Issuu on Google+

UVODNIK

Š panci DOLCEVITA

Hedonisti vseh dežel, združite se!

revija mnogih življenjskih radosti

Izhaja drugi petek v mesecu kot priloga poslovnega časnika Finance Izdaja: Sršen & Sršen, k.d., Kidričeva 57, 1236 Trzin Odgovorni urednik: Tomaž Sršen Pomočnica odgovornega urednika: Darja Verbič Pisci: Bruno Gaberšek Marko Oblak Boštjan Napotnik Janez Resnik Tomaž Sršen Gorazd Šinik Darja Verbič Fotografije: zasebni arhivi, Getty images Ilustracije: Tijana Čvorak Lektorica: Milojka Mansoor Oblikovanje in prelom: Starling, d.o.o. , Vrhnika Tisk: Set, d.o.o., Vevška 52, 1260 Polje Za tiskarno: Ivo Gulič Kontakt: revij@revija-dolcevita.si Marketing: marketing@revija-dolcevita.si Fotografija na naslovnici: Hotel Torremilanos poleg istoimenske vinske klet; Ribera del Duero, Španija (Foto: Katja Groleger)

Sicer tole, kar sledi, ni nekaj najnovejšega, vendar se mi zdi, da v Sloveniji tega še nismo povsem dojeli – Španija je neizčrpna zakladnica dobrih vin, ekskluzivne kulinarike in turizma vseh vrst. Čeprav jih je recesija prizadela bolj kot druge evropske države (predvsem zaradi kolapsa gradbene industrije in nepremičninskega trga), se hrabro držijo in vsi kazalci kažejo, da se bodo zaradi dobrih strategij dokaj hitro pobrali. Glede promocije njihove enogastronomije in s tem povezanega turizma pri nas lahko samo sanjamo. Pa poglejmo. Ko smo bili še v vrsti pred evropskimi vrati, so bili Španci edini, ki so v naši prestolnici vsako leto prirejali predstavitve vin in svojih kulinaričnih posebnosti. Posledica tega je, da kar nekaj naših trgovcev zelo uspešno prodaja njihova zelo dobra in cenovno hudičevo konkurenčna vina. To sicer vedo vsi, ki se ukvarjajo s temi rečmi, le povprečen slovenski kupec patriotsko kupuje domačo kapljico, kar je tudi prav. Da so cene zares ugodne, dokazuje uspeh vina Pagos de Araiz, ki je lani postalo prodajna uspešnica številka ena, saj ta mala mojstrovina v prodaji na drobno stane čist malo ! Podjetje Algoritem, d.o.o., ki ga uvaža, že napoveduje nove pošiljke. Stane Terlep, ki je v Slovenijo pripeljal legendarne sherryje, že vrsto let uspešno prodaja blagovno znamko Protos iz pokrajine Ribera del Duero, katere razkritje je sicer tudi nosilna tema tokratne Dolce vite. Iz te regije so tudi vina kleti Torremilanos, Vega Sicilia in Alion, ki jih uvaža Provin, medtem ko je odlična in cenovno ugodna Pintia iz pokrajine Toro prav tako na voljo pri tem trgovcu. Rioja kot največja in najbolj tradicionalna vinska regija je v obliki vseh vin prisotna prek družbe Pernod–Ricard Slovenija, kjer imajo v zalogi linijo kleti Campo Viejo, Mabat pa stoji za drugo znamko Rioje, Marques de Casceras, ter butično Solar Viejo. Da o dobrih, vendar cenovno neverjetno ugodnih cavah (špansko ime za »peneča se vina«) blagovne znamke Frexinet niti ne govorimo. Evino navdušuje z butično ponudbo trenutno najbolj »vroče« španske regije Priorat (Clos Mogador in Clos Fonta), Vinart pa ima sploh impresivno zbirko butičnih mojstrovin iz regij Campo de Borja, Emporda, Priorat in še kaj bi se našlo. Torej – v Sloveniji so španska vina dobro zastopana, prodaja teče in prihajajo nove »zgodbe«. S hrano pa je malo teže. Največje španske posebnosti so suhe mesnine, toda njihov jamon (izg.: hamon) iberico je velika posebnost. Pršut je zares nekaj posebnega; sicer pa si to zgodbo lahko preberete v novi rubriki z naslovom Unikati, kjer bomo vsak mesec poskušali predstavljati domače in svetovne kulinarične posebnosti. Je pa res, da je reč cenovno nadstandardna, a kljub vsemu še vedno ne tako veliko dražja od naših ali italijanskih pršutov. In še enkrat – Španci so prvaki v suhih mesninah! Žal pri nas tako pršut kot izdelke iz iberskih prašičev (salchinon, chorizo in lomo) dobivamo na police na obroke. Nekaj časa so na voljo, potem jih ni, nato so od drugega proizvajalca, potem spet od tretjega in potem jih pol leta ni. Zdi se mi, da je krivda za to nekonsistentnost v pogajanjih med uvozniki in trgovci, saj zadnji postavljajo radikalne in precej samomorilske pogoje. Se je pa španski sir manchego dobro udomačil v naših večjih trgovinah in gre za med. Prav tako oljčna olja, polnjena paprika z bakalajem, konzerve prestižnih sardel in še in še. Gastronomija je tudi eden od adutov te države: od preprostih, ljudskih pojedin na način tapas do visoke, inventivne kuhinje. Konec koncev je Španec (Ferran Adria iz restavracije El Bulli) že peto leto zapovrstjo izbran za najboljšega kuharja na planetu! Če vas pot zanese v Baskijo, boste ljubitelji dobre hrane v San Sebastianu in okolici imeli veliko težavo – toliko Michelinovih zvezdic na kupu je samo še v Tokiu! Tega problema se je z vso resnostjo lotil naš Napo, ki je doma skuhal nekaj takšnega kot veliki Martin Berasategui. V rubriki 25 karatov pa predstavljamo baskovsko kuharsko legendo z imenom Juan Mari Arzak. Predvsem pa se okusi Španije najbolj splačajo v Španiji. Vueling kot najboljši nizkocenovnik bo od junija do septembra dvakrat na teden letel iz Ljubljane v Barcelono in nazaj, z beneškega letališča pa je izbira končnih ciljev za zelo ugodno ceno na Iberskem polotoku še bolj pestra. Da niti ne omenjamo dejstva, da si lahko kjerkoli za dobrih 500 evrov na teden najamete enonadstropno vilo z velikim vrtom, s svojim bazenom in morsko obalo, ki je nekaj sto metrov od hiše. Španija v vseh agregatnih stanjih je trenutno (in bo še nekaj časa) največ, kar človek dobi za svoj denar. ■ Tomaž Sršen, odgovorni urednik

DOLCE VIT A 3


DolceVita april 2010