Page 1

Program za otroke in mlade – september in oktober 2011 Kinobalon je na sporedu ob koncu tedna ter v času šolskih počitnic. www.kinodvor.org/kinobalon od 3. septembra Bonobo Beni Bonobos 7+ Francija, 2010, 35 mm, dokumentarni film, barvni, 90 minut, 7+ (ob razlagi 5+) režija Alain Tixier scenarij Alain Tixier, Philippe Calderon, Gauillaume Vincent (priredba po zamisli Claudine André in resnični Benijevi zgodbi) glasba Jean-Baptiste Sabiani producent Jean-Pierre Bailly glasovi Sandrine Bonnaire, Emmanuel Curtil distribucija v Sloveniji FIVIA - Vojnik termini: 3. 9. ob 16:30 (premiera), 4. 9. ob 15:00, 9. 9. ob 17:00, 10. 9. ob 17:00, 11. 9. ob 15:00, 16. 9. ob 17:00, 17. 9. ob 17:00, 18. 9. ob 15:00, 24. 9. ob 17:00, 25. 9. ob 15:00, 1. 10. ob 17:00, 2. 10. ob 15:00 Eden od scenaristov filma je Philippe Calderon, režiser Kinobalonove uspešnice Beli pramen – pustolovščine malega bobra!

zgodba Glavni junak filma je enoletni opičji mladič Beni iz zavetišča Lola ya Bonobo (DR Kongo), kjer se uči veščin, ki jih potrebuje za vrnitev v džunglo. Beni je eden zadnjih mladičev vrste


bonobo, ki je izjemno inteligentna in ogrožena. Od šimpanzov, njihovih najbližjih sorodnikov, se razlikujejo po bolj miroljubnem in igrivem vedenju. Benija je pred kruto usodo rešila lastnica zavetišča, Claudine André, ki se že več let trudi, da bi zaščitila bonobe. V zavetišču jih vzgaja skupaj z drugimi človeškimi mamami in jih navaja na samostojno življenje. Claudine se pripravlja, da bo izbrala novo skupino bonobov, zrelih za izpust v divjino. Beni je pustolovske narave in hitre pameti – bo med njimi tudi on? Zgodbe bonobov nam pripovedujeta Claudine in izmišljen Benijev glas, poln humornih in navihanih misli, zaradi katerih je film primeren tudi za mlajše otroke. bonobi Sprva so imeli bonobe za pritlikavo vrsto šimpanzov, pozneje pa so odkrili, da gre za posebno vrsto opic. Bonobo (Pan panicus) je ob šimpanzih, gorilah in orangutanih četrta vrsta velikih opic. Bonobi in šimpanzi so si v marsičem podobni, toda če jih pobliže pogledamo, opazimo, da so nekoliko manjši in vitkejši. Imajo tudi bolj rožnate ustnice, črn obraz in dolge črne lase z veliko prečko na temenu. Odrasli bonobo lahko zraste tudi do 1 metra in več. Samica tehta 35 kg, samec pa 45 kg. Živijo lahko do 60 let. Čas brejosti traja skoraj 8 mesecev. Opica bonobo je človeku genetsko najbližje. Imamo kar 98 odstotkov skupnih genov. Bonobi so izjemno mirnega in prijaznega značaja. Živijo v strukturirani družbi z večplastnimi medosebnimi odnosi. Njihov življenjski prostor so močvirnati gozdovi Kongovske kotline, ki na severu meji na reko Kongo, na jugu pa na reki Sankuru in Kasai. Za kotlino je značilna biotska raznovrstnost vseh oblik življenja, tako rastlinja kot živalstva; tam živijo gorile, gozdni sloni, žirafe in bonobi. Ti gozdovi so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine in so ključni za ohranjanje naravnega ravnovesja planeta. Življenjsko okolje bonobov čedalje bolj ogrožata divji lov in redčenje gozdov. Les teh gozdov služi za pridobivanje premoga za krajevno prebivalstvo. Bonobi so žrtve trgovanja z mesom divjih živali. Nastavljene pasti po gozdovih jim lahko povzročijo hude poškodbe. Ko lovci pokončajo matere samice zaradi mesa, osirotele mladiče pogosto prodajajo na ulicah Kinšase kot sejemske živali. Naš najbližji sorodnik je na pragu izumrtja. Če so leta 1980 našteli 100.000 primerkov, pa se danes njihovo število giblje med 5000 do 15.000. iz prve roke »Če je François Rabelais nekoč zapisal, da je smeh lasten le človeku, je to gotovo zato, ker ni spoznal opic bonobo.« - Alain Tixier, režiser portret avtorja Alain Tixier je znan po seriji dokumentarcev Ushuaia episodes. Vso kariero je posvetil snemanju narave in živalskih vrst. Ob snemanju dokumentarca o opicah je slišal za vrsto bonobo in takrat se je odločil, da obišče rezervat Lola Ya Bonobo in jih dodobra spozna. S svojim videzom in vedenjem so te opice v hipu osvojile njegovo srce. "Bonobi so manjkajoči člen v naši evoluciji. Srečanje z njimi pa je kot skok v prazgodovino." Ko mu je Claudine povedala, da je neki primatolog z Instituta Max Planck opravil primerjalne teste med ljudmi, šimpanzi in bonobi na primerljivi razvojni stopnji, na katerih je najvišjo oceno osvojil bonobo Beni, se je odločil, da bo glavni lik njegovega filma prav on. Prav tako je nanj vplivala resnična zgodba o bonobu Kanzyju iz laboratorija univerze v Atlanti, ki razume 3000 angleških besed in komunicira prek računalnika s 600 piktogrami, ki predstavljajo besede in koncepte. Claudine André Belgijka Claudine André je ustanoviteljica naravnega zavetišča Lola ya bobobo (v lingalščini to pomeni "raj za bonobe"). Strastna ljubiteljica etnologije in fotografiranja, hči kolonov in mati petih otrok je nekega dne spoznala slabo in propadajoče stanje v živalskem vrtu v Kinšasi v


času državljanske vojne med letoma 1993 in 2002. Odločila se je, da ga reši. Kmalu zatem so ji trgovci prinesli umirajočega mladiča vrste bonobo, ki ji ga je uspelo rešiti, ljudje pa so začeli k njej nositi še druge osirotele opičje mladiče. Sčasoma je nastala majhna skupnost bonobov. Danes živijo v naravnem 15 hektarjev velikem gozdu, ki je skoraj enakovreden njihovemu izvornemu življenjskemu okolju. Sem zahajajo številni študentje in znanstveniki primatologi, ki opazujejo bonobe in skušajo razvozlati njihovo govorico. Claudine André si za svoje delovanje prizadeva pridobiti sredstva različnih mednarodnih organizacij, znatno pomoč ji namenja tudi francoska igralka Brigitte Bardot. Leta 2000 so ustanovili PASA (Pan-African Sanctuary Alliance), zvezo 18 panafriških tovrstnih zavetišč. Zveza je pripomogla k izboljšanju organizacijskih izobraževalnih in zdravstvenih razmer dela na področju zaščite opic. Kljub temu ostaja trgovanje z mesom divjih živali še vedno največja grožnja za opice bonobo, zato Claudine André poudarja pomen ozaveščanja izobraževanja zlasti otrok o pomenu bonobov. Vsako leto namreč zavetišče obišče 30.000 otrok.

dodatne dejavnosti Kinodvor, 3. 9. ob 16:30 (premiera) Opičja uganka ali Mamica, kje si? lutkovna predstava, 20 minut, priredba, igra in režija: Ajda Rooss, Irena Rajh Kunaver, produkcija: Lutkovno gledališče FRU-FRU Mala opica se izgubi in išče svojo mamico. Pri iskanju ji pomaga pisan metuljček. Pelje jo k slonu, kači, pajku, žabi, papigi in netopirju, toda nobena od živali ni opičja mamica. "Saj mi nobena od živali ni podobna," joka mala opica. A tega metuljček ni vedel, saj je bil prepričan, da je pri opicah tako kot pri metuljih, pri katerih niso njihovi otročički, majhne kosmate gosenice, prav nič podobni svojim pisanim letečim staršem. Mala opica pa je prav taka kot njena mamica in zdaj je ni več težko najti. ZOO Ljubljana, 10. 9. od 9:00 do 10:30 = ZASEDENO Kinobalon na potepu: šimpanzi v ZOO Na potepu bomo spoznali družino šimpanzov. Kako jim je ime? Koliko so stari? Kdo je miren in kdo nagajiv? Kaj imajo radi in česa ne? Spoznali bomo tudi druge primate, ki živijo v našem živalskem vrtu. Udeležba je brezplačna, število mest je omejeno, prijave sprejemamo po elektronski pošti na naslov kinobalon@kinodvor.org. Pri prijavi navedite število in imena vseh udeležencev, tudi odraslih spremljevalcev. Dobimo se pred vhodom v živalski vrt ob 8:45. OPOZORILO: vsa mesta v omenjenem terminu so že zasedena. Odprli smo dodatni termin, v nedeljo 11. 9. ob 9:00, vendar pa udeležba na tem ni brezplačna, vstop je možen namreč samo z nakupom vstopnice za živalski vrt. Prijave sprejemamo na kinobalon@kinodvor.org. Prednostno udeležbo pri delavnicah Kinobalona imajo člani Kluba Kinobalon. Knjižica Kinobalon: Bonobo Beni in pedagoško gradivo V pripravi je nova knjižica iz zbirke Kinobalon, ki bo otrokom približala film in opice bonobo. V knjižici pa bomo svetovali tudi, kako pripraviti najboljšo opičjo zabavo na svetu! Z izvirnimi ilustracijami Damijana Stepančiča in pesmijo Miklavža Komelja! Učiteljem in staršem v gradivu ponujamo dodatne informacije o filmu in opicah bonobo ter ideje za pogovore in ustvarjanje v razredu in doma.

10. 9. ob 15:30 Zaključek poletnih delavnic Slon Med počitnicami smo se navdušenci nad animiranim filmom dobili na treh delavnicah. Skupaj smo ustvarjali čudovite nove svetove in izdelali šest kratkih animiranih filmov. Ustvarjalno poletje bomo zaključili z ogledom teh filmov v Kinodvoru. Po projekciji se bomo še pogostili, kakšno rekli in se imeli fino. Vabljeni, vstop prost!


8. 10. ob 17:00 in 9. 10. ob 15:00 Kinobalon na Mestu žensk Jutri bo bolje Jutro będzie lepiej 8+ Poljska/Japonska, 2010, 35 mm, v ruščini z angleškimi in slovenskimi podnapisi, barvni, 1:1.85, 118 minut režija Dorota Kędzierzawska scenarij Dorota Kędzierzawska fotografija Arthur Reinhart montaža Dorota Kędzierzawska, Arthur Reinhart glasba Arkadi Severni producent Arthur Reinhart produkcija Kid Film igrajo Oleg Riba (Petja), Evgeny Riba (Vasja), Akhmed Sardalov (Ljapa) festivali, nagrade Berlinale (Generation), nagrada mednarodne žirije Generation Kplus za najboljši film

zgodba Trije brezdomci, brata Petja in Vasja (igrata ju brata Oleg, 6 let, in Evgenij Riba, 10 let, iz Ukrajine) ter njun prijatelj Ljapa (Akhmed Sardalov), se odločijo za pobeg iz Rusije na Poljsko. Film prikazuje njihovo pot do meje, prestop in okoliščine, v katerih se znajdejo v obljubljeni deželi. Otroci verjamejo, da bodo na Poljskem živeli bolje in da se bodo vrnili v domovino kot kralji. Resnica pa je podobna resnici premnogih imigrantov, ki namesto paradiža doživijo trden pristanek in vrnitev v domovino. Meja med starim in novim svetom, v katerega skušajo pribežati, je železna, čeprav o njej sanjajo kot o mehkem prehodu iz realnega v čudežni svet. Potovanje pa ni zgolj prikaz lačnih in obupanih otrok, ki si želijo boljšega življenja, je tudi prava otroška dogodivščina, vredna Huckleberryja Finna, ki ji ne manjka humorja, igrivosti in lepote. iz prve roke »Pravijo, da je zgodba resnična. Ne vem, ali sta bila dva fanta ali so bili trije. Ne vem, če so bili bratje. Ne vem, ali so bežali prvič ali so poskušali že prej. Ne vem, kaj se jim je pripetilo na poti. Vse, kar vem, je, da so želeli spremeniti svoja življenja. Vem, da so dobri in slabi ljudje povsod in da ima pogosto ravno naključje bistveni vpliv na naša življenja. Vem, da mnogi izmed nas upamo, da je tam nekje prostor, ki je drugačen, boljši in lepši. Kjerkoli že je … Prav tako vem, da dokler sanjamo in verujemo, dokler obdržimo upanje za nemogoče,


najdemo smisel v vsem, kar nas obdaja; zmoremo se vsaj malce dvigniti nad tla, nad vse, kar je običajno, žalostno in včasih zgolj dolgočasno. V zgodbi o malih ubežnikih me je očarala njihova izredna pripravljenost zbežati pred pomanjkanjem življenja in eksistence. Lakota po boljšem, humanem življenju je presunljiva, saj nimajo zagotovila, da se bodo v njem tudi znašli. Od kod jim takšna odločnost? Koliko poguma in moči zahteva? Mar niso mali veliki heroji zlobnega časa, v katerem živimo?« - Dorota Kędzierzawska, režiserka portret avtorice Dorota Kędzierzawska (1957) je študirala na Oddelku za kulturne študije na Univerzi v Lodžu, režijo na moskovski WGIK ter film in gledališče na Poljski filmski šoli v Lodžu. Tudi v svojih prejšnjih filmih se je ukvarjala s sorodnimi tematikami deprivilegiranih otrok (Crows, Devils, Devils). filmografija - Koniec swiata (The End of the World, 1988) - Diably diably (Devils Devils, 1991) - Wrony (Crows, 1994) - Nic (Nothing, 1998) - Jestem (I am, 2005) - Pora umierać (Time to Die, 2007) - Jutri bo bolje (Jutro będzie lepiej, Tomorrow Will Be Better, 2010) kritike »Naivni in nagajivi, z majhnimi tatvinami na poti, nosijo preproste sanje, da bi našli novo življenje; verjamejo, da jim bo prečkanje meje – fizične in metaforične – omogočilo doseči vse, kar jim manjka … hrane, ljubezni in upanja. Jutri bo bolje je nedvomno eleganten film, ki mora biti predstavljen na festivalih, posebej tistih, ki nagovarjajo mlado občinstvo.« - Mark Adams, Screendaily »Presunljivo ljubek in poetičen film z globoko sočutnostjo do svojih junakov, poln dih jemajočih trenutkov.« - Charlie Cockey, Cinequest 21 o Mestu žensk 17. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk Od 5. do 15. oktobra 2011 Organizacija: Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk Letošnja že 17. izdaja festivala se predstavlja z naslovom Abrakadabra. Na pol odmaknjeni od resničnosti v kateri se je znašel svet bomo skozi skrivnostnost, iluzije, obrede in čisto domišljijo pogledali na družbene, politične in individualne transformacije. Te se bodo v delih umetnic tematizirale skozi širšo družbeno perspektivo, kot območja v katera se ljudje zatekajo v času stiske.

od 15. oktobra Koko in duhovi Koko i duhovi 7+ Hrvaška, 2011, digibeta, igrani film, barvni, 1:1,85, 90 minut režija Daniel Kušan scenarij Ivan Kušan, Daniel Kušan (po romanu Ivana Kušana) fotografija Mario Sablić montaža Slaven Zečević


glasba Dinko Appelt zvok Dubravka Premar produkcija Kinorama i Hrvatska radiotelevizija igrajo Antonio Parač (Koko), Nina Mileta (Marica), Kristian Bonačić (Zlatko), Filip Mayer (Miki), Ivan Maltarić (Božo), Ozren Grabarić (Josip), Dijana Vidušin (Neda), Predrag Vušović (Vincek) distribucija v Sloveniji, koprodukcija Gustav film festivali, nagrade premiera na filmskem festivalu v Pulju 2011, kjer prejme 6 nagrad, med drugim nagrado občinstva, nagrado za prvenec, montažo in glasbo termini: 15. 10. ob 17:00, 16. 10. ob 15:00, 22. 10. ob 17:00, 23. 10. ob 15:00, 29. 10. ob 17:00, 30. 10. ob 15:00, 31. 10. – 4. 11. ob 10:00, 5. 11. ob 17:00, 6. 11. ob 15:00

zgodba Film pripoveduje o dečku Koku, ki se z vasi preseli v mesto, kjer spoznava nove prijatelje in doživlja nove zgodbe. Toda ko gre kaj narobe, potrebuje pomoč tistih »starih« z vasi. Stanovanje, v katerega se preselijo Koko in njegova družina, je bilo nekoč last skopuškega Vinceka, čigar smrt je bila skrivnostna. Govori se, da se Vincek prikazuje kot duh. Ali duhovi res obstajajo? Bo Koko s prijatelji razkril skrivnostno smrt? Pri tem sodelujejo še Kokova sestra Marica, pes Car, modri inšpektor Krivić in zaskrbljeni starši. Napeta detektivska zgodba po znanem hrvaškem romanu Ivana Kušana. iz prve roke »Otroški romani Ivana Kušana že več kot pet desetletij vzgajajo naše otroke, njihov glavni junak, mali detektiv Koko, je eden najbolj znanih likov hrvaške otroške literature. V ta film sem želel prenesti Kokov avanturistični duh in napeto kriminalno zgodbo romana Koko in duhovi ter tudi temeljne motive Koka in njegove družine – prijateljstvo, pogum, zaupanje in družinske vrednote. Upam, da bo malo (in veliko) občinstvo poleg dobre kriminalke prepoznalo užitek sodelovanja celotne ekipe, s petimi izvrstnimi mladimi igralci na čelu.« - Daniel Kušan, režiser portret avtorja Koko in duhovi je celovečerni igrani prvenec zagrebškega režiserja Daniela Kušana, znanega tudi kot avtorja TV serij na hrvaški televiziji. Kušan je diplomiral iz filmske in televizijske režije na zagrebški Akademiji dramskih umetnosti. Dela kot režiser in scenarist pri filmskih in televizijskih projektih. dodatne dejavnosti ob filmu


Ob filmu bodo potekale dodatne dejavnosti, ki bodo objavljene v novembrskem programu (jesenske počitnice).

Sezamov kotiček 2+ Kinodvor. Mala dvorana. Nedelja od 11:00 do 13:00 Sezamov kotiček je del nedeljskega Zajtrka pri Kinodvoru. Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in jutranji film, otroci uživajo v igri s Sezamovimi animatorkami. Udeležba je brezplačna, vabljeni vsi otroci, ki si želijo iger! 4. 9. Domovanje bonobov. Izdelali bomo gozd, kjer živijo bonobi. Drevesa bodo visoka, polna pasti in zanimivih stvari, ki opicam predstavljalo zabavo. 11. 9. Življenje v ujetništvu. Je življenje v kletki srečno? Seveda ne. Naredili bomo kletke, ampak v igri bomo v njih skrili le igrače! (S Špelo Poznič) 18. 9. Opičji nasmeh. Nasmeh opičjega mladiča, ko vidi mamo, je neprecenljiv. Oblikovali ga bomo tudi mi (S Katjo Poznič). 25. 9. Svoboda. Življenje v naravi predstavlja mnogo izzivov, tudi neomejeno gibanje, skakanje, rajanje… Gibali se bomo kot opice (Z Ino Fakin). 2. 10. Ko spregovorijo opice. Pripravili bomo opičjo zabavo. Alenka nas bo namazala, krike opic pa bomo ocenjevali. Plesali bomo opičji ples (Z Alenko Novšak). 9. 10. Kruh, torte in dobrote. Jutri bo vse dobro, če le ne bodo naši želodčki lačni … izdelovali bomo okrasne kruhke in pecivo (S Špelo Kozamernik). 16. 10. Pernati pismonoši. Vam je pisemce že kdaj prinesel golob? Morda vam ga na tokratni delavnici … (Z Rado Kikelj) 23. 10. Na lov za duhci. Vsakdo bo izdelal svojega duhca in ga skril. Kdo bo imel največ sreče pri iskanju, pa se bo pokazalo na nedeljskem lovu (Kim Kovač). 30. 10. Vviiiuuu, letalo. Izdelovali bomo posebna papirnata letala. Pripravili bomo tekmovanje med letali v hitrosti, preleteni dolžini in slogu pristajanja … (Z Andrejo Goetz).

Zgodnje popoldne v kinu. Za starše z dojenčki. Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00 Dobrodošli starši z dojenčki! Oglejte si film z rednega sporeda na projekciji, ki je prilagojena tako, da nas lahko obiščete skupaj z dojenčkom. Film je primerno tišje predvajan, dvorana je rahlo osvetljena, dovoljeno je tudi hranjenje dojenčkov. Ob izhodu iz dvorane je previjalna miza. 7. septembra je na sporedu film Drevo življenja (The Tree of Life, Terrence Malick ZDA, 2010, 35 mm, 138 min). 5. oktobra je na sporedu film Deviški ples smrti (The Maiden Danced to Death, Endre Hules, Madžarska/Kanada/Slovenija, 2011, 35 mm, 100 min).

Lutkovno-filmski abonmaji Lutkovno gledališče Ljubljana in Kinodvor pripravljata skupne abonmaje za otroke in mlade: Prva srečanja z lutkami (5 predstav in 1 film), Klasične pravljice (5 predstav in 1 film), Novo za radovedno sovo (5 predstav in 1 film), DVAnaNAJST (3 predstave in 3 filmi). Vpis abonmajev bo potekal septembra pri blagajni LGL in Kinodvora. Več informacij: http://www.kinodvor.org/abonmaji-za-otroke-in-mlade

2011_kinobalon  

kinobalon_kinodvor_september_oktober

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you