Page 1

Kazalo Naša celina Evropa

Naravne razmere v Evropi so zelo raznolike Družbena raznolikost naše celine

Južna Evropa

Južna Evropa je v veliki meri del Sredozemlja Mladonagubana gorovja spremljajo potresi in vulkani Družbene posebnosti Južne Evrope

Srednja Evropa

Prehodnost in raznolikost Srednje Evrope Panonska nižina Alpe Sredogorja s kotlinami, Nemško-Poljsko nižavje in Zahodni Karpati

Zahodna Evropa

Zahodno Evropo imenujemo tudi Atlantska Evropa Vpliv morja na gospodarstvo in življenje ljudi V visoko razvitih državah živijo različni narodi

Severna Evropa

Posebnosti in naravne značilnosti Severne Evrope Prebivalstvo in gospodarstvo evropskega severa

Vzhodna Evropa in Rusija

Vzhodna Evropa in Severna Azija sestavljata svojevrstno celoto Naravne razmere se spreminjajo le na velike razdalje Posebnosti gospodarskega razvoja

Azija

Azija je celina največjih naravnih in družbenih nasprotij na svetu Vzhodna Azija – območje dveh starih civilizacij Južna in Jugovzhodna Azija – države mod močnim vplivom monsunov Jugozahodna Azija – države islama, nafte in suhega podnebja

7


Severna Evropa Zastava Država NORDIJSKE DRŽAVE

A

B

Danska

43 094

5 424 000

Finska

338 145

5 201 000

Islandija

102 819

288 000

Norveška

323 878

4 537 000

Švedska

449 964

8 925 000

Estonija

45 227

1 359 000

Latvija

64 610

2 341 000

Litva

65 301

3 473 000

PRIBALTSKE DRŽAVE

A - površina v km2 B - število prebivalcev leta 2002

VSEBINSKI SKLOPI 1 Posebnosti in naravne značilnosti Severne Evrope 2 Prebivalstvo in gospodarstvo evropskega severa


78

SE V E R N A E V R OPA

1

Posebnosti in naravne značilnosti Severne Evrope Katere so nordijske in katere pribaltske države K Severni Evropi smo dolgo prištevali le države, ki smo jih enačili s pojmom Skandinavija. Na Skandinavskem polotoku ležita le Norveška in Švedska, vendar zaradi zgodovinskih in kulturnih sorod­nosti pogosto prištevamo k Skandinaviji še Finsko, Dansko in celo oddaljeno Islandijo. Te države sebe označujejo kot nordijske države (po besedi Norden, ki pomeni sever), pri nas pa za njih bolj uporabljamo oznako skandinavske države. Njihovi prebivalci imajo zelo razvit občutek skupne pripad­nosti. Od razpada Sovjetske zveze dalje k Severni Evropi prištevamo tudi tri nek­danje sovjetske republike Litvo, Latvijo in Estonijo, saj so v marsičem podobne nordijskim državam. Zaradi lege na vzhodni strani Baltskega morja jih imenujemo pribaltske države. Politična razdelitev Severne Evrope

Vaja 1 Na nemi karti Severne Evrope so posamezne države označene s številkami od 1 do 8. V preglednico k posamezni številki vpiši ime države in njenega glavnega mesta.

Številka 1 2

1

3 4 5 2

3

5 6

6 7

4 8

7 8

Država Glavno mesto


S E V E R N A E V R O PA

Vaja 2 Reši rebus. Dobil boš pojem, tesno povezan s Severno Evropo.

1  2  3  4

1  2  3  4  5  6

1  2  3  4  5

___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___ ___

Severna Evropa je v marsičem posebna Severna Evropa ima številne značilnosti, ki jo ločujejo od preostalih delov Evrope. Prva je že geografska lega. Severni del Skandinavije sega še daleč prek severnega tečajnika, najbolj severna točka celine pa je znameniti rt Nordkapp (Severni rt). Posledice te geografske lege se kažejo v številnih naravnih in družbenih značilnostih. Podnebje je precej hladnejše kot v drugih delih Evrope. Zaradi odmaknjenosti je bil zgodovinski in kulturni razvoj v nordijskih državah drugačen kot v drugih delih Evrope. Te države so za marsikoga še danes nekakšen idiličen kotiček sveta, pravi »otok blaginje«. Življenjski standard je med najvišjimi na svetu in razlike med bogatimi in revnimi niso tolikšne kot drugod. Nordijske države so veliko pozornosti namenile reševanju socialnih vprašanj, predvsem skrbi za otroke, ostarele, brezposelne in invalide. Svoja vrata so odprle številnim beguncem z vsega sveta, izstopajo pa tudi po izjemni skrbi za zdravo in čisto okolje.

i

LEGO KOCKE SO SE »RODILE« NA DANSKEM

Tam so za otroke vsega sveta odprli Legoland, čudovit zabaviščni park, v katerega so postavili prava čudesa iz milijonov lego kock. Med največje zanimivosti sodijo miniature slovitih zgradb z vsega sveta.

Pribaltske države so bile dolgo gospodarsko in kulturno najrazvitejši del Sovjetske zveze, vendar so se razvijale precej drugače in počasneje od nordijskih. Z osamosvojitvijo in kasnejšo vključitvijo v Evropsko unijo se je njihov razvoj močno pospešil.

Nordkapp

79


80

SE V E R N A E V R OPA

Na površju se kažejo močne posledice ledeniškega preoblikovanja Površje sestavljajo različne naravne enote. Na Nor­veškem se ob obali strmo dviguje staro Skandinavsko gorovje, ki se potem polagoma spušča proti vzhodu do Botnijskega zaliva. Na drugi strani zaliva se nadaljuje nižji svet Finske plošče. Plošča je nižinski ali rahlo valovit svet, katerega podlago sestavljajo stare kamnine. Nižje površje Švedske in Finske sestoji iz najstarejših kamnin v Evropi. Danska je glede naravnih značilnosti nekakšen po­daljšek Srednje Evrope proti severu. Na vzhodu jo sestavlja skupina večjih in manjših otokov. Njeno po­vršje je nižinsko ali rahlo valovito. Pribaltske države so geološko del stare Ruske plošče, ki se širi naprej proti vzhodu do Urala. Tudi tu se ravnine menjavajo z valovitim površjem.

Valovita pokrajina v Estoniji Skandinavsko gorovje Atlantski ocean

Botnijski zaliv

fjell

Finska plošča

fjord Prerez Skandinavije ob 62. vzporedniku od norveške obale do Finske plošče

Vaja 3 Karta prikazuje površje in vodovje Severne Evrope. a) Na karto vriši severni tečajnik. b) Na črte k posamezni številki napiši imena gorovja (1), dveh plošč (2, 3), morja (4) in morskega zaliva (5). 1 _______________________ 2 _______________________ 3 _______________________ 4 _______________________ 5 _______________________

Severna Evropa je bila v času ledenih dob pod ledenim pokrovom, debelim do 3 km. S svojo orjaško težo je površje pod seboj močno preoblikoval. Tako so nastale značilne ledeniške reliefne oblike, podobne tistim v Alpah. Najbolj znani so fjordi – nekdanje rečne doline, ki so jih ledeniki razširili in poglobili. Fjordi so tako dobili značilno koritasto obliko, ki spominja na črko U. Kasneje jih je zalilo morje. Fjordi se nahajajo vzdolž celotne norveške obale. Za promet so velika ovira, saj jih morajo vozniki prečkati s trajekti. V zadnjih letih so zgradili veliko mo­stov prek fjordov in predorov pod njimi. Gorato in planotasto površje, ki se dviguje nad fjordi in razteza še daleč v notranjost, imenujemo fjell. Del tega gorskega sveta je še danes pokrit z ledeniki.


S E V E R N A E V R O PA

KAKO JE NASTAL FJORD Fjord je nastal v štirih fazah. 1.  Pred poledenitvijo je reka v površje vrezala globoko dolino. 2. Med poledenitvijo se je celotna dolina zapolnila z ledom. Ker je led s svojo težo brusil dno doline in stranska pobočja, se je dolina poglobila, razširila in dobila značilno koritasto obliko črke U. 3. Ko se je podnebje otoplilo, se je led začel umikati. 4. Zaradi splošne otoplitve se je led stalil. Gladina morja se je dvignila in voda je zalila ledeniško preoblikovano dolino. Nastal je fjord.

1

2

3

4

Sledovi ledeniškega preoblikovanja so vidni tudi v nižinskem svetu. Tu so ledeniki v preteklosti pustili za seboj številne ledeniške morene. Danes jih prepoznamo v obliki nizkih vzpetin na rahlo valovitem površju. Med morenami so ostala številna ledeniška jezera. Največ jih ima Finska, znana tudi kot »dežela tisočerih jezer«.

Fjell je gorato in planotasto površje nad fjordom (Lysefjord).

Jezero Inari na Finski plošči

81


82

SE V E R N A E V R OPA

Islandija je dežela vulkanov in gejzirjev Islandija je nemirno ozemlje s številnimi potresi in vulkani. Človeku se nikjer v Evropi ni treba tako pogosto spopadati z naravo. Ker so vulkani ponekod pokriti z ledeniki, se ob izbruhih lave stali ogromno ledu, kar povzroča poplave. Nemirno dogajanje v Zemljini notranjosti dokazujejo tudi gejzirji. Gejzir je občasen izbruh pare in vroče vode, ki brizgne iz tal več metrov visoko. Ime je dobil po gejzirju Geysir na Islandiji. Islandci so te nenavadne posebnosti svojega otoka znali obrniti tudi sebi v prid. Vročo vodo iz zemeljske notranjosti so izkoristili za ogrevanje stanovanj, pa tudi rastlinjakov.

Gejzir Strokkur

Kopališče z vročo vodo na prostem (Modra laguna)

Vaja 4 Skrbno preberi spodnje trditve. Tri od njih so pravilne, tri napačne. Obkroži številke pravilnih trditev. 1 Na Norveškem se ob obali dviguje staro Skandinavsko gorovje, ki se proti vzhodu polagoma spušča do Botnijskega zaliva. 2 Nižje površje Švedske in Finske je sestavljeno iz zelo mladih kamnin. 3 Površje Severne Evrope je bilo močno preoblikovano v času ledenih dob. 4 Fjordi so po svoji obliki zelo podobni koritastim ledeniškim dolinam v Alpah. 5 Številne majhne otočke ob skandinavskih obalah imenujemo fjell. 6 V Evropi najdemo delujoče vulkane samo na Islandiji.

Oceansko podnebje na zahodnih obalah in celinsko podnebje v notranjosti Glede na geografsko širino bi pričakovali, da bo podnebje povsod zelo hladno. Vendar ni tako. Zahodne obale Danske in Norveške obliva topli Severnoatlantski tok. Zato imajo celotna Danska in obalni deli Norveške blago oceansko podnebje (klimogram Bergna). Obale pozimi niti na skrajnem severu ne zamrznejo. V notranjosti celine, na Švedskem in Finskem, pa je ravno nasprotno. Tam je podnebje izrazito celinsko in zimske temperature se spustijo globoko pod ničlo (klimogram Kuopia). Botnijski in Finski zaliv zamrzneta za več mesecev.

Klimograma Bergna in Kuopia

Najbolj namočena so zahodna pobočja Skan­di­navskega gorovja, ker tu prevladujejo zahodni vetrovi. Količina padavin v


S E V E R N A E V R O PA

notranjosti se v smeri proti vzhodu naglo zmanjšuje. Pribaltske države imajo zaradi lege ob Baltskem morju prehodno celinsko podnebje. To pomeni, da tu pozimi ni tako mrzlo kot v notranjosti Rusije. Na skrajnem severu Skandinavije zmerno topli pas prehaja v mrzli (polarni) pas. Severno od severnega tečajnika na 66. vzporedniku se začenja območje, kjer nastopita polarni dan in polarna noč. Bolj ko gremo proti severu, daljše je obdobje, ko poleti sonce ne zaide in pozimi ne vzide. Poletja so tu res nenavadna. Sonce sploh ne zaide in šele pogled na uro nas opozori, kdaj je treba v posteljo. Nasprotno pa je pozimi zelo turobno, saj se sonce več tednov sploh ne prikaže.

i

Polnočno sonce na severu Finske

FINSKA JE DOMOVINA SAVNE

Prebivalci hladne Finske so prvi začeli uporabljati savno. To je posebna soba iz lesa, ki jo imajo skoraj pri vsaki hiši. Ljudje posedejo na lesene klopi in občasno na razbeljeno kamenje vržejo nekaj vode, da povečajo vlago v zraku. S kombinacijo parne in vroče zračne kopeli očistijo svoje telo. Ko se dodobra preznojijo, se gredo poleti lahko ohladit tudi v bližnje jezero. Notranjost savne

Vaja 5 Slika prikazuje prerez Skandinavije od zahoda proti vzhodu. S črkami A, B in C so označeni trije kraji z različno količino padavin.

Norveško morje

B C

a) Kateri kraj ima čez vse leto največ padavin? Pojasni, zakaj.

b) V katerem kraju so zimske temperature najvišje? Pojasni, zakaj.

c) V katerem kraju so poletne temperature najvišje? Pojasni, zakaj.

Botnijski zaliv

A

83


84

SE V E R N A E V R OPA

Vaja 6 Primerjaj klimograma Stavangerja na jugozahodu Norveške in Tallinna, glavnega mesta Estonije. Najprej p ­ oišči oba kraja v atlasu, potem pa odgovori na vprašanja.

a) Ali ležita kraja na različni ali na podobni geografski širini? b) V katerem kraju je več padavin? Pojasni zakaj.

c) V katerem letnem času (poleti ali pozimi) so temperature v obeh krajih podobne, v katerem letnem času pa so precej različne? č) Kakšno podnebje ima Stavanger, kakšno pa Tallinn?

Značilnosti podnebja se kažejo tudi v rastlinstvu Na skrajnem severu in v višjih predelih gorate notranjosti je tako mrzlo, da gozd ne more uspevati. Tam je tundra, v kateri se pasejo črede severnih j­elenov. Južno od tundre se začenjajo obsežni iglasti gozdovi. Ti prekrivajo večji del Švedske in Finske, tako sta ti dve državi najbolj gozdnati v Evropi. Med iglavci je največ borov in smrek. Vmes rastejo tudi breze.

Tundra na skrajnem severu Švedske

Iglasti gozdovi proti jugu Švedske preidejo v me­šane in listnate gozdove. Bolj ko gremo proti jugu, manj je gozdov, vse več pa je travnikov in obdelovalnih površin. Podobno je tudi v pribaltskih državah. Na Dan­skem je že večina zemljišč namenjena kmetijski pridelavi.


S E V E R N A E V R O PA

85

Nordijske države – skupno ime za Dansko, Švedsko, Norveško, Finsko in Islandijo. Pribaltske države – skupno ime za Litvo, Latvijo in Estonijo, ki ležijo ob Baltskem morju. Plošča – nižinski ali rahlo valovit svet, katerega podlago sestavljajo stare kamnine. Fjord – značilna ledeniška koritasta dolina, ki jo je zalilo morje. Fjell – gorat in planotast svet v notranjosti, ki se dviguje nad fjordi. Gejzir – občasen izbruh pare in vroče vode, ki brizgne iz tal na površje.

●  Katere so nordijske in katere pribaltske države? ●  Z  akaj so se »nordijske športne discipline« (smučarski skoki, tek na smučeh ipd.) tako močno razvile

prav na evropskem severu? ●  Zakaj morska voda v Botnijskem in Finskem zalivu pozimi zamrzne, morje pri Nordkappu pa ne?

Severno Evropo delimo na bolj razvite nordijske in manj razvite pribaltske države. Nordijske države veljajo za nekakšen »otok blaginje«, čeprav je ta predstava pretirana. Zaradi izrazitega ledeniškega preoblikovanja površja so ob obali nastali fjordi. V nižinskem svetu so za morenami številna ledeniška jezera, še posebej na Finskem. Za Islandijo so značilni potresi, vulkani in gejzirji. Ob zahodnih obalah je blago ocean­sko, v notranjosti pa ostro celinsko podnebje. Za severnim tečajnikom nastopita polarni dan in polarna noč. Na skrajnem severu in v gorah je tundra, drugod pa večinoma iglasti gozdovi.

Geografija 7  
Geografija 7