. Romul je, potem ko je ubil svojega brata, postal prvi rimski kralj. a) O čem govorita oba vira? Obkroži pravilen odgovor. O poplavljanju reke Tibere.   O tem, kako je nastalo mesto Rim.   O bratih dvojčkih. b) Kateri podatki o nastanku mesta Rim so enaki v obeh virih? Pobarvaj jih. volkulja

pastirji

kmečka naselja

sedem gričev

reka Tibera

kralji

Romul in Rem

Zgodovinarjem pomagajo čim bolj resnično podobo preteklosti sestaviti še drugi strokovnjaki, ki preučujejo izkopanine, pisave, napise, vojaško zgodovino, denar ...

c) V katerih podatkih se vira razlikujeta?   č) Ali lahko verjamemo vsemu, kar preberemo, slišimo, vidimo? Pojasni.  d) Kateremu od zgornjih virov verjameš ti? Zakaj?  

Radovednih pet

87


Poglej v muzej! Ustanove, ki skrbijo, da se zgodovinski viri strokovno zbirajo, ohranjajo in preučujejo, so knjižnice, arhivi, galerije in muzeji. Muzeji za javnost pripravljajo razstave in vodijo po njih, izdajajo knjige, organizirajo delavnice. Nekateri raziskujejo preteklost določenega kraja ali širšega območja. To so mestni in pokrajinski muzeji. V muzeje so preurejeni tudi nekateri gradovi in dvorci, rojstne hiše znanih Slovencev, domačije, delavnice, mlini, podzemni prostori ...

V Sloveniji je okoli 70 muzejev in galerij. Osrednje mesto med muzeji ima Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.

Slovenski šolski muzej preučuje zgodovino šolstva na Slovenskem.

1. Obišči spletno stran Narodnega muzeja Slovenije in odgovori na vprašanja. a) V katerem kraju je muzej?  b) Ali je muzej na eni ali na več lokacijah?  c) Preglej spletno stran in napiši nekaj stvari, ki si jih lahko ogledaš v tem muzeju.   č) Poišči še podatek, koliko znaša vstopnina za tvojo družino.  2. Izpolni podatke o muzeju v domači pokrajini. Če si si ga ogledal, pobrskaj po spominu, sicer pa po spletni strani muzeja. a) Naziv muzeja:  b) Kraj, kjer muzej stoji: 

88

Radovednih pet


c) Kaj si lahko v tem muzeju ogledaš?   č) Napiši kratko besedilo o ogledu muzeja.    d) Nariši predmet iz muzeja in dopiši, zakaj ti je bil všeč.       

PONOVI

Prepiši v zvezek in dopolni z razlago.

zgodovinar

vrste zgodovinskih virov

muzej

KAJ SE JE DOGAJALO V PRETEKLOSTI?

zgodovinska dejstva

zgodovinski viri

Radovednih pet

89


Prazgodovina V prazgodovini je človek udomačil volka. Od takrat je pes človekov najboljši prijatelj.

Kako so živeli prvi ljudje?

Življenje ljudi je bilo povsem odvisno od narave. Hrano so dobili tako, da so nabirali rastline in plodove ter lovili živali. Na lov so odhajali v skupini in z orožjem, ki so si ga izdelali sami. Iz kamna so naredili pestnjake. Kasneje so znali izdelati tudi sulice, kopja in loke, kladiva in sekire. Ker so se ljudje selili za živalmi, so si v naravi iskali vedno nova zavetišča. Živeli so v jamah in pod jamskimi previsi. Po naključju so odkrili ogenj. 1. Obkroži pravilen odgovor. Prvi ljudje so hrano dobili tako, da so nabirali rastline in plodove ter lovili živali. To pomeni, da so se ukvarjali • z obrtjo. • z nabiralništvom in lovom. • s popoldanskimi sprehodi. • s poljedelstvom. • z živinorejo. Lov na mamuta, sorodnika slona. Mamuti so danes izumrle živali.

2. S pomočjo ilustracije in besedila o prvih ljudeh dopolni okvirčke ob ilustraciji. Kje so živeli?

Kaj so jedli?













Kaj jim je pomenil ogenj?

Iz česa je bila njihova obleka?







 

90

Radovednih pet




Sčasoma so ljudje prišli do pomembnih spoznanj, da si lahko bivališča naredijo sami, da se jim ni treba seliti za živalmi, ampak jih lahko udomačijo, ter da jim ni treba hoditi po rastline in plodove, ampak lahko semena posejejo. Ljudje so se za stalno naselili v manjših naselbinah, podobnih vasicam, začeli so se ukvarjati z živinorejo in s poljedelstvom. 3. S puščicami poveži, kako so se sčasoma spremenile dejavnosti in bivališča. LOV

JAME, SKALNI PREVISI

NABIRALNIŠTVO

Zakaj kamena doba?

udomačitev živali, živinoreja

koče, šotori

sejanje, poljedelstvo

Eno najpomembnejših odkritij kamene dobe je bil ogenj. Odkrili so ga tako kot večino stvari v prazgodovini – po naključju, ko je strela udarila v drevo.

Najpogosteje uporabljan material v prazgodovini je bil kamen, obdobje zato imenujemo kamena doba. Kasneje so ljudje v naravi odkrili rude in se naučili iz njih pridobivati kovine, npr. zlato, baker, srebro, železo. To obdobje prazgodovine imenujemo doba kovin. 1. Katere izmed spodnjih predmetov je človek izdelal iz kovine? Obkroži jih.

Radovednih pet

91


Prazgodovina na ozemlju današnje Slovenije Najbolj znani prazgodovinski najdbi na naših tleh sta piščal iz kosti jamskega medveda in situla iz Vač, bronasto vedrce. Arheologi so našli še druge predmete iz tega obdobja. 1. Poimenuj predmete iz prazgodovine, ki so jih arheologi našli na slovenskih tleh.

Najstarejše glasbilo na svetu si lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije.

To je posoda, iz katere so na slovesnostih pomembnežem stregli vino. Original si lahko ogledamo v Narodnem muzeju Slovenije, na fotografiji pa vidimo povečano kopijo.

Na Ljubljanskem barju so v prazgodovini živeli koliščarji. Prebivali so v hišah, ki so bile postavljene na lesene kole, zabite v jezerska in močvirska tla. Naselju takšnih hiš rečemo kolišče. Hiše so bile iz lesa, premazali so jih z glino ali obložili z lubjem. Strehe so bile pokrite s slamo ali lubjem. O življenju koliščarjev pričajo arheološke najdbe, na primer deblaki in najstarejše leseno kolo na svetu. 2. Oglej si ilustracijo kolišča in odgovori na vprašanja. a) Kje v Sloveniji so odkrili več kot 40 koliščarskih naselij?  b) Kje so bile postavljene hiše?  c) Iz katerega materiala so bile hiše?  č) S čim so se koliščarji preživljali?  

92

Radovednih pet

Najdbo, staro 5200 let, hrani Mestni muzej v Ljubljani.


3. Oglej si fotografiji sodobnih bivališč in ju primerjaj s kolišči na Ljubljanskem barju. Kaj ugotoviš?

  

Dopolni povedi.

PONOVI

Prvi ljudje so hrano dobili z

rastlin in sadežev ter

. Živeli so v

in pod skalnimi

.

Pomembno odkritje je bil Kasneje so

. živali in

rastline ter sami zgradili

.

Orodje in orožje so najprej izdelovali večinoma iz

,

zato temu obdobju rečemo doba. Kasneje so začeli pridobivati kovine, zato temu obdobju pravimo doba . Najbolj znani prazgodovinski najdbi na slovenskih tleh sta in Na Ljubljanskem barju so živeli

. .

Radovednih pet

93


Stari vek Ojej! V starem Egiptu so mumificirali tudi pse!

Kako so ljudje živeli v starem veku?

V starem veku so nastale prve države. Večina ljudi se je še vedno preživljala s kmetijstvom, vse več pa se jih je ukvarjalo tudi z obrtjo in trgovino. Velik del prebivalstva so sestavljali nesvobodni ljudje – sužnji. Pojavile so se prve pisave, šole, denar in mesta. Začelo se je krščanstvo. V Egiptu je nastala ena najmogočnejših držav starega veka. Tu so iz ogromnih kamnitih blokov gradili piramide, ki so bile grobnice egipčanskih vladarjev. Poznali so tudi pisavo. 1. Napiši svoje ime s staroegipčanskimi znaki. Moje ime: 

Rimljani na ozemlju današnje Slovenije Pred približno 2000 leti so na današnja slovenska tla prišli Rimljani. S tem je naše ozemlje postalo del velike rimske države, katere glavno mesto je bil Rim. Rimljani so s seboj prinesli svoj jezik in pisavo, svoj način oblačenja, prehranjevanja, verovanja, gradnje, svoje znanje in rimske številke. 1. Napiši, kje se danes uporabljajo rimske številke.  2. Katera letnica je zapisana? Pomagaj si s spletom. 

94

Radovednih pet


Rimska vojska Rimska vojska je bila zelo številna in dobro usposobljena, zato je uspešno osvajala vedno nova ozemlja. Na osvojenih ozemljih je postavljala vojaške tabore. Tu so vojaki živeli in se urili. V času miru so gradili ceste in druge javne objekte. Poleg bojne opreme je rimski vojak nosil s seboj vse potrebno za preživetje: šotor, orodje, posodo, hrano in vodo. 1. Dobro si oglej sliko. Rimskemu vojaku manjkajo stvari, potrebne za preživetje. Doriši jih.

Rimska mesta Rimska mesta so bila grajena načrtno. Znana mesta na današnjih slovenskih tleh so bila Emona (Ljubljana), Celeia (Celje) in Poetovio (Ptuj). 1. Oglej si videoposnetek Rimsko mesto Emona in odgovori na vprašanja. a) Katero današnje slovensko mesto je rimska Emona?  b) Kakšne so bile ceste, ki so povezovale rimska mesta?  c) Kako je mesto poskrbelo za obrambo?  č) Katere stavbe so bile v mestu? Iz katerega materiala so bile?   d) Kako so ogrevali stanovanjske hiše in kopališča?  Radovednih pet

95


Rimski vsakdan Prehrana Rimljanov je temeljila na žitu, olivnem olju in vinu. Revni so jedli preprosto hrano, predvsem žita in stročnice, ki so jih dopolnjevali z zelenjavo in mlečnimi izdelki. Glavni obrok je bilo pozno kosilo, ki je pri bogatih Rimljanih lahko trajalo do jutra, saj so bile vmes plesne in pevske točke. Njihova prehrana je bila veliko bolj raznolika, pri pripravi jedi so uporabljali različne začimbe. Jedli so leže in niso uporabljali vilic. Da so bili lahko kos vsej pripravljeni hrani, so si med obrokom večkrat na silo, z bruhanjem, izpraznili želodec. Bogati Rimljani niso bili posebno zdravi, saj so preveč jedli in niso telovadili. 1. Preberi recept za sladico, ki so jo imeli bogati Rimljani zelo radi. Spražimo pinjole* in zdrobljene lešnike. Zmešamo jih s poprom, medom, ribjo omako, mlekom, jajci ter malo vina in olja. Nato zmes kuhamo v plitvi ponvi in postrežemo. *Pinjole so semena iz storža borovega drevesa, ki raste ob morju.

a) Kaj je v tem receptu za sladico nenavadno?  b) Kakšne barve je po tvojem mnenju ta sladica?  c) Kakšen okus ima po tvojem mnenju ta sladica?  č) V literaturi ali na spletu poišči še nekaj podatkov o prehrani revnejših Rimljanov.  

Uprizoritev rimskega življenja ob 2000-letnici rimske Ljubljane leta 2014

96

Radovednih pet


Moški in ženske so najpogosteje nosili tunike. To je srajca brez rokavov, ki sega do kolen ali do meč. Prek tunike so si moški ovili togo – približno šest metrov blaga. Ženske so nosile dolge obleke, ki so se lepo nagubale, ker so uporabile pas. 2. Oglej si sliko oblačil svobodnih Rimljanov in Rimljank. a) Primerjaj svoj slog oblačenja z rimskim.    b) Predstavljaj si in opiši, kako bi v takšnem oblačilu opravljal vsakodnevne obveznosti v šoli in doma.   

PONOVI

Prepiši v zvezek in dopolni s podatki.

rimska vojska

rimska mesta

RIMLJANI

Emona

rimski vsakdan

Radovednih pet

97


Srednji vek

V srednjem veku bi meni najbolj ustrezalo ležanje pred kaminom v gradu.

Kako so živeli ljudje v srednjem veku? Konec starega veka je rimska država propadla. Različna ljudstva so se množično preseljevala po Evropi in ustanavljala nove države. Dosežki Rimljanov so bili v veliki meri pozabljeni. Še vedno je bilo glavni vir preživetja kmetijstvo. Zemljo so obdelovali revni in nesvobodni kmetje, ki so morali plemiču dati tudi del dobrin, ki so jih pridelali na kmetiji. Prevladujoča vera v Evropi je postalo krščanstvo. 1. Odgovori na Nežino vprašanje.     Delovni dan kmetov se je ravnal po soncu, vstajali so ob zori in hodili spat, ko je sonce zašlo. Le zakaj?

 

Kako so živeli ljudje v srednjem veku? Karantanija je bila država, v kateri so živeli tudi slovenski predniki – Slovani. Večina države je bila v današnji Avstriji, manjši del pa v današnji severni Sloveniji. Imeli so poseben obred, na katerem so dobili svojega vladarja. Vnaprej izbrani plemič je postal knez tako, da je v kmečkih oblačilih in v prisotnosti svobodnih prebivalcev sedel na knežji kamen ter v starem slovenskem jeziku obljubil, da bo dober vladar. 1. Dopolni trditvi in odgovori na vprašanji. a) Srednjeveška država, v kateri so živeli tudi slovenski predniki, se je imenovala 

.

b) Na področju katerih dveh današnjih držav se je raztezala ta država?  c) Kako se je imenoval karantanski vladar?  č) Motiv knežjega kamna najdemo tudi na kovancu za  98

Radovednih pet

.


2. Pozorno preberi, kako so Karantanci dobili svojega vladarja. Obred nariši. Knežji kamen je že vstavljen, ti pa dodaj ostale značilnosti obreda.

Življenje na gradu Plemstvo je imelo v srednjem veku največ moči, posebnih pravic in premoženja. Poleg plemiške družine so na gradu živeli še pisar, hlapci in dekle, vojaki, duhovnik, pa delavci, ki so izdelovali orožje, tkanine, lonce, tudi kakšen jetnik. Moški so radi hodili na lov in uživali ob viteških turnirjih. Ženske so pogosto vezle in poučevale svoje hčere o domačih opravilih. Sinovi so se šolali in vojaško urili na drugih gradovih. Zaradi lažje obrambe pred napadalci in nadzora nad okolico so gradove pogosto postavljali na vzpetine. Imeli so obzidje in opazovalne stolpe, v katerih so bili nastanjeni vojaki. Nekateri gradovi so imeli še obrambni jarek in dvižni most. 1. Vsaka plemiška družina je imela svoj grb. Kakšen bi bil grb tvoje plemiške družine? Nariši ga in pojasni njegov pomen.       Radovednih pet

99


2. Odgovori na vprašanja. a) Naštej tri gradove v Sloveniji.  b) Katere izmed njih si že obiskal? Kaj ti je najbolj ostalo v spominu?  c) Bi živel na srednjeveškem gradu? Pojasni, zakaj.   Celjski grofje Celjski grofje so bili ena najbolj znanih plemiških rodbin v evropski srednjeveški zgodovini. Izhajali so iz Savinjske doline, vendar so bili nemškega rodu, tako kot večina tedanjih plemiških rodbin na Slovenskem. Pridobili so si ogromno ozemlja, tudi zunaj današnje Slovenije. To so jim omogočili vojaški uspehi ter pogodbe in poroke z drugimi plemiškimi družinami. Na vrhuncu svoje moči so upravljali več kot 100 gradov. Središče njihovega delovanja je bilo Celje. Kovali so celo svoj denar. 1. S pomočjo fotografije napiši, kako so celjski grofje poskrbeli za obrambo svojega gradu.      Celjski grad danes, imenujejo ga tudi Stari grad.



2. Zakaj so po tvojem mnenju celjski grofje pomembni v slovenski zgodovini?  

100

Radovednih pet


3. Preberi nekaj zanimivosti o celjskih grofih in reši naloge. Friderik II. je bil zaljubljen v Veroniko Deseniško. Njegovemu očetu se je to zdelo nedopustno, saj je bila Veronika predstavnica nižjega plemstva, grofje Celjski pa so spadali v višje plemstvo. Kljub očetovemu nasprotovanju sta se poročila. Zato je dal oče Friderika zapreti v grajski stolp v Celju, Veroniko pa utopiti. Barbara Celjska je bila sestra Friderika II. Z dogovorjeno poroko je postala nemška, češka in ogrska kraljica ter cesarica nemškega cesarstva. Ulrik II., zadnji Celjan po moški liniji, je bil sin Friderika II. Umrl je leta 1456. Imel je dva sinova in eno hčer, a so vsi umrli pred njim. Z njegovo smrtjo je vse posesti Celjanov dobila rodbina Habsburžanov. a) Ulrika II. imenujemo zadnji celjan, ker je bil: • zadnji prebivalec srednjeveškega Celja. • zadnji član rodbine grofov Celjskih. • zadnji mož Barbare Celjske. b) Zakaj je Herman II. nasprotoval poroki svojega sina Friderika z Veroniko Deseniško?  c) Kraljica katerih dežel je bila Barbara Celjska?  č) V katerem zgodovinskem obdobju so izumrli grofje Celjski?  Srednjeveška mesta Srednjeveško mesto je imelo obzidje in mestna vrata, ki so pomenila vhod v mesto. Na glavnem trgu je stala cerkev. V bližini je bila mestna hiša – sedež mestne oblasti. Hiše meščanov so bile večnadstropne in postavljene tesno skupaj. V pritličju so bile delavnice, trgovinice, gostilne, v zgornjih nadstropjih so bili stanovanjski prostori. Ker je bila večina hiš lesenih, je bila v srednjeveških mestih velika nevarnost požarov. Mesta niso bila posebno čista, zato so pogosto izbruhnile nalezljive bolezni. Odpadke so metali kar na ulico. Prav tako so po ulici plavale odplake. Na mestnih ulicah je bilo zelo živahno, predvsem kadar je bil sejem. Mesta so bila različno velika. Imela so od nekaj sto do več tisoč prebivalcev.

Radovednih pet

101


1. Oglej si ilustracijo srednjeveškega mesta in odgovori na vprašanja. V srednjeveških mestih so sicer imeli šole, a so jih lahko obiskovali le otroci bogatih staršev.

a) Kako je mesto poskrbelo za obrambo?  b) Kakšne so bile hiše meščanov?  c) Na ilustraciji označi glavni trg. Katere stavbe so stale na njem?  č) Zakaj so v mestih pogosto izbruhnile nalezljive bolezni?  d) Zakaj so bili v mestih pogosti požari? 

PONOVI

Prepiši v zvezek in dopolni z razlago.

mesto

krščanstvo

celjski grofje

SREDNJI VEK

Karantanija

102

Radovednih pet

grad


Novi vek

Kak izum novega veka, npr. vlak ali avtomobil, bi mi prišel zelo prav!

Kako so živeli ljudje v novem veku? V novem veku so Evropejci prišli v njim še neznane predele sveta, na primer Ameriko in Avstralijo, in si prilastili tamkajšnje dežele. Z domačimi prebivalci so večinoma ravnali zelo grdo ter jih izkoriščali za delo na poljih in v rudnikih. S sabo so prinesli nalezljive bolezni, kot so ošpice in črne koze, ki so ponekod skoraj iztrebile domačine. Zaradi želje po čim več ozemlja so se države zapletale v številne vojne. Nastala je nova gospodarska dejavnost – industrija. V tovarnah so ropotali stroji, za katerimi so po več kot 10 ur na dan delali moški, ženske in otroci. To je čas številnih izumov (lokomotiva, vlak, termometer, mikroskop, parni stroj, telefon, radio, žarnica, avtomobil, tekoči trak, plastika, dvokolo, letalo, tank ...). Marsikaterega izuma ne bi bilo brez predhodnega odkritja nafte in elektrike. 1. Katera fotografija prikazuje industrijo? Obkroži jo.

2. Poimenuj izume novega veka in pojasni njihov pomen.

3. V novem veku so izumili tudi letalo. Kako je izum letala vplival na življenje ljudi? 

Radovednih pet

103


Prva knjiga v slovenščini Leta 1550 je izšel Trubarjev Katekizem, prva slovenska tiskana knjiga. Delo poučuje o krščanski veri in ima prilogo, Abecednik. Z njim avtor seznanja bralce z abecedo in številkami, saj je želel povečati pismenost takratnih prebivalcev na ozemlju današnje Slovenije. 1. Dopolni.

Kaj pomeni, da si pismen? Da znaš pisati in brati.

Naslov prve slovenske tiskane knjige:

Naslov prve slovenske tiskane knjige:





Slovenske zgodovinske dežele Slovenci so živeli na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Goriškem, pa tudi v Trstu. Te dežele so bile del večjih držav: najprej nemškega cesarstva, nato avstrijskega in nazadnje Avstro-Ogrske. Obmorska mesta so dolgo spadala pod Beneško republiko, Prekmurje pa pod Ogrsko. Vse glasnejša je postajala ideja Zedinjene Slovenije, da bi vsi Slovenci živeli v eni deželi. 1. Oglej si zemljevid slovenskih zgodovinskih dežel. Dopolni ga z manjkajočimi podatki.

104

Radovednih pet


2. V kateri zgodovinski deželi je bil kraj, v katerem prebivaš?  Slava vojvodine Kranjske Janez Vajkard Valvasor je v delu Slava vojvodine Kranjske na več kot 3500 straneh opisal življenje ljudi, zgodovino in naravo na takratnem Kranjskem. 1. Preberi odlomke iz Slave vojvodine Kranjske in odgovori na vprašanje.

»Tudi seno se na travnikih kosi dvakrat na leto. V ta namen so povsod po deželi naredili tako imenovane kozolce …«

»Kar zadeva jezik te dežele, je različen in težko se bo našla dežela, kjer bi bilo toliko jezikov v rabi kakor tu. Pravi splošni jezik je kranjski … Vendar govori vse plemstvo na sploh po nemško, tudi po kranjsko in italijansko.«

»Ker je silno dosti konj, jih pogosto prodajajo in na daleč razpošiljajo, predvsem pa povsod slovite kraške konje.«

a) Kaj od tega, kar je opisano v Slavi vojvodine Kranjske je značilno za današnjo Slovenijo?   b) Po opisu iz knjige nariši en prizor iz takratnega življenja na Kranjskem.

Radovednih pet

105


Prva svetovna vojna Slovenci so ob izbruhu prve svetovne vojne večinoma živeli v Avstro-Ogrski. Zanjo so se borili daleč na vzhodu proti Rusiji in ob reki Soči proti Italiji. Na soškem bojišču je bilo bojevanje še posebej težko, saj so boji potekali v visokogorju Alp in na Krasu. Avstro-Ogrska je po štirih letih bojev vojno izgubila in nato razpadla. 1. Oglej si fotografijo in preberi pričevanje vojaka, ki se je boril v prvi svetovni vojni. Torej je lahko človek žalosten daleč v tujini, čisto sam med tujimi ljudmi, pričakujoč, kdaj ga bodejo dali spet v tisto s krvjo napojeno in z mrliči obloženo bojno črto. a) Čemu so služili jarki? Nasprotnika so napadali iz strelskih jarkov. Te jarke so vojaki predhodno sami izkopali. Za jarki so morali izkopati še prostore, kjer so spali in se prehranjevali.

  b) Kako se je na bojišču počutil vojak, avtor zgornjega zapisa? Zakaj se je tako počutil?    

Na žrtve I. svetovne vojne spominjajo številna pokopališča.

PONOVI • industrija • izumi • prva slovenska knjiga • prva svetovna vojna

106

Radovednih pet

Prepiši v zvezek in dopolni s podatki.


Moderna doba

Česa vsega ne počnemo psi! Celo v vesolju smo bili pred ljudmi.

Življenje v moderni dobi Z razvojem znanosti in tehnologije je človek posegel tudi v vesolje: stopil je na Luno, raziskuje Mars, druge planete, zvezde in skrivnostne vesoljske pojave. To ne bi bilo mogoče, če ne bi znanstveniki ves čas izumljali tehničnih in drugih pripomočkov, ki to omogočajo. Nekaj izumov moderne dobe: televizija, osebni računalnik, mobilni telefon, internet, CD, USB, tiskalnik, mikrovalovna pečica, atomska bomba, satelit, vesoljska postaja …

Ali mi znaš razložiti, kaj je to internet?

Jurij Gagarin je bil prvi človek v vesolju. V vesoljski ladji je leta 1961 obkrožil Zemljo. Med poletom, ki je trajal malo manj kot dve uri, je dejal: »Vidim Zemljo! Kako je lepa!«

Aaaaaa … Bom »poguglal«!

1. Pojasni, brez katerega izuma moderne dobe si ne predstavljaš življenja.    Velike razlike med državami Gospodarsko razvite države imajo raznovrstno sodobno industrijo, kmetje polja obdelujejo s stroji in sadijo rastline, ki dajejo veliko pridelka. To so tudi države, ki imajo razvejene storitvene dejavnosti. V državah v razvoju zelo veliko ljudi še vedno živi od skromnega kmetijstva, polja obdelujejo ročno. Nekatere države imajo veliko rudnega bogastva, rodovitno zemljo, toda premalo izobražene delovne sile ter slabo cestno, železniško in ostalo omrežje.

Radovednih pet

107


1. Primerjaj fotografije in odgovori na vprašanje.

Razlike med gospodarsko razvitimi državami in državami v razvoju so velike. Velike so tudi razlike v gospodarski razvitosti posameznih območij znotraj držav.

a) V čem se gospodarsko razvite države razlikujejo od tistih v razvoju?   b) Kam bi glede na gospodarsko razvitost uvrstil Slovenijo? Pojasni svoj odgovor.   2. Oglej si fotografijo in preberi besedilo pod njo. a) Kateri so glavni problemi sodobnega sveta?    

Po eni strani človeštvo zelo napreduje, po drugi pa še ni našlo rešitve za revščino, onesnaževanje okolja in vojne. Številni otroci delajo, namesto da bi hodili v šolo in se izobraževali.



108

Radovednih pet


b) Izberi si enega izmed problemov in predlagaj, kako bi ga lahko rešili ali vsaj zmanjšali.  

Druga svetovna vojna

Okupator je, kdor osvoji tuje ozemlje in ga spravi pod svojo oblast.

V drugi svetovni vojni so Italija, Nemčija in Madžarska leta 1941 zasedle slovensko ozemlje. Njihov cilj je bil uničiti slovenski narod. Vojaki so požigali vasi, bombardirali mesta, izganjali ljudi v taborišča ter jih pobijali. Prepovedovali so tudi uporabo slovenščine. Slovenci so se dobro organizirali, se uprli in premagali okupatorje. 1. Pred koliko leti so okupatorji zasedli slovensko ozemlje?  Kateri od tvojih starih staršev je takrat živel in koliko je bil star?  2. Kako so hoteli okupatorji uničiti slovenski narod?  3. Obkroži pravilen odgovor. Okupatorji so   • vojno izgubili.   • v vojni zmagali. Boljši časi po vojni Od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve Slovenije so bili Slovenci del Jugoslavije, države, v kateri je vladala ena stranka. Po vojni so izumi počasi, a vztrajno vstopali tudi v življenja Slovencev. Velika večina ljudi je dobila elektriko, v gospodinjstvih se je večalo število gospodinjskih aparatov, vedno več ljudi si je kupilo televizor. Naraslo je število avtomobilov. Vse več ljudi si je lahko privoščilo počitnice. To je bilo mogoče, ker so bili ljudje zaposleni, predvsem v industriji in trgovini, in so imeli redne dohodke.

Radovednih pet

109


1. Oglej si zemljevid. 

JUGOSLAVIJA

Vojvodina

BEOGRAD

EVROPA

Kosovo Titograd

a) Katero državo prikazuje zemljevid? Ime države napiši nad zemljevid. b) Pobarvaj ozemlje Slovenije v tej državi. c) Poimenuj tudi ostale republike nekdanje skupne države. Lahko si pomagaš z atlasom ali svetovnim spletom. Osamosvojitev Slovenije Država Jugoslavija, v kateri smo živeli tudi Slovenci, ni zagotavljala vsem enakih pravic in ni bila demokratična. Nekateri narodi so se v njej čutili prikrajšane in so želeli imeti svojo državo, med njimi tudi Slovenci. Tako je bil na ljudskem glasovanju, 23. 12. 1990, množično in enotno sprejet predlog za osamosvojitev Slovenije. Čez pol leta, 25. 6. 1991, je Slovenija postala samostojna država. Jugoslovanska oblast se z osamosvojitvijo Slovenije ni strinjala. Ob razglasitvi samostojnosti je zato poslala nad Slovenijo vojsko s tanki in letali. Slovenska vojska in policija sta se uspešno postavili po robu jugoslovanski vojski in Slovenija je zmagala.

110

Radovednih pet


1. Poimenuj dogodka na fotografijah.

a) Kako so prebivalci Slovenije sprejeli osamosvojitev države?  b) Kako je na osamosvojitev Slovenije reagirala jugoslovanska oblast?  c) Po kolikšnem času in kako se je končala vojna za Slovenijo?  Prepiši v zvezek in dopolni z razlago.

PONOVI

druga svetovna vojna

Jugoslavija

izumi

MODERNA DOBA ALI SODOBNOST

osamosvojitev Slovenije

velike razlike med državami

Radovednih pet

111


Dr탑ava Slovenija

Zakaj je na fotografiji prav ta stavba?


Uradni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina, na nekaterih območjih pa poleg slovenščine še italijanščina in madžarščina. Ali veš, na katerih območjih in zakaj?

Javne ustanove, kot so šole, sodišča, policijske postaje, imajo ves čas izobešeni dve zastavi. Kateri in zakaj?

Evro je denarna enota (valuta) v večini članic EU. Slovenija je uvedla evro leta 2007. Kateri denar smo imeli pred tem? Kaj je upodobljeno na slovenskih evrskih kovancih?

Slovenija je postala samostojna država 25. 6. 1991. Koliko let pred tvojim rojstvom se je to zgodilo?


Republika Slovenija

Tudi življenje psov ureja nekaj pravil in zakonov.

Država, republika Slovenija je država. To pomeni, da zavzema določeno območje, na katerem sama odloča o vseh zadevah, in ima svoje državne meje. Na tem območju živimo državljani Republike Slovenije in tudi številni tujci. Uradni naziv Slovenije je Republika Slovenija. Republika pomeni, da ima oblast ljudstvo. To pomeni, da polnoletni državljani na volitvah pokažejo svojo voljo glede tega, kdo in kako naj vodi državo. Ker v Sloveniji volivci volijo oblast, je Slovenija demokratična država. 1. Obkroži pravilen odgovor. Oblast v Republiki Sloveniji imajo • vsi prebivalci države. • vsi polnoletni državljani. • vsi, ki so starejši od 15 let. 2. Slovenija je demokratična država. Kaj to pomeni? 

Mladoletni nimamo volilne pravice, saj še nimamo dovolj izkušenj in znanja, da bi lahko odločali o državnih zadevah.

 Volitve

Na volitvah volivci odločijo, kdo bo v naslednjih letih izvajal oblast v državi. V Sloveniji se poslance Državnega zbora in predsednika republike voli neposredno. Volitve poslancev v Državni zbor so vsaka štiri leta. Izmed številnih kandidatov, ki pripadajo različnim političnim strankam oz. listam, je izvoljenih 90 poslancev. Volitve za predsednika Republike Slovenije so vsakih pet let. Tisti, ki jih je ljudstvo izvolilo, so predstavniki ljudstva in vodijo državo v imenu vseh njenih državljanov in v njihovo dobro. 1. Obišči spletno stran predsednika Republike Slovenije in Državnega zbora Republike Slovenije ter dopolni razpredelnico. KDO JE PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE?



114

KDO JE PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE?



Radovednih pet


POIŠČI FOTOGRAFIJO PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE IN JO PRILEPI.

KATERE NALOGE OPRAVLJA PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE?

NAPIŠI IME IN PRIIMEK KAKEGA POSLANCA ALI POSLANKE DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI GA/JO POZNAŠ IZ DNEVNIH NOVIC, ČASOPISOV, POGOVOROV ODRASLIH.

 











To je zakon! Zakoni so napisana pravila, ki urejajo življenje v državi; treba jih je poznati in se jih držati. Zakoni predvidevajo tudi kazni za neupoštevanje teh pravil. Zakone pripravijo različni strokovnjaki, sprejme pa jih Državni zbor. Ker Državni zbor sprejema zakone, pravimo, da ima zakonodajno oblast. Zakon je sprejet, če zanj glasuje večina poslancev. Vlada (sestavljajo jo predsednik vlade in ministri) in predsednik države imata izvršno oblast, sodno oblast pa imajo sodišča. Temeljni zakon Republike Slovenije je ustava. Vsi drugi zakoni in predpisi morajo biti v skladu z njenimi določili. 1. Napiši, kdo ima katero vrsto oblasti v Republiki Sloveniji. ZAKONODAJNA OBLAST

IZVRŠNA OBLAST

SODNA OBLAST

Temeljni zakon Republike Slovenije je ustava. Vsi drugi zakoni in predpisi morajo biti v skladu z njenimi določili.

Radovednih pet

115


Državni simboli in državni prazniki Himna, zastava, grb Državni simboli predstavljajo državo in jo delajo prepoznavno. Državni simboli so zastava, grb in himna. Himna Slovenije je sedma kitica Zdravljice, ki jo je napisal France Prešeren in uglasbil Stanko Premrl. Izvaja se na slovesnostih, na katerih se zaznamujejo dogodki, pomembni za Slovenijo. Ob himni vstanemo ali smo mirni. S tem izražamo spoštovanje do države. Po himni ne ploskamo.

Ob praznikih po navadi dobim kakšen priboljšek. Ne maram pa hrupa, predvsem pokanja petard!

1. V literaturi ali na spletu poišči besedilo himne in ga prepiši v spodnji okvirček; odgovori na vprašanja.  Naslov himne: 



Avtor besedila: 

 

Avtor glasbe: 



Kdaj se izvaja?









Zastava Slovenije je belo-modro-rdeča z grbom Slovenije. Grb je v levem zgornjem delu zastave. Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi obris Triglava, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim so razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob dveh stranicah rdeče obrobljen. 2. Pobarvaj zastavo in grb Republike Slovenije.

116

Radovednih pet


3. Kje vse je izobešena zastava Republike Slovenije?  4. Napiši, katere zastave so izobešene pred vašo šolo.  5. Kje še lahko opaziš slovenski grb?  Državni prazniki Državni prazniki spominjajo na pomembne dogodke in osebe iz slovenske in svetovne preteklosti. Nekatere praznike praznujemo po vsem svetu. Praznike in dela proste dneve obeležujemo zelo različno. Ob praznikih, razen ob novem letu in dnevu spomina na mrtve, izobesimo slovensko zastavo. 1. Oglej si tabelo praznikov v Sloveniji in odgovori na vprašanja. NAZIV PRAZNIKA

DATUM

novo leto

1. januar

Prešernov dan, slovenski kulturni praznik

8. februar

dan upora proti okupatorju

27. april

praznik dela

1. in 2. maj

dan Primoža Trubarja*

8. junij

dan državnosti

25. junij

združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom*

17. avgust

vrnitev Primorske k matični domovini*

15. september

dan spomina na mrtve

1. november

dan Rudolfa Maistra*

23. november

dan samostojnosti in enotnosti

26. december

*Označeni prazniki niso dela prosti dnevi.

a) Kdaj bo naslednji praznik in kateri bo?  b) Kaj bomo takrat praznovali oz. česa se bomo spomnili?

Poleg državnih praznikov poznamo tudi dela proste dneve, to so: velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje, dan reformacije in božič.

 c) Pojasni, ali ste imeli lani pouk na dan, ko v Sloveniji praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini.  Radovednih pet

117


Prebivalci Slovenije V Sloveniji živijo različni narodi

Tudi psi imamo različne korenine – od nemškega ovčarja in labradorca do kitajskega golega psa in mešanca.

V Sloveniji živi približno dva milijona ljudi. Smo pripadniki več narodov. Narod je skupnost ljudi, ki je zgodovinsko, jezikovno in kulturno povezana. Večina prebivalcev Slovenije je Slovencev. Slovenci smo pripadniki slovenskega naroda. Poleg Slovencev živijo v Sloveniji tudi Italijani, Madžari, Romi, Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Albanci ... 1. Oglej si tabelo o narodni pripadnosti prebivalcev Slovenije leta 2002. NARODI

ŠTEVILO PRIPADNIKOV

SLOVENCI

1 631 363

ITALIJANI

2 258

MADŽARI

6 243

ROMI

3 246

ALBANCI

6 186

BOSANCI

8 062

BOŠNJAKI

21 542

ČRNOGORCI

2 667

HRVATJE

35 642

MAKEDONCI

3 972

MUSLIMANI

10 467

SRBI

38 964

DRUGI

18 511

NISO ŽELELI ODGOVORITI

48 588

NEZNANO

126 325

PREBIVALCEV SKUPAJ

1 964 036

a) V spodnjo preglednico izpiši narode, ki so bili leta 2002 v Sloveniji poleg Slovencev najštevilnejši. NARODI

ŠTEVILO PRIPADNIKOV

b) Primerjaj njihovo število s številom Slovencev. Kaj opaziš?   

118

Radovednih pet


Kdo so državljani in kdo tujci? Državljan je pripadnik določene države, ki ima z zakoni zagotovljene pravice in dolžnosti. V Sloveniji ne živimo le državljani Republike Slovenije. Tu živijo tudi tujci, državljani drugih držav, na primer državljani Nizozemske, Albanije, Irana ... Tudi Slovenci smo tujci v drugih državah. 1. Oglej si tabelo o prebivalstvu Slovenije aprila 2014. PREBIVALCI

2.060.868

MOŠKI

1.020.939

ŽENSKE

1.039.929

DRŽAVLJANI REPUBLIKE SLOVENIJE

1.963.222

MOŠKI

955.433

ŽENSKE

1.007.789

TUJI DRŽAVLJANI

97.646

MOŠKI

65.506

ŽENSKE

32.140

Po podatkih iz leta 2014 je v Sloveniji živelo skoraj 5 odstotkov tujcev iz različnih držav.

a) Koliko tujih državljanov je aprila 2014 živelo v Sloveniji?  b) Kakšna je bila sestava tujih državljanov v Sloveniji glede na spol? Pomisli in napiši, zakaj je bila takšna.   c) Ali so lahko Neslovenci državljani Republike Slovenije? 

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine. Tudi zato je Slovenija demokratična država.

Radovednih pet

119


Italijanska in madžarska narodna skupnost Posebne pravice med prebivalci Slovenije imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti. Italijanska narodna skupnost živi v štirih občinah v Obsredozemskih pokrajinah, madžarska pa v petih občinah v Prekmurju. Na območju obeh narodnih skupnosti je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina oz. madžarščina. Narodni skupnosti izvolita vsaka svojega poslanca v Državni zbor Republike Slovenije. Obe narodni skupnosti ustvarjata lastni radijski in televizijski program ter izdajata tiskana dela. V številnih športnih, folklornih, glasbenih, dramskih, raziskovalnih in drugih društvih pripadniki teh skupnosti ohranjajo lastno kulturo in jezik.

Na narodno mešanih območjih imamo dvojezična poimenovanja.

1. V Sloveniji živijo pripadniki dveh narodnih skupnosti. Med naštetimi skupnostmi poišči vsiljivca in ju prečrtaj. ITALIJANSKA NARODNA SKUPNOST

AVSTRIJSKA NARODNA SKUPNOST

HRVAŠKA NARODNA SKUPNOST

MADŽARSKA NARODNA SKUPNOST

2. Dopolni. Območje, kjer strnjeno živijo pripadniki dveh ali več narodov, imenujemo                                        . 3. Kako italijanska in madžarska narodna skupnost ohranjata svojo kulturo in z njo seznanjata tudi druge prebivalce Slovenije?    Romska skupnost V Sloveniji Romi strnjeno živijo v več kot 20 občinah. Tudi pripadniki romske skupnosti se združujejo v številna društva, kjer ohranjajo romsko kulturo in jezik. Prav tako izdajajo tiskana dela ter ustvarjajo radijski in televizijski program v svojem jeziku. Na področjih, kjer živijo, njihov jezik ni uradni jezik, prav tako ne volijo poslanca v državni zbor, sodelujejo pa pri urejanju zadev v občinah.

120

Radovednih pet


1. S kakšnim namenom se Romi združujejo v različna društva?

Romano Lil Romski List



številka 7 - December 2014 ~ Revijo izdaja Romski Informativni Center Anglunipe, Ljubljana

  2. Kako Romi še ohranjajo svojo kulturo in z njo seznanjajo tudi druge prebivalce Slovenije? Odgovori ob pomoči fotografije.  

Spremljajte nas tudi na spletu: www.anglunipe.si

Zakaj se selimo V nekaterih delih sveta je podnebje neprimerno za kmetijstvo, druga območja so prenaseljena, spet drugje vlada revščina ali celo vojna, ni možnosti zaposlitve ali pa so plače zelo nizke, ni možnosti šolanja, vladajo kruti voditelji ... V takšnih primerih nekateri ljudje iščejo druge, boljše možnosti za življenje, zato se za stalno ali začasno preselijo. 1. Naštej nekaj vzrokov za selitve ljudi.    Pobarvaj pravilne odgovore.

PONOVI Kdo živi v Sloveniji? Pripadniki italijanske narodne skupnosti.

Državljani Republike Slovenije. Pripadniki romske skupnosti.

Marsovci.

Neslovenci.

Tujci.

Slovenci.

Pripadniki madžarske narodne skupnosti.


Slovenci po svetu

Jaz bom ostal kar tu. Tukaj se počutim najbolj domače.

Najprej v soseščino, za mejo Slovenci strnjeno, torej kot narodna skupnost, živijo v vseh sosednjih državah Republike Slovenije. Ker živijo takoj za mejo, jim rečemo Slovenci v zamejstvu. Slovenci v različnih slovenskih društvih ohranjajo slovenski jezik in kulturo, tiskajo časopise in knjige v slovenščini, imajo slovenske radijske in televizijske oddaje. Slovenščino lahko uporabljajo na uradih, krajevne table in nekatere šole so dvojezične. Szentgotthárd (Monošter)

AVSTRIJA Klagenfurt (Celovec)

Villach (Beljak)

Radkersburg (Radgona) Bleiburg/ Pliberk

Maribor

MADŽARSKA Murska Sobota

Lendava/ Lendva

Tarvisio/ Trbiž Čakovec

Jesenice Kranj

Varaždin

Celje

Ljubljana

HRVAŠKA ITALIJA

Gorizia/ Gorica

Nova Gorica

Zagreb

Novo mesto

Trieste/ Trst Piran/ Pirano

Izola/ Isola

Koper/Capodistria

Karlovac Rijeka (Reka)

1. S pomočjo zemljevida naštej države, kjer živijo Slovenci v zamejstvu.  2. Kako veš, da si na območju, kjer živijo Slovenci v zamejstvu?    122

Radovednih pet

LEGENDA: – območje, kjer živi slovenska narodna manjšina


Nato dlje, tudi čez morja Zaradi različnih vzrokov so se Slovenci selili in se še vedno selijo po vsem svetu. Če se ljudje za določen čas izselijo v tujino zaradi dela, so to zdomci. Nekateri se izselijo za stalno. To so izseljenci. Največ slovenskih izseljencev živi v Severni in Južni Ameriki ter Avstraliji. Ker so odšli že pred več kot 50 ali 100 leti, tam živi že njihova tretja, četrta, peta ... generacija. 1. Obkroži pravilno trditev. a) Zdomci so: • ljudje, ki se za stalno izselijo iz države. • Slovenci v zamejstvu. • ljudje, ki se začasno odselijo iz države.

b) Izseljenci so: • ljudje, ki se za stalno izselijo iz države. • Slovenci v zamejstvu. • ljudje, ki se začasno odselijo iz države.

Moja domovina Od vsakega posameznika je odvisno, kaj je zanj domovina. Domovina je za nekoga dežela, kjer se je rodil in odrastel. Za drugega je to dežela, kjer živi, za tretjega dežela, kjer ima sorodnike in prijatelje. 1. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja Moja domovina je Slovenija. V njej sem se rodila in odrasla. Govorim tekoče slovensko, sem Slovenka, tako po narodnosti kot po duši. No, vsaj pol Slovenka, In zakaj pol? Zato, ker je moj oče … Moj oče je Albanec. Kosovo je njegov rodni kraj, njegova domovina. Ko bo star … pa ko bo šel v penzijo … pa ko bo umrl … enkrat bi se pač rad vrnil domov, v kraje, v katerih je rojen in v katerih je odraščal. Njegova domovina je Kosovo, čeravno v Sloveniji živi preko štirideset let, govori tekoče slovensko in celo posluša »govejo« glasbo. a) Katera dežela je domovina avtorice zapisa?  b) Zakaj je to njena domovina?  c) Katera dežela je domovina njenega očeta?  2. Katera je tvoja domovina? 

Radovednih pet

123


Evropska unija in svet Ali psi potrebujemo potni list za pot v druge države?

Kaj nas povezuje v Evropski uniji?

Beseda unija pomeni zveza, skupnost. V Evropsko unijo (EU) so se povezale nekatere evropske države. Leta 2014 jih je bilo že 28. Slovenija je postala članica EU leta 2004. V EU živi več kot pol milijarde ljudi, ki se precej razlikujejo med seboj. EU spoštuje to raznolikost in človekove pravice ter spodbuja sodelovanje. EU ima tudi svoje simbole – zastavo, himno in denar (evro). Geslo EU se glasi: Združeni v različnosti. Dan Evrope praznujemo 9. maja. 1. Dopolni. Evropska unija ima trenutno     članic. Slovenija je članica Evropske unije     let. Dan Evrope praznujemo          . 2. Pobarvaj zastavo Evropske unije.

Finska

Švedska Estonija Latvija Danska

Irska

Litva

Velika Britanija Nizozemska Belgija

Poljska Nemčija

Luksemburg

Češka Slovaška Avstrija

Francija Italija

Madžarska

Slovenija Hrvaška

Romunija

Bolgarija Portugalska

Španija Grčija

124

Evropska Radovednihunija pet

Ciper Malta


2. Poišči enega izmed evrskih kovancev. a) Nariši ga z obeh strani. Kovanec preprosto položi pod ta list in podrgni po njem s svinčnikom. Vsaka država, ki uporablja evro, izda svoje evrske kovance. Iz katere države prihaja kovanec, ki si ga narisal?

b) Odgovori na Nežino vprašanje in svoj odgovor pojasni.  Kdo odloča v EU in o EU? Države EU sprejemajo odločitve skupaj, z dogovorom. Te odločitve veljajo za vse državljane EU. Kljub nekaterim skupnim pravilom je vsaka država še vedno samostojna, s svojimi zakoni in ureditvijo. Odločitve sprejemajo organi EU (Evropski parlament, Evropska komisija, Svet EU), v katerih ima vsaka država svoje predstavnike. 1. Kateri organi EU sprejemajo odločitve? 

Poslance Evropskega parlamenta vsakih pet let izvolijo v članicah EU. Na zasedanjih lahko poslanci uporabljajo kateregakoli izmed 24 uradnih jezikov EU.

Radovednih pet

125


Evropska unija je za Slovence pomembna V EU veljajo določena pravila, ki naj bi poenostavljala in izboljševala življenja njenih državljanov. Kaj to pomeni? • Prosto in brez ustavljanja na mejnih prehodih lahko potujemo v skoraj vse države EU. • Med začasnim bivanjem v drugi državi EU smo upravičeni do nujne zdravniške pomoči. • Lahko se preselimo v kako drugo državo EU in se tam tudi zaposlimo. • Kmetje dobivajo denarno podporo, ki izboljšuje njihovo proizvodnjo. EU se zaveda, da so kmetije izjemno pomembne za oskrbo EU s hrano. • Določene so najvišje dovoljene cene mobilne telefonije pri gostovanju v EU. • Kljub zelo različnim šolskim sistemom v EU nam kjerkoli priznajo spričevalo. • Lahko se šolamo oziroma nadaljujemo šolanje v katerikoli državi EU. 1. Oglej si videoposnetek Pomen Evropske unije za Slovenijo in Slovence in odgovori na vprašanja. a) Zakaj je Slovenija postala članica EU?   b) Kako Slovenija vpliva na odločitve EU?   c) Napiši nekaj ugodnosti in pravic, ki veljajo za državljane EU.   Ves svet je povezan Nismo le prebivalci določenega kraja, Slovenije in EU, smo tudi prebivalci sveta, na katerem nas živi več kot sedem milijard. Ljudje vsega sveta smo povezani in odvisni drug od drugega. Z bližnjimi ali daljnimi ljudmi in kraji nas povezujejo prometne povezave, telefon in internet. S proizvodnjo, prevozom in prodajo dobrin, ki potujejo po svetu, se ukvarja ogromno ljudi. Poglejmo to na primeru banan, ki pri nas ne uspevajo, lahko pa jih kupimo v vseh živilskih trgovinah. Še pred tem jih je moral nekdo nekje posaditi, gojiti, pobrati plodove, jih očistiti in pripraviti za dolg prevoz. Banane do nas z ladjami in letali pridejo predvsem iz Južne Amerike in Afrike, do trgovin jih pripeljejo s tovornjaki. Tudi v trgovini nismo prvi in edini, ki se jih dotaknemo, preden jih kupimo.

126

Radovednih pet


Stvari, ki jih uporabljamo, in hrana, ki jo uživamo, pogosto naredijo dolgo pot, preden pridejo do nas. 1. Izberi si eno stvar, ki jo vsakodnevno uporabljaš, in eno kupljeno živilo. a) Poišči podatek, kje sta bila narejena oz. pridelana. STVAR:

IZDELANA:

ŽIVILO:

IZDELANO/PRIDELANO:

b) Na zemljevidu sveta poišči državi, iz katerih prihajata stvari, ki si ju navedel. c) S pomočjo merila izračunaj, kolikšno pot sta prepotovali, preden sta prišli do nas.  č) S sošolci primerjajte odgovore. Izpiši pridelke, pridelane v drugi državi. Katere od njih pridelujemo tudi v Sloveniji?  d) Zakaj jih kljub temu uvažamo iz drugih držav?  e) Oglejte si videoposnetek Jabolko. Napiši, kaj sporoča.  

PONOVI

Prepiši v zvezek odgovori na vprašanja.

Pojasni pojme: domovina, zdomci, izseljenci. Kateri so simboli EU? Kateri organi in kako odločajo v EU in o EU? Navedi nekaj ugodnosti, ki veljajo za državljane EU. Pojasni trditev: Ves svet je povezan.

Radovednih pet

127


Seznam slikovnega gradiva Stran 8–9: prepir (CandyBox Images/SHT), padec s kolesom (bikeriderlondon/SHT), družina bere (Kzenon/SHT), družina pri igri (Patrizia Tilly/SHT), stran 12–13: oskrba z vodo (Sadik Gulec/SHT), šotorsko naselje (arindambanerjee/SHT), stran 16–17: družina (Wong yu liang/SHT), stran 18–19: otroško delo (gary yim/SHT), prepir med otrokoma (llike/SHT), otroci igrajo nogomet (Fotokostic/SHT), množica ljudi (salajean/SHT), stran 24–25: znak otroškega parlamenta (Zveza prijateljev mladine Slovenije), stran 26–27: barakarsko naselje (M R/SHT), Amnesty International (Amnesty International Slovenije), stran 28–29: otroci na snegu (Pavel L Photo and Video/SHT), družina (Pressmaster/SHT), otroka v bolnišnici (Zurijeta/ SHT), otroci v šoli (ZouZou/SHT), stran 30–31: Unicef (UNICEF Slovenija), varuh človekovih pravic (Varuh človekovih pravic RS), UNESCO (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO), stran 36–37: plakat POVEJ (UNICEF Slovenija), znak Varna točka (UNICEF Slovenija), TOM (Zveza prijateljev mladine Slovenije), stran 38–39: znaki razvojni cilji tisočletja (UNICEF Slovenija), stran 40–41: pripomočki za orientacijo (Oleksiy Mark/SHT), Ljubljana (Scoott Wong/SHT), Kostanjevica na Krki (M. M./SHT), Bled (dohtar/SHT), stran 42–43: želva – pogled od zgoraj (cristi 180884/SHT), paradižnik – pogled od zgoraj (Lupoart/SHT), tiger (PinkBlue/SHT), lego hiška (Helena Verdev), lego hiška – pogled od zgoraj (Helena Verdev), zajček (figuro izdelal Žan Glavnik/RKT), stran 46–47: zemljevid Maribora (Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, Ljubljana), stran 48–49: letalski posnetek Kopra (Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, Ljubljana), zemljevid Kopra (Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, Ljubljana), zemljevid Iga (Geodetski inštitut Slovenije, Jamova cesta 2, Ljubljana), stran 50–51: kompas (Fulop Zsolt/SHT), uporaba kompasa (Garsya/SHT), stran 52– 53: avtomobilska navigacija (Pincasso/SHT), mobilna navigacija (Oleksiy Mark/SHT), GPS-navigacija (Kochneva Tetyana/SHT), zemljevid Slovenije (Rainer Lesniewski/SHT), orientacija zemljevida (Iztok Bončina/RKT), stran 56–57: Ptuj (Yan Simkin/SHT), Železniki (Andre Goncalves/SHT), Piran (Matej Kastelic/SHT), Šmartno v Goriških brdih (Cofkocof/SHT), Sorica (dohtar/SHT), Ljubljana (TTstudio/SHT), stran 62–63: Strunjanski klif (dohtar/ SHT), stran 64–65: Rakov Škocjan (Samo Trebizan/SHT), Ljubljansko barje (Dani Vincek/SHT), lipicanca (Bine/SHT), kozoroga (Tomo Jeseničnik/ SHT), rjavi medved (Iztok Tomažič), volk (Iztok Tomažič), planika (Bos11/SHT), človeška ribica (Arne Hodalič), stran 66–67: Logarska dolina (Tomo Jeseničnik/SHT), gričevje (Andreja Donko/SHT), pod Šmarno goro (Xseon/SHT), Kostanjevica na Krki (M. M./SHT), Zelenci (Dohtar/SHT), Triglav (zlikovec/SHT), stran 70–71: traktor na polju (Federico Rostagno/SHT), kamnolom Velika Pirešica (Helena Verdev), avtocesta (Helena Verdev), izdelava avtomobilov (Arhiv Revoza, d. d.), stran 74–75: kuhinjski pripomočki (Madlen/SHT), lesena klopca (Serg64/SHT), igrače iz lesa (Marie C Fields/SHT), maketa ladje (Vlue/SHT), knjige na lesenih policah (Donatas 1205/SHT), stran 76–77: notranjost rudnika Velenje (Arhiv Premogovnika Velenje), stran 78–79: klekljanje (Maljalen/SHT), ročno tkanje (Maljalen/SHT), lončarstvo (Razvan Stroie/SHT), stran 80–81: železarna (Antonio Abrignani/SHT), delavci v tovarni (Everett Collection/SHT), tovarna sladoleda (Alexander Sayenko/SHT), izdelava avtomobilov (Arhiv Revoza, d. d.), stran 90–91: otrok na prehodu za pešce (Helena Verdev), traktor na polju (Federico Rostagno/SHT), promet (ssuaphotos/SHT), smeti v gorah (Mikadun/SHT), termoelektrarna (Kodda/SHT), odprti kop (VanderWolf Images/SHT), stran 92–93: koš za smeti (Inga Nielsen/SHT), stran 94– 95: letak Izberimo domačo hrano (Arhiv Ministrstva za kmetijstvo in prehrano), stran 96–97: soline (LianeM/SHT), Solkanski most (Jessmine/ SHT), kurent (Denis Rozan/SHT), staro mestno jedro Pirana (Gerardo Borbolla/SHT), stran 98–99: parna lokomotiva (eClick/SHT), letalo (MO_SES Premium/SHT), avto (Zentilia/SHT), šivalni stroj (Laborant/SHT), fotoaparat (Hurst Photo/SHT), telefon (Hurst Photo/SHT), jamske slike (EcoPrint/ SHT), piramide (Pius Lee/SHT), Kolosej (Viacheslav Lopatin/SHT), vitez (Slawomir Fajer/SHT), prve tovarne (Antonio Abrignani/SHT), Mednarodna vesoljska postaja (iurii/SHT), stran 102–103: Prešernov spomenik (Jessmine/SHT), ljudski plesi in običaji (Maljalen/SHT), cerkev (Marco Saracco/ SHT), prekmurska gibanica (Maljalen/SHT), grad Snežnik (fotoivankebe/SHT), kozolci (Tomo Jeseničnik/SHT), Radovljica (Michele Alfieri/SHT), kurenti (Xseon/SHT), hiša s slamnato streho (Fineart1/SHT), Sečoveljske soline (bepsy/SHT). Seznam kratic in okrajšav SHT: Shutterstock/www.shutterstock.com, RKT: arhiv Založbe Rokus Klett.

128

Radovednih pet


Rpet 5 druzba sdz 2015