Issuu on Google+

Spust sta omogočila:

Iredni Čri-čri, maj 2010 Zbral in uredil: Robert Tell–Šmeki Oblikovanje in prelom: Ana Bekš Naklada: 150 izvodov Rod Bičkova skala, Ulica Pohorskega bataljona 113/a, 1000 Ljubljana

SPUST PO LJUBLJANICI www.balonirome.si

Tiskano na ekološkem papirju

Izredni Čri-čri ob 15. spustu po Ljubljanici Glasilo rodu Bičkova skala


Spust praznuje 15. rojstni dan

2

Akcija “Spust po Ljubljanici” ima za seboj večletno tradicijo, saj jo letos organiziramo že petnajstič. Zamisel se je rodila leta 1987, ko smo po nekakšnem vzoru akcije “Kanu ščuka zlet” (sedaj Ščukanujanje) na Cerkniškem jezeru nekaj posebnega hoteli napraviti tudi na Ljubljanici. Tako je leta 1988 Spust prvič zaživel v organizaciji odreda Posavski kurirji. Seveda na reki klasične orientacije ni bilo, vendar pa je bilo v tekmovanje poleg hitrostne etape vpletenih še nekaj spretnostnih veščin in poznavanja Ljubljanice. Udeležba je bila na začetku majhna, posadk pa je bilo vsako leto več in prav to nas je vodilo k boljši organiziranosti in večji promociji same akcije. Tudi ekipa se je okrepila s svežimi idejami tabornikov rodu Bičkova skala (saj se je odred Posavski kurirji priključil Bičkovcem),

V rodu Bičkova skala rastemo z člani že slabih šestdeset let. Bili smo zraven pri ustanavljanju Združenja tabornikov Slovenije (predhodnice Zveze), bili smo med vodilnimi pri ustanavljanju Zveze tabornikov Jugoslavije (Savez izviđača Jugoslavije), sodelovali smo pri ustanavljanju Mestne zveze tabornikov Ljubljana. Zaradi našega delovanja se najstarejša taborniška skupina (starejši od 27 let) imenuje Grče (po imenu našega kluba Grče). Da pa ne bi bili znani samo po starejših članih, smo bili prvi v Sloveniji, ki smo organizirali vode murnov (mlajši od 8 let).

Za naše delo smo bili večkrat nagrajeni. Od priznanj ZTS in ZTJ do Bloudkove plakete ter plakete mesta Ljubljana. Iz našega rodu je vzklilo kar nekaj novih rodov, ki prav tako uspešno nadaljujejo s taborniško idejo. V vseh letih delovanja je v rodu sodelovalo preko 5000 članov, ki še dandanes čutijo pripadnost rodu. Ker smo vedno med nosilci sprememb načrtujemo gradnjo pametne pasivne taborniške hišice, kjer bomo lahko še mnogo let vzgajali nove rodove Bičkovcev.

15


Za dosego zastavljenih ciljev, se trudimo ohraniti primerno članstvo (okoli 120) in sproti vzgajati vodnike, ki so sposobni in zainteresirani za delo v vodu in kasnejše prevzemanje raznih funkcij in odgovornosti v rodu. Dejavnosti kot so izleti, tekmovanja, pohodi, izobraževanja, srečanja potekajo skozi celo leto. Za dejavnost rodu je zelo pomembno, da vsako leto izvedemo taborjenje, ki je vrhunec našega celoletnega dela. Imamo stalen taborniški prostor pri majhni vasici Mirtoviči, v Kolpski dolini, kjer domujemo že petnajst let. Prebivalci doline so nas vzeli za svoje, odlično sodelujemo z občino Osilnica ter pomagamo po svojih močeh okoliškim prebivalcem.

14

Imamo več izmen, med drugim tudi „družinsko izmeno“, ki je v Sloveniji edinstvena, saj ta izmena pokriva starejše člane z družinami, ki jih druge enote izgubijo, mi pa imamo takšno povpraševanje starejših, da letos uvajamo še eno izmeno za generacijo 21+. Tako smo eden redkih rodov, ki ima izmene za prav vse kategorije članstva.

ki so na večini preteklih Spustov kot tekmovalci nabirali praktične izkušnje s proge. Tako je Spust leta 1992 dobil novo podobo. Veliko različnih sponzorjev, kanu za glavno nagrado, družabni piknik po akciji in vključevanje medijev so botrovali k večji udeležbi posadk, ob progi pa ni manjkalo niti gledalcev.Vključitev “Ekofore” je pomenila širitev akcije v bolj ekološke vode (prve takšne med taborniki), saj se v kanujih na cilj vedno pripelje prav pisan svet smeti. Z menjavo genaracij v rodu ter pomanjkanjem organizatorjev smo se po Spustu leta 1997 zavestno odločili, da bomo naredili kratek premor za leto ali dve. Toda ta kratek čas je trajal celih devet let. Odločno preveč.

3


4

Vrhunec je Spust doživel leta 1993, ko se je akcije udeležilo kar 38 posadk, imeli smo plavajočo radijsko ekipo RGL, v živo smo se javljali na Valu 202, na Kanalu A smo imeli polurno reportažo, na TV Slovenija so o njej poročali na TV Dnevniku, o nas so poročali vsi večji tiskani mediji. Ker pa je tistega leta Ljubljana praznovala 850 let prve omembe mesta, smo v sklopu praznovanja priredili tudi skupinski nočni spust z baklami in lampioni okrašenimi čolni v staro Ljubljano. Pozimi leta 2006 so nas presenetili taborniki Rodu Tršati tur, ki so predlagali, da bi spomladi istega leta soorganizirali Spust. To priložnost smo zaradi polnega koledarja žal izpustili, zato so akcijo po skoraj desetih letih obudili in vpeljali prav oni. Naslednji dve leti pa smo precej uspešno sodelovali.

Taborništvo je gibanje mladih in mladih po srcu, je druženje in prijateljevanje in je način življenja. Poleg kvalitetnega preživljanja prostega časa nas vodi ideja širjenja taborniškega duha širši javnosti, pretdvsem pa mladim, ki bodo pomagali soustvariti zdravo in odprto družbo prihodnosti. Kljub ogromni izbiri dejavnosti, ki jo imajo danes otroci in mladina in ki je pogosto vzrok za upadanje članstva pri tabornikih, je v rodu vsako leto kakšen član več, osipa pa skoraj ni. To priča o kvalitetnem programu in odgovornih mladih vodnikih, ki vzgajajo in izobražujejo mlajše tabornike, ostalem vodstvu, ki skrbi za opremo, finance, propagando, ter načelnici in starešini, ki sta jim zaupala te naloge.

Prizadevamo si, da bi z našim delom pripomogli, da bi naši murni, medvedki in čebelice, gozdovniki in gozdovnice odrasli v samozavestne, odgovorne, radovedne, kritične, vesele in delovne ljudi. Naš cilj je, da bi s taborniškimi dejavnostmi vsakega našega člana vzgajali za odgovoren odnos do naravnega okolja in lastnega zdravja, za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter s tem pripomogli k razvijanju sposobnosti za življenje v demokratični Sloveniji in Evropi.

13


TaborniĹĄtvo in BiÄ?kovci z roko v roki

12

Leta 2009, po celih dvanajstih letih, pa smo Spust zopet prevzeli na lastna pleÄ?a in si obljubili, da ga ne bomo opustili, vse dokler bo med taborniki zanj dovolj zanimanja.

5


Kdo je kdo na Spustu

Irena Rojko, vodja prireditve Robert Tell-Šmeki, koordinator prireditve Živa Sterniša, vodja tekmovalnega dela Vid Lenassi, vodja prireditvenega prostora Dvorni trg Nejc Janež, vodja prireditvenega prostora Livada Janez Kumše, vodja logistike Lucija Rojko, vodja in koordinatorka zunanjih organizacij Jaka Fortuna, logistična podpora, tehnika Živa Hrovat, uradna fotografinja Ada Stele, odnosi z javnostmi Ana Bekš, vizualna podoba Miha Blatnik-Heri, uradni snemalec Primož Venišnik, zagotavljanje opreme Žiga Hrovat, zagotavljanje dovoljenj

6

Nagradni sklad

1. mesto Polet z balonom z Balonarstvom Rome 2. mesto Dnevnikov komplet knjig Zdravstveni priročnik 3. mesto Dnevnikov komplet DVDjev Discovery 4. mesto Dnevnikov komplet 5. mesto Dnevnikov komplet

11


Poganjanje z drogom: Posadka z drogom poganja kanu. Start in cilj poganjanja sta jasno označena. Košarka: Na znak sodnika gre en član posadke na kopno, najde enega mimoidočega (netabornika, brez rutke) in ga prosi če lahko poizkusi z mostu zadeti z žogo v kanu, ki je obešen nad Ljubljanico. Če ne zadane izgubljeno žogo iz vode pobere drugi tekmovalec ter poizkuša iz vode zadeti kanu. Meri se čas od starta do zadetega koša. Organizator si pridržuje pravico do umika kontrolne točke za prepočasne posadke. Slalom: Proga je označena z visečimi vratci. Starta se s kopnega. Na starterjev znak tekmovalca skočita v kanu in

10

čim hitreje preveslata progo. Kakršenkoli dotik vrat se kaznuje z odvzemom točk. Vrstni red vratic in smer prehoda je poljuben. Ekofora: Na startu posadke dobijo vrečo za smeti, smeti nabirajo iz čolna v vodi in na bregu. Smeti se oddajo in ocenijo na kontrolni točki, ki jo določi organizator. Pantomima: Eden od članov posadke je na kopnem in kaže izžrebano besedo, ostali člani posadke morajo iz kanuja ugotoviti, kaj kaže. Besede so povezane z Ljubljanico in Ljubljano. Kontrolor meri čas, ki ga posadka za ugotavljanje porabi. Taborniški pozdrav na cilju: Posadka pred prihodom na cilj izvede taborniški pozdrav.

Naloge na 15. spustu po Ljubljanici Maskote: Posadka se na tekmovanju predstavlja s svojo maskoto, ki mora biti ves čas tekme pritrjena oziroma vidna v kanuju. Maskota mora biti večja od pol metra. Hitrostna etapa: Poteka med dvema kontrolnima točkama na progi. Kontrolorji zabeležijo čas, ki ga je posadka porabila za razdaljo med kontrolnima točkama. Test o Ljubljanici: Test je sestavljen iz petnajstih vprašanj o ribjem, ptičjem in

rastlinskem bogastvu reke, tehničnih podatkih (pretok, padec, ...), vpliv ljudi na reko (onesnaževanje, čolnarjenje, ribolov, ...) in podobno. Posadka test dobi na staru in ga odda na določeni kontrolni točki. Metanje obročev: Vsaka posadka ima na voljo pet metov z obročem. Meče se iz kanuja na breg, na palico, ki je od brega oddaljena do 10 metrov. Čas metanja je največ 2 minuti.   Iskanje zaklada po potnih znakih: Posadka mora na kopnem poiskati skrit zaklad tako, da sledi potnim znakom. Prvi potni znak je viden iz čolna. Zaklad je od brega oddaljen 50 do 500 metrov. Zaklad predstavlja vprašanje, na katerega mora posadka odgovoriti. 7


Zemljevid proge Spust po Ljubljanici 2010


15. Spust po Ljubljanici