Page 1

1 Gradivo pripravila: Maruša Klopčič in Bogdan Šiler         

 

         

 

        NA SNEGU 

NA PROGI

 BIATLON   TEK NA SMUČEH   SMUK   SMUČANJE PROSTEGA  SLOGA   SMUČANJE PO GRBINAH   VELESLALOM   NORDIJSKA KOMBINACIJA   SLALOM   DESKANJE NA SNEGU   SMUČARSKI SKOKI   SUPERVELESLALOM 

 BOB   SANKANJE   SKELETON 

NA LEDU   CURLING   UMETNOSTNO DRSANJE   HOKEJ   HITROSTNO DRSANJE   DRSANJE NA KRATKE  PROGE 

1 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


2 BIATLON    Beseda  biatlon  izvira  iz  grške  besede,  ki  pomeni  dve  tekmovanji.  Na  zimskih  olimpijskih igrah to pomeni združitev dveh  športnih  panog  skupaj.  Ta  dva  športa  sta  tek  na  smučeh  in  streljanje  s  puško.  Smučarji  tekači  morajo  določeno  razdaljo  preteči  čim  hitreje,  med  tem  pa  vmes  večkrat streljati v tarčo. Ta športna panoga  je  zelo  zahtevna,  saj  tekačevo  srce  zaradi  teka  hitro  bije,  pri  streljanju  pa  morajo  tekači srčni utrip umiriti, da lahko zadenejo  tarčo v velikosti kovanca.     Tekmovalci  uporabljajo  smuči  za  tek  na  smučeh  (prosta  tehnika),  smučarska  oblačila  in  tekaške  čevlje.  Na  ramenih  imajo  poseben  jermenski  pas  s  pomočjo  katerega  nosijo  puško  med  tekom.  Prav  tako  imajo  na  rokah  zanko,  s  pomočjo  katere  umirijo  puške,  medtem  ko  streljajo.    Obstajajo štiri različne discipline za moške in ženske: šprint, zasledovalna tekma, posamična  tekma in štafeta. Discipline se med seboj razlikujejo glede na dolžino proge in število tarč, ki  jih morajo tekmovalci zadeti. Tekmovalec mora za vsak zgrešeni strel preteči kazenski krog.  Tekmovalcu se lahko doda tudi kazenska minuta pri vsakem zgrešenem strelu. 

     

TEK NA SMUČEH    Pred  mnogimi  leti  so  ljudje  v  različnih  državah  uporabljali  tekaške  smuči  za  potovanje  in  lov.  Danes  ljudje  tečejo  na  smučeh  zaradi  zabave  in  rekreacije.  Tek  na  smučeh  je  podoben  hoji  ali  teku.  Smuči  za  tek  na  smučeh  so  dolge  in  ozke  z  močno  ukrivljenimi  konicami.  Smučarski  čevlji  se  zavežejo  in  so  podobni  tekaškim  copatom.  Tekači  na  smučeh  uporabljajo  dolge  palice,  ki  jim  pomagajo  pri  odrivu.  Pri  pripravi  smuči  je  zelo  pomembno,  da  tekači  uporabljajo ustrezne maže (voske in klistre).  Smuči je treba namazati zato, da bolje drsijo pri  teku  po  ravnini  in  navzdol  ter  ne  zdrsajo  pri  teku  po  strmini  navzgor.  Različne  vrste  snega  zahtevajo  različne  vrste  maž.  Tekaške  proge  imajo  ravne  dele,  pa  tudi  strmine,  ki  se  vzpenjajo ali spuščajo. Moški in ženske tekmujejo v posamičnih in tudi v ekipnih (štafetnih)  tekmovanjih.  Tekmovalne  razdalje  so  dolge  od  1500  metrov    pa  vse  do  50  km.  Tek  na  smučeh je šport, primeren za vse starosti. 

  2 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


3 SMUK    Smuk je zelo priljubljen šport na zimskih olimpijskih  igrah in ima izmed vseh disciplin alpskega smučanja  najdaljšo  progo.  Za  izvedbo  smuka  potrebujemo  smuči,  palice,  smučarska  očala,  posebno  obleko,  čelado  in  prav  nič  strahu.  Smučarji  se  skušajo  čim  hitreje  spustiti  po  strmem  pobočju  in  naredijo  zavoj  tam,  kjer  vidijo  rdečo  ali  modro  zastavico.  Smukači po strmini drvijo hitreje kot 100 km/h.    Pred  vsako  tekmo  sta  zaradi  varnosti  najprej  dve  poskusni vožnji. Šele potem se lahko začne prava tekma. Smuči so namazane z voskom in z  vezmi  tesno  pričvrščene  na  smučarske  čevlje.  Smučarke  palice  pomagajo  smučarju  pri  odrivanju  in  lovljenju  ravnotežja.  Del  obvezne  smučarske  opreme  sta  tudi  čelada  in  smučarska očala. Smukač doseže največjo hitrost v položaju, ko močno počepne in poskuša  biti  čim  manjši.    Vsak  smukač  se  lahko  po  progi  spusti  le  enkrat  in  tisti,  ki  progo  prevozi  v  najkrajšem času, je zmagovalec. Najtežji del smuka je ohranjanje ravnotežja in priti do cilja  brez zlomljene kosti.  

    SMUČANJE PROSTEGA SLOGA    Si kdaj želite leteti? Obstaja zimski olimpijski šport vam  omogoča več kot to. Prosto smučanje je skoraj tako kot  letenje. Zamislite si, da ste na vrhu hriba in se zapeljete  po  smučini,  nato  skočite,  letite  po  zraku  in  vmes  izvajate različne akrobacije.     Prosto smučanje je postalo olimpijski šport za moške in  ženske  v  letu  1994.  Če  bi  radi  postali  prosti  smučar  potrebujete smuči (krajše od alpskih smuči), smučarske  čevlje, smučarska oblačila in čelado.     Vsak  skakalec  najprej  opravi  dva  skoka.  V  finale  se  uvrsti  12  najboljših  moških  in  žensk.  V  finalu imajo ponovno možnost dveh skokov. Tekmovalec, ki v finalu doseže najvišjo oceno, je  zmagovalec.  Smučarji  prostega  sloga  v  zraku  izvajajo  različne  trike,  ki  imajo  zelo  zanimiva  imena:  Daffy,  Front  Tuck,  in  Backscratcher.  Sodniki  pri  skoku  ocenjujejo  gibanje  v  zraku  (akrobatika), kakšna je oblika in kakšen je doskok. Gibanje v zraku prinese 20%, oblika 50% in  doskok  30%  skupne  sodniške  ocene.  Smučarji  prostega  sloga  izvajajo  akrobacije,  obrate  in  salte tudi do 4 metre visoko, preden pristanejo na snegu. 

          3 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


4 SMUČANJE PO GRBINAH  Nekateri  smučarji  radi  smučajo  po  grbinah.  Na  olimpijskih igrah so grbine visoke tudi do enega  metra.  Smučarji  uporabljajo  svoja  kolena  kot  amortizerje. Kolena se gibajo gor in dol, telo pa  je na miru. Smuči morajo ves čas ostati v stiku s  snegom,  medtem  ko  tekmovalci  izvajajo  hitre  zavoje  po  strmini.  Smučarji  na  grbinah  uporabljajo  smučarske  palice,  tako  kot  ostali  smučarji.  Tekmuje  se  v  moški  in  ženski  konkurenci.  Tekmovalna  proga  je  ponavadi  dolga od 180 do 220 metrov. 

          VELESLALOM    Veleslalom  je  tekmovalna  disciplina  alpskega  smučanja,  ki  je  zelo  podobna  slalomu,  a  ima  širšo  postavitev  proge  in  manjše  število  zavojev.  Smučarji  opravijo  dva  teka  na  istem  pobočju, a vsakič ob drugačni postavitvi vrat.  Smučarji  prvo  vožnjo  opravijo  zjutraj,  drugo  pa  popoldan.  Vmes  se  spremeni  postavitev  vrat na progi. Najboljši skupni čas (rezultati se  seštevajo)  odloča  o  zmagovalcu.     Prva  olimpijska  veleslalomska  dirka  je  potekala leta 1952.  

    NORDIJSKA KOMBINACIJA  Nordijska kombinacija je kombinacija teka na smučeh in smučarskih skokov. To tekmovanje  vključuje dva smučarska skoka in tekmovanje v teku na smučeh. Dolžine skokov in čas teka  na  smučeh  imata  poseben  način  točkovanja  in  ko  vse  skupaj  sešteje,  dobimo  zmagovalca.  Tekmovalci  vedno  najprej  skačejo  na  smučeh  in  tisti,  ki  skupno  doseže  največjo  dolžino,  začne kot prvi na tekaškem delu tekmovanja.  Drugi tekmovalec sledi glede na razliko, ki je  nastala  pri  skokih.  Prvi,  ki  pri  smučarskem  teku  prečka  ciljno  črto,  postane  zmagovalec.  Športniki tekmujejo v posamični in ekipni konkurenci.  

4 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


5    

   

 

 

 

SLALOM    Pri  slalomu    se  tekmovalci  spustijo    po  strmini  in  vijugajo  med  rdečimi  in  modrimi  vratci.  Cilj  slaloma  je  čim  hitreje  prevoziti  postavljeno  progo  brez  napak.  Slalomisti  uporabljajo  kratke  smuči,  da  je  vijuganje  lažje. Smučarske vezi držijo smučarske čevlje  tesno  pričvrščene  na  smuči.  Smučarji  poskušajo  smučati  čim  bližje  vratic  in  jih  s  telesom  odrivajo,  zato  imajo  na  rokah  in  nogah  posebne  ščitnike,  na  glavi  pa  čelado,  da ne bi prišlo do poškodb. Slalomisti nosijo  tudi zaščitna očala in rokavice.       Obstajajo moška in ženska tekmovanja. Vsak smučar se dvakrat spusti po isti strmini, vendar  ob  dveh  različnih  postavitvah  vratic.  Tekmovalci  se  pred  tekmo  ne  smejo  spustiti  po  tekmovalni progi, dovoljen pa je ogled proge. Tekmovalne proge za moške morajo imeti 55  do 75 vratic, za ženske pa 45 do 65 vratic. Časi obeh voženj se seštejejo in smučar, ki ima na  koncu najhitrejši skupni čas, je zmagovalec.  

    DESKANJE NA SNEGU    Deskanje na snegu je bilo izumljeno v Združenih  državah Amerike leta 1960. Gre za kombinacijo  rolkanja in smučanja. Deskarji na snegu izvajajo  številne  trike  v  zraku.  Poznamo  tri  discipline  deskanja  na  snegu:  deskanje  v  snežni  cevi, 

5 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


6 paralelni veleslalom in kros. Tekmujejo moški in ženske.  Pri  deskanju  v  snežni  cevi  deskarji  uporabljajo  progo  v  obliki  polovice  valja,  ki  je  skopan  približno  4  metre  v  podlago.  Deskarji  najprej  pridobijo  hitrost  in  ko  pridrvijo  na  najvišjo  točko,  v  zraku  naredijo  trik.  Nato  doskočijo  in  izvedejo  trik  na  nasprotni  strani  cevi.  Zmagovalec  je  tisti  deskar,  ki  najbolj  natančno  izvede  najtežje  trike  (akrobacije).  Izvedbo  ocenjuje pet sodnikov.   Paralelni  veleslalom  je  disciplina  deskanja  na  snegu,  ki  je  zelo  podobna  veleslalomu  pri  alpskem smučanju. Vendar pa pri paralelnem veleslalomu tekmujeta dva deskarja istočasno  na vzporednih progah.   Kros je nova disciplina deskanja na snegu, kjer se po štirje tekmovalci istočasno spustijo po  zaviti in grbinasti progi.   

SMUČARSKI SKOKI    Preden  se  lotite  skakanja  na  smučeh,  potrebujete  ustrezno  opremo.  Prva  stvar,  ki  jo  potrebujete,  je  skakalna  obleka,  ki  je  nujna  za  vzdrževanja  telesne  temperature.  Naslednja  stvar, ki jo potrebujete so skakalne smuči –zelo so dolge in precej široke. Potrebujete še vezi  s  sponkami,  da  vaše  smuči  ne  odletijo  po  svoje.  Smučarski  skakalci  uporabljajo  posebne  čevlje    s  trakovi.  Z  njimi  se  skakalec  pripne  na  vezi,  da  se  ne  prekucne  preko  smuči.  Del  obvezne opreme je seveda tudi čelada. Ko imate vso opremo varno oblečeno in pritrjeno, ste  pripravljeni na skok.   Skakalec se v počepu spusti po strmem zaletišču in se na koncu, kjer je odskočna miza, na  vso moč odrine. Nato leti po zraku in si prizadeva doseči čim daljši skok. Skakalec mora znati   tudi varno doskočiti. Varnost je pri smučarskih skokih zelo pomembna, a morajo biti skakalci  v zraku tudi elegantni. Natančnost izvedbe posameznega skoka oceni pet sodnikov. Sodniki  ocenijo  odriv,  fazo  leta  in  doskok,  ki  naj  bi  bil  izveden  na  poseben  način,  ki  se  mu  reče  telemark. Vsak tekmovalec ima na voljo dva skoka. Seštevek obeh  dolžin ter ocene sodnikov  da končno uvrstitev skakalca.                              

6 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


7 Na  olimpijskih  grah  obstajajo  tri  vrste  tekmovanj:  posamična  tekma  na  mali  skakalnici,  posamična tekma na veliki skakalnici in ekipna tekma na veliki skakalnici. Smučarski skakalci  tekmujejo  tudi  v  smučarskih  poletih,  vendar  ne  na  olimpijskih  igrah.  Najbolj  znana  je  skakalnica  velikanka v Planici, kjer je svetovni rekord do pred kratkim znašal kar 239 metrov.   

  SUPERVELESLALOM  Če  želiš  biti  superveleslalomist,  moraš  smučati zelo hitro in hkrati znati zavijati kot  zelo  dober  veleslalomist.    Pri  superveleslalomu  potrebuješ  čelado,  smučarske  čevlje,  dolge  smuči,  smučarska  očala,  palice,  in  posebno  obleko.  Seveda  ti  ne  sme  manjkati  poguma.  Palice  za  superveleslalom  so  ukrivljene,  da  čim  bolj  ustrezajo obliki telesa smučarja.       Tekmovalna proga za superveleslalom mora imeti vsaj 35 sprememb smeri za moške in vsaj  30  sprememb  smeri  za  ženske.  Proga  je  daljša  kot  pri  veleslalomu,  vendar  krajša  kot  pri  smuku.  Tekmovalna  proga  je  postavljena  na  dan  tekmovanja  in  poskusna  vožnja  ni  dovoljena.  Tako  si  mora  superveleslalomist  čim  večji  del  proge  zapomniti  že  ob  ogledu.  Tekmovalci  imajo  le  eno  možnost,  da  dosežejo  dober  čas  in  tisti  z  najboljšim  časom  je  zmagovalec.     

BOB  Bob  je  zimski  šport.  Začetek  tega  športa  sega  v  začetek  19.  stoletja.  Bob  je  ena  izmed  prvih  disciplin  olimpijskih  iger.  Bob  štirised  je  bil  že  del  prvih  zimskih  olimpijskih iger leta 1924. Leta 1932 je bil v  program  olimpijskih  iger  dodan  tudi  bob  dvosed.            Ko drvi bob po ledeni stezi, so refleksi tekmovalcev zelo pomembni. Športniki se zanašajo na  svoje reakcije v stotinkah sekunde, da kar najbolje izpeljejo ostre zavoje, medtem ko nanje  delujejo velike sile. Majhni popravki med vožnjo odločajo o delčkih sekunde, ki se pokažejo 

7 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


8 na cilju pri končnem rezultatu. Najhitrejša izmerjena hitrost 143 km/h pove, zakaj se vožnja z  bobom imenuje FORMULA ENA NA LEDU.    Posadko sestavljajo vrhunsko trenirani športniki, saj je hiter štart odločilen za dober rezultat.  Ključnega  pomena  sta  moč  in  hitrost,  zato  tekmovalci  največkrat  prihajajo  iz  šprinterskih  disciplin  atletike.  Ekipa  je  sestavljena  iz  dveh  ali  štirih  tekmovalcev,  ki  so  med  vožnjo  zaščiteni  s  čelado  in  drugimi  ščitniki.  Oblečeni  so  v  poseben  dres  in  nosijo  šprintarice  z  žebljički za tek po ledu.  Bob so posebne sani iz jekla, aluminija in različnih drugih materialov. Stojijo na štirih gladkih  drsalkah.  S pravili je določena tudi največja dovoljena teža boba, da imajo vse ekipe enako  pomoč sile teže.     

SANKANJE  Če  povežeš  hitrost  in  led,  kaj  dobiš?  Sankanje.  To  je  šport,  kjer  posamezniki  ali  pari  tekmovalcev  drsijo  s  sanmi  po  zaviti  zaledeneli  progi.  Tekmovalci  ležijo  na  hrbtu  na  saneh  tako,  da  imajo  stopala  spredaj.  Če  se  želite  sankati  na  tak  način,  potrebujete  posebno  opremo. Posebne sani, ki izgledajo in delujejo kot avtomobil in tehtajo največ 25 kilogramov.  Dosežejo hitrost do 130 km/h. Sankač vodi in usmerja sani z nagibanjem telesa in s pomočjo  pritiska nog na drsalce, na katerih drsijo sani. Pomemben del opreme je oblačilo, ki sankaču  pomagajo  biti  čim  hitrejši.  Tudi  čevlji  so  narejeni  tako.  Rokavice  imajo  vgrajene  bodice,  saj  sankači na štartu uporabljajo roki kot vesla, da pridobijo čim hitreje čim višjo hitrost.            Poznamo tri različne oblike tekmovanj: moški posamezno, ženske posamezno in dvojice. Pri  posamičnih tekmah se vsak sankač štirikrat spusti po ledeni progi. Tekma traja dva dni. Časi  posameznih voženj se seštejejo in tekmovalec z najhitrejšim seštevkom časov je zmagovalec.  Pri dvojicah tekmovalci opravijo dve vožnji v enem dnevu in prav tako je zmagovalec tisti, ki  ima v seštevku najboljši čas. 

SKELETON    Skeleton  je  zimski  šport,  ki  je  zelo  podoben  sankanju.  Pri  skeletonu  si  tekmovalec  začetno  hitrost  pridobi  s  pomočjo  teka  in  se  nato  s  trebuhom 

8 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


9 uleže  na  sani,  tako  da  ima  glavo  spredaj.  Obvezna  oprema  tekmovalcev  so  posebne  sani,  posebna oblačila in čelada.  Športnik  se  spusti  po  ledeni  stezi  na  nizkih  saneh  z  dvema  dolgima  jeklenima  drsalkama,  čemur  rečemo  skeleton.  Štart  se  začne  s  polvisokega  položaja  (z  eno  ali  dvema  rokama  se  opira na sani).  Zalet s potiskanjem skeletona ‐ traja približno 30 metrov. Tekmovalec nato  leže na sani na trebuh, z glavo naprej.  Da  bi  obdržal  najboljšo  smer,  lahko  skeleton  skozi  ovinke  usmerja  zgolj  s  premikanjem  težišča telesa. Hitrost na kilometer in pol dolgi tekmovalni stezi preseže 130 kilometrov na  uro.  Skeleton  nima  mehaničnih  zavor,  voznik  ga  zaustavi  z  dvigom  sprednjega  dela,  kar  poveča trenje.  Pri zaletu pomagajo nazobčani čevlji. Za vsako vožnjo morajo tekmovalci uporabiti iste sani,  razen, če niso tako poškodovane, da se jih ne da popraviti. Po prvi vožnji se  20 najhitrejših v  moški in 12 v ženski konkurenci uvrsti v drugo vožnjo. Obe vožnji sta izpeljani na isti dan. Časi  se seštejejo in tekmovalec z najboljšim skupnim časom je zmagovalec.  Skeleton  se  je  kljub  svoji  atraktivnosti  na  olimpijskih  igrah  do  sedaj  pojavil  šele  štirikrat.  Olimpijski status si je pridobil leta 1928 in 1948, naslednjič pa se je kot olimpijska disciplina  pojavil šele leta 2002 v Salt Lake City‐u. 

  CURLING  Curling  se  igra  na  ledeni  površini.  V  igri,  podobni  kegljanju  na  ledu,  se  pomerita  po  dve  moštvi s štirimi igralci. Dva člana ekipe med igro opravljata naloge čistilcev in tako s pomočjo  metle  pripravljata  drsno  površino  za  kamen.  Cilji  curlinga  in  sistem  točkovanja  so  podobni  balinanju.  Igralci  po  ledu  izmenično  porivajo  19‐kilogramski  čok,  ki  ga  skušajo  čimbolj  približati ciljni točki, sredini vrste koncentričnih krogov.        Tekmovalci  dobijo  točko  za  vsak  čok,  ki  ga  potisnejo  bliže  cilju kot tekmeci,  če  ta  le  pristane  znotraj  območja  s  premerom  1,83  m,  ki  mu  pravijo  "hiša".  Moškega in ženskega olimpijskega turnirja se ponavadi udeleži  po deset ekip, ki tekmujejo po sistemu vsak z vsakim. 

  9 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


10 UMETNOSTNO DRSANJE  Umetnostno drsanje je šport, kjer plešemo in  izvajamo  skoke  na  ledu.  Umetnostno  lahko  drsamo posamično ali v parih. Edina oprema,  ki  jo  potrebujemo  so  drsalke  in  oblačilo.  Umetnostni  drsalci  poskušajo  pokazati  čim  bolj  gladko  in  povezano  predstavo.  Drsalke  jim  omogočajo  izvajanje  ostrih  zavojev  in  obratov. Umetnostno drsanje je bilo prvič na  olimpijskih igrah leta 1908.  Umetnostno drsanje se je pričelo v Evropi pred več sto leti. Ljudje so pozimi počakali, da so  jezera, mlake in kanali zamrznili. Danes zaprta drsališča omogočajo drsanje preko celotnega  leta.  Umetnostni  drsalci  tekmujejo  v  4.  disciplinah: moški  posamično,  ženske  posamično,  pari  in  plesni pari. Pri parih partnerja (moški in ženska) izvajata težke in spektakularne elemente kot  so  obrati  in  skoki.  Pri  posamični  kategoriji  moški  oziroma  ženske  nastopajo  samostojno.   Tekmovanje  vključuje  kratek  program  (33.3%  končne  ocene)  in  prosti  program  (66.7%  končne ocene).  Plesni  pari  predstavljajo  prav  posebno  obliko  umetnostnega  drsanja.  Vsak  par  (moški  in  ženska)  mora  odplesati  4  plese.  Dva  od  teh  sta  enaka  (obvezna)  za  vse  plesne  pare.  H  končni  oceni  prineseta 2x 10% končne ocene. Preostala dva plesa  se imenujeta originalni ples in prosti ples. Originalni  ples je vreden 30% in prosti ples 50% končne ocene.    Oblačila  nastopajočih  so  usklajena  s  stilom  nastopa  in  glasbo.  Dame  morajo  nositi  krila,  moški  pa  dolge  hlače.  Na  olimpijskih  igrah  lahko  tekmuje  največ  30  žensk,  30  moških,  20  parov in 20 plesnih parov.       

HOKEJ  Moški hokej se je na olimpijskih igrah prvič pojavil leta  1920.  Ženski  hokej  pa  šele  leta  1998.  Cilj  igre  je  z 

10 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


11 ukrivljenimi palicami potiskati pak in zadeti mrežo nasprotne ekipe. Pak je trd gumijast disk,  ki drsi po ledu.  Na moški hokejski olimpijski turnir se uvrsti 14 ekip. Šest se jih avtomatsko uvrsti v finale. To  so tiste srečne ekipe, ki so se na olimpijski turnir uvrstile že leto pred velikim dogodkom. Na  ženski hokejski turnir se uvrsti 8 ekip. Hokej se igra na ovalnem drsališču, ki je dolgo 61 m in  široko 30 m. Je zelo hitra igra. Vsaka ekipa ima na šest igralcev: dva obrambna igralca (levi in  desni),  trije  napadalci  (centralni,  levi  in  desni)  in  vratar.  Vsi  igralci  nosijo  zaščitno  opremo:  čelado  z  masko,  ščitnike  za  ramena,  prsni  koš  ter  ščitnik  za  vrat.  Seveda  ni  hokejista  brez  drsalk  in  hokejske  palice.  Hokejisti  imajo  obute  posebne  nogavice,  hlače  in  majico,  ki  jo  oblečejo  preko  vse  zaščitne  opreme.  Vratarji  so  zaščiteni  s  še  večjim  številom  ščitnikov  ter  posebno čelado.   

HITROSTNO DRSANJE  Hitrostni  drsalci  tekmujejo  na  ovalni  ledeni  stezi  dolžine  400  metrov.  Tekmovalna  steza  ima  dve  progi,  tako  da  naenkrat  lahko  tekmujeta  dva  drsalca.  Po  vsakem  opravljenem  krogu  drsalca  zamenjata  tekmovalno  progo,  saj  je  zunanja  proga daljša od notranje. Če želijo biti umetnostni  drsalci čim lepši, pa je cilj hitrostnih drsalcev biti  čim  hitrejši.  Zato  so  med  drsanjem  močno  nagnjeni  naprej.  Njihove  drsalke  imajo  dolgo  in  ravno drsno površino. Oblačila se tesno prilegajo  telesu.  Za  pridobivanje  hitrosti  si  pomagajo  z  gibanjem  ene  ali  obeh  rok.  Moški  in  ženske  tekmujejo na razdaljah od 500 do 10 000 metrov.   

DRSANJE NA KRATKE PROGE  Drsanje  na  kratke  proge  je  športna  disciplina,  ki  se  dogaja  na  ovalni  tekmovalni  stezi  dolžine  111  metrov.  Obstajajo  posamične  tekme,  štafetne  tekme  in  tekmovanja,  ko  hkrati  tekmuje  več  drsalcev.  Drsanje  na  kratke  proge  je  lahko  zelo  nevarno,  saj  je  na  drsališču  hkrati  veliko  drsalcev,  ki  dosegajo  zelo  visoke  hitrosti  in  obute  zelo  ostre  drsalke.  Drsalci  nosijo  plastične  čelade,  posebna  oblačila,  ki  se  tesno  prilegajo  njihovemu  telesu,  kolenske  ščitnike, ščitnike za goleni in rokavice. Drsalke, ki so narejene prav za kratke proge, so zelo  ostre in rahlo ukrivljene. Obstajajo štiri različne discipline za moške in ženske, tri posamične  tekme  in  dve  štafeti.  Štafetno  tekmovanje  je  zelo  zanimivo,  saj  tekmujejo  po  štirje  tekmovalci iz vsake ekipe. Ženske tekmujejo na razdalji 3000 m, moški pa na razdalji 5000 m.   

11 Povzeto po viru: http://www.activityvillage.co.uk/


ZIMSKE OI 2012 MALO DRUGAČE  

OLIMPIJSKE IGRE MALO DRUGAČE

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you