Page 1

zlati meh 1

zlati meh

ŽE OD 1981— DRŽAVNO PRVENSTVO

bilten 36. Zlate harmonike Ljubečne LJUBEČNA, AVGUST 2016

36. Zlata harmonika Ljubečne //

3

zlata h arm onika ljubečne


ŽE OD 1981— DRŽAVNO PRVENSTVO


zlata h arm onika ljubečne LJUBEČNA, AVGUST 2016


DRAGE TEKMOVALKE, TEKMOVALCI, DRAGI STARŠI, SPREMLJEVALCI, OBISKOVALCI IN GOSTJE PRIREDITVE Lepo pozdravljeni na 36. Zlati harmoniki Ljubečne! Sprejeti funkcijo predsednika organizacijskega odbora je bila zame velika čast in hkrati izziv. Pri tej odgovorni nalogi sem si tudi sam zastavil visok cilj – Zlati harmoniki Ljubečne vrniti njen lesk. Ker je harmonika zelo pomemben del naše kulture, se mi zdi pomembno, da prireditev Zlata harmonika Ljubečne ohranjamo tudi v prihodnje. Širši javnosti želimo pokazati, kako zabavno in zanimivo je lahko igranje harmonike in morda k igranju harmonike spodbudimo še koga. Tekmovanje ima zelo dolgo tradicijo. Od leta 1981 se je na njem predstavilo že več kot dva tisoč harmonikark in harmonikarjev. Na to moramo biti ponosni. In to moramo ohranjati. Letošnje leto je prineslo nekaj novosti – ustvarili smo novo grafično podobo, prenovili spletno stran, ustvarili profil na socialnem omrežju Facebook, ponovno smo za vse udeležence pripravili priznanja, pridobili pa smo

tudi generalnega sponzorja – MIK OKNA, ki bo poskrbel, da bodo najboljši udeleženci tudi nagrajeni. Z aktivnostmi pa bomo nadaljevali tudi po letošnjem tekmovanju. V začetku leta 2017 bomo pripravili tiskovno konferenco, na kateri bomo predstavili razpis za tekmovanje 37. Zlata harmonika Ljubečne, v njem bodo objavljeni termini predtekmovanj, polfinala in finalnega tekmovanja ter seznam obveznih skladb. Dovolite mi, da zaključim s čestitkami in z zahvalo vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji tekmovanja 36. Zlata harmonika Ljubečne. Čestitke tudi vsem udeležencem tekmovanja. Brez vas in vašega trdega dela ter vztrajnosti tudi tekmovanja ne bi bilo. Ljubečna je večna, se radi pošalimo, torej se tudi mi ponovno vidimo na Ljubečni naslednje leto. ROBERT GOTER, Predsednik Organizacijskega odbora tekmovanja Zlata harmonika Ljubečne


VESELI SMO, DA LAHKO POMAGAMO ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE ZOPET POSTAVITI TJA, KAMOR SODI – NA SAM VRH

Srečno in še na mnoga leta! FRANCI PLIBERŠEK,

zlati meh

Generalni direktor MIK, d.o.o.

5

Z zagnanostjo, veliko mero ljubezni do glasbe in željo po širjenju znanja ter ohranjanju tradicije, je organizatorjem uspelo ohraniti prireditev vse do danes, za kar vam vsem iskreno čestitam. V veliko veselje in čast mi je, da so organizatorji letošnje Zlate harmonike prepoznali podjetje MIK kot partnerja, ki lahko pomaga tekmovanje ponovno postaviti tja, kamor sodi – na sam vrh. Biti in prevzeti odgovornosti pokrovitelja za naše podjetje nikoli ni preprosta odločitev. Zavedamo se odgovornosti, ki jo kot pokrovitelji prevzamemo, ne samo v finančnem smislu, ampak tudi v razumevanju in zastopanju vrednot ter ugleda dogodka. Zlata harmonika Ljubečne predstavlja vse, v kar naše podjetje verjame in naša dolžnost je, da jim pomagamo uresničiti njihovo poslanstvo. Ohranjati znanje in širiti ljubezen do ljudske glasbe in slovenske kulture je odgovorna naloga, ki jo organizatorji Zlate harmonike Ljubečne že 36 let več kot odlično opravljajo in podjetje MIK z velikim veseljem soustvarja prihodnost tega poslanstva.

Prepričan sem, da bo letošnji dogodek še korak naprej in bo Zlata harmonika Ljubečne tudi v prihodnje uspešno nadaljevala svoje poslanstvo ter širila dobro voljo, tako med tekmovalce kot poslušalce.

36. Zlata harmonika Ljubečne //

Zlata harmonika Ljubečne je zagotovo eden tistih dogodkov, ki v vseh ljubiteljih zvoka harmonike vzbudi lepe spomine.


ZMAGOVALEC ZLATE HARMONIKE LJUBEČNE 2015

Blaž Jamnikar Pukl se je rodil 1. februarja 2003 v Slovenj Gradcu. Njegovo prvo harmoniko sta mu starša, Simona in Bojan, kupila za njegov šesti rojstni dan, na rojstnodnevno zabavo pa mu jo je prinesel in mu na njo zaigral Klemen Rošer, s katerim sta kasneje spletla odlično sodelovanje kot mentor in učenec.

36. Zlata harmonika Ljubečne //

6

zlati meh

Blaž se je vsa leta izobraževal pod vodstvom mentorja Klemna Rošerja in dosegal izvrstne rezultate. – – – – – – –

Državno prvenstvo (ZDHS) 2015 – zlato priznanje in 1. mesto v skupini do 11 let Državno prvenstvo (ZDHS) 2016 – zlato priznanje in 1. mesto v skupini do 12 let Evropsko prvenstvo 2013 in 2014 – 1. mesto v skupini do 10 let Evropsko prvenstvo 2015 – 2. mesto v skupini od 11 do 14 let Mednarodno tekmovanje Avsenik 2011, 2012, 2013 – srebrno priznanje Mednarodno tekmovanje Avsenik 2014, 2015, 2016 – zlato priznanje Zlata harmonika Ljubečne 2012 – zlata plaketa in zmagovalec občinstva

– –

Zlata harmonika Ljubečne 2013 in 2014 – zlata plaketa Zlata harmonika Ljubečne 2015 – zlata plaketa in absolutni zmagovalec

„Blaževo čutenje glasbe je neverjetno, ljubezen do harmonike pa kar izžareva iz njega. Na vsak nastop se kljub svoji mladosti pripravi z največjo mero odgovornosti. Zmage na Zlati harmoniki se je resnično veselil. Takšna nagrada pri dvanajstih letih starosti je zagotovo izredna potrditev, da je na pravi poti in da ga čaka lepa glasbena kariera s harmoniko.“ KLEMEN ROŠER mentor


SPOŠTOVANI

STANISLAV MIKOLA Predsednik KUD Ljubečna

36. Zlata harmonika Ljubečne //

7

Naše prvo tekmovanje so organizirali gasilci z Ljubečne, vsa ostala leta pa KUD Ljubečna. Prvi predsednik Zlate harmonike Ljubečne je bil g. Milan Brecl, nato pa so si sledili g. Pavli Platovšek, g. Marin Grosek in do letos g. Janez Šabec. Z letošnjim letom je prevzel vlogo predsednika tekmovanja g. Robert Goter in prinesel svež pristop, zato smo spremenili vizualno podobo tekmovanja. Želim, da se naše tekmovanje ohrani še dolgo, vsem mladim in tudi malo starejšim harmonikarjem pa želim obilo uspeha na tekmovanju ter s tem tudi pri ohranjanju tega ljudskega instrumenta.

zlati meh

Zlata harmonika Ljubečne ima 36 let dolgo tradicijo, na tem tekmovanju pa so se uveljavljali najboljši harmonikarji iz Slovenije in drugod.


PREDSEDNIK STROKOVNE KOMISIJE, PROF. TOMAŽ GUČEK

36. Zlata harmonika Ljubečne //

8

zlati meh

Zlata harmonika Ljubečne je tekmovanje s tradicijo, na katerem so do sedaj tekmovali skoraj vsi priznani virtuozi na tem instrumentu: od tistih, ki so orali ledino (Brane Klavžar, Miro Klinc), da mnogih mlajših niti ne naštevam. Z leti se je izoblikoval tekmovalni sistem, v katerem se morajo nastopajoči z raznovrstnimi skladbami pomeriti v predtekmovanjih, polfinalih in tisti najboljši v finalu. Na slednjem se predstavijo tudi s posebej, od strokovne komisije izbranimi obveznimi skladbami. Prav zaradi velikega števila tekmovalcev in prej omenjenega sistema selekcije, ki skozi tri kroge izbere zares najboljše, je po mojem mnenju Zlata harmonika Ljubečne najbolj kvalitetna prireditev na tem področju. Finalisti Zlate harmonike Ljubečne se po navadi uvrščajo najvišje tudi na vseh drugih podobnih tekmovanjih s takšnimi in drugačnimi zvenečimi nazivi. Zato naj velja: ŽE SAMO SODELOVANJE, PREDVSEM PA ZMAGA NA TEKMOVANJU ZA ZLATO

HARMONIKO LJUBEČNE, JE VEDNO BILA, JE IN BO NEKAJ POSEBNEGA! Mladim harmonikarjem naj ostane sodelovanje na tekmovanju izziv za dokazovanje njihove kvalitete in dokaz, da so na pravi poti! Srečno vsem tekmovalcem! TOMAŽ GUČEK Predsednik strokovne komisije


dobitniki plakete Avgusta Stanka 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993

Mitja Kapš Jože Bohorč Zoran Zorko Hinko Sernc Domen Jevšenak Vesna Žagar Franc Rajgl Boštjan Kovše

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aleksander Pacek Tomaž Škrjanc Darko Golec Bernarda Podlesnik Andraž Kamnar Andraž Kamnar Jure Ciber Dejan Delguisto Matic Ceglar Natalija Hočevar Toni Pirnar Janez Lekše Matjaž Poljanšek Matic Štavar Gregor Sevčnikar Jaka Fidel Jaka Fidel Tomaž Boškin Jernej Zupan Miha Grmek Seražin Simon Vrbec ni bila podeljena

zlati meh

Miro Klinc Miro Klinc Mitja Kapš Mitja Kapš Viki Ašič ml. Toni Sotošek Zoran Lupinc Toni Sotošek Zoran Zorko Zoran Zorko Domen Jevšenak Domen Jevšenak Peter Šmid Franc Rajgl Robert Kožar Robert Goličnik Dejan Raj Primož Kelenc Primož Kelenc Jure Ciber Tina Bohak Janez Lekše Janez Lekše Dejan Kušer Dejan Raj Matjaž Poljanšek Matija Veninšek Nejc Pačnik Nejc Pačnik

Žan Bregar Jani Pušnik Mitja Bukovec Martin Golič Simon Vrbec Blaž Jamnikar Pukl

9

1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

2010 2011 2012 2013 2014 2015

36. Zlata harmonika Ljubečne //

dosedanji absolutni zmagovalci


dobitniki nagrade občinstva 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Jože Bohorč Marjan Lipovšek Marjan Lipovšek Toni Rajk Toni Rajk Janez Vodovnik Janez Vodovnik Miha Debevec Miha Debevec Tanja Čretnik Robert Goter Bernarda Podlesnik Matjaž Kokalj Stojan Imperl Janez Lekše Andrej Rak Neža Petek Janez Lekše Kristina Pahor Nejc Štalca Tanja Županc Matija Veninšek Matija Veninšek Matija Veninšek Anže Počkar Nejc Pačnik

2010 2011 2012 2013 2014 2015

Janez Lekše Nejc Juhart Blaž Jamnikar Pukl Miran Vogrinec Gašper Laznik Gašper Laznik

ljudski godec leta – veteran 1995 1996 1997 1998 1999

Hinko Sernc Jože Škrlj Miro Magister Darij Kralj Anton Špringer

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Jože Škrlj Vinko Ušeničnik Ciril Podkrižnik Ludvik Žiberna Anka Podobnik Anton Špringer Jože Dolenc Vinko Ušeničnik Ivan Srpčič Ivan Srpčič Ivan Srpčič Ivan Srpčič Ivan Šekoranja Ivan Šekoranja Ivan Šekoranja Ivan Šekoranja


finalisti za nastop na 36. zlati harmoniki ljubečne

Letošnjih predizbornih tekmovanj se je udeležilo 150 tekmovalcev, od tega se jih je 54 uvrstilo v polfinale, 30 pa v finale. Skupaj z veterani, se je v finale 36. Zlate harmonike Ljubečne uvrstilo 44 tekmovalcev.

Ambrož Goličnik Natalia Jakop Amadej Kolenc Gal Vidovič Dominik Vid Viršek Zeme Pečnik Dominik Štajnar Gašper

I. KATEGORIJA – od 2002 do 1. Niko Armič 2. Uroš Ber 3. Andrej Hartman 4. Žan Kostanjevec 5. Lesjak Tjaša 6. Lamprečnik Klemen 7. Tomaž Ocvirk 8. Matic Jeraj 9. Katarina Kerec 10. Maroš Košir Novak

do 1975

VETERANI – letnik 1955 in starejši

2005

Petek, 26. avgust 2016 1. Janez Bogataj 2. Jože Dolenc 3. Tone Fabjanič 4. Vinko Jenšterle 5. Tone Klun 6. Konrad Kostanjevec 7. Stane Makovec 8. Vinko Marinšek 9. Srečko Podobnik 10. Franc Resman
 
 11. Marijan Rozman 12. 
 Ivan Šekoranja 13. Albin Škerjanc
 14. Mimika Šraj

zlati meh

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

IV. KATEGORIJA – od 1956 1. Bradeško Metod 2. Vodovnik Jani 3. Vogrinec Miran

11

JUNIORJI – letnik 2006 in mlajši

do 2001

36. Zlata harmonika Ljubečne //

II. KATEGORIJA – od 1991 1. Adam Brunet 2. Benjamin Krhin 3. David Kuharič 4. Jaka Plevnik 5. Tanja Podkrižnik 6. Sven Pušnik 7. Julija Toplak 8. Žiga Stropnik 9. Žiga Žlebnik 10. Žiga Hriberšek


RAMÓNIKA, HARMONEČE, MÉHE, FÚDE, TRIEŠTINA ... Povzeto iz zbornika – 20 LET HARMONIKE LJUBEČNE Ljubečna 2000

36. Zlata harmonika Ljubečne //

12

zlati meh

Harmonika sodi med najmlajša ljudska glasbila, pa vednar je v zadnjem stoletju postala najbolj priljubljen in znan glasbeni inštrument. Njen razvoj je povezan s kitajskimi ustnimi orglicami “sheng”, ki jih Kitajci kot samostojno glasbilo ali v orkestrskih sestavih poznajo že stoletja. Leta 1777 je Francoz Pere Amiod „sheng“ prinesel v Evropo in s tem spodbudil nastanek glasbil s prostimi prenihavajočimi jezički. Tako je leta 1821 Christian Friderich Ludwig Buschmann izdelal prve ustne orglice, ki jih je poimenoval „Aura“ , še istega leta pa jim je dodal gumbasto tipkovnico in ročno izdelan meh, kar je poimenoval „Handeolina“. Cyrillus Demian z Dunaja je glasbilo izpolnil in ga leta 1829 patentiral pod imenom Accordion. Charles Buffet iz Belgije in Napoleon Fourneaux in M. Busson iz Francije so se leta 1830 naprej ukvarjali z manufakturo tega tipa inštrumenta, narejenega iz rožnega lesa z intarzijo iz slonovine in biserne matice z deset do dvanajst sopranskimi tipkami in z dvema basovskima gumboma. Prvo

kromatično harmoniko je leta 1850 izdelal dunajski glasbenik Walter. Za hiter razvoj harmonike je zaslužna nemška tovarna Hohner, ki je začela proizvajati harmonike že leta 1857. Kromatične –klavirske harmonike so v 20. stoletju skoraj povsem izrinile starejše diatonične, vendar še zdaj uporabljajo nekatere vrste manjših diatoničnih harmonik – največ v ljudski glasbi. Zapisi kažejo, da smo Slovenci prevzeli harmoniko od severnih nemških sosedov v drugi polovici 19. stoletja. Nov inštrument je kaj kmalu našel svoje mesto med ljudmi. Da so bili godci z diatonično harmoniko že del godčevska sestava, je videti na eni od prvih upodobitev harmonike v slovenskem ljudskem slikarstvu, na panjski končnici z motivom godcev pred peklom iz zadnje četrtine 19. ali prva leta dvajsetega stoletja. Zaradi lepega zvena, hitre priučljivosti, glasnosti in s tem tudi občutka polnosti, ki ga daje, je harmonika kmalu dobila mesto najljubšega inštrumenta, poleg tega pa je bilo z njo mogoče istočasno igrati ritmično basovsko linijo in vodilno melodijo


zlati meh

Frajtonarica kot osrednje glasbilo pri godcih Na Slovenskem pa je to revolucionarno glasbilo dodobra spremenilo dotedanjo slovensko podobo. „Frajtonarica“ je danes osrednje glasbilo v skoraj godčevskih sestavih in najbolj priljubljen v instrumentalno – plesnih zasedbah. Prav tako nastopa kot samostojno glasbilo in priložnostno za spremljavo

13

Mediji in popularnost harmonike Vzroke za popularnost harmonike je treba iskati tudi v medijih. Klavirska harmonika se je predvsem po zaslugi legendarnega harmonikarja Avgusta Stanka na radijskih valovih priljubila že pred drugo svetovno vojno, in sicer od tridesetih let naprej, medtem ko je diatonična harmonika začela svoj zagoviti pohod tudi na odrskih deskah in po medijih s popularizatorjem Lojzetom Slakom od konca šestdesetih let naprej. K priljubljenosti so pripomogli tudi narodnozabavni ansambli, ki so začeli novo poglavje v razvoju „godčevstva“ takoj po 2. svetovni vojni, in sicer prav na slovenskem alpskem območju. Čeprav je kazalo, da bo z nastankom oziroma vzponom sodobnejše klavirske in kromatične harmonike potonila v pozabo starejša diatonična, se to ni zgodilo, kajti diatonična se je v ljudski tradiciji, predvsem na podeželju, že prej tako priljubila, da je novodobna ni mogla

spodriniti. Diatonična harmonika zato še danes razveseljuje izvajalce in poslušalce. Vsemu temu pa se v zadnjih letih pridružujejo vedno številčnejši seminarji in šole, ki uče igranje na harmoniko v folklornih skupinah, hkrati pa spodbujajo nadaljevanje tradicije godčevstva. V tem se ločujemo tudi od drugih dežel, kjer je bila harmonika prav tako zelo modno glasbilo, ni pa prešla v ljudsko tradicijo, na primer v sosednji severni Italiji oziroma v Furlaniji je znana le še kromatična harmonika, izvajalci pa igrajo večinoma avtorske skladbe za plese v ritmu valčka in polke, imenovane „ballo liscio“, v ljudski tradiciji pa jo uporabljajo le za izvajanje „villote“, petja pesmi s spremljavo harmonike tudi na melodije, ki so znane na Slovenskem. Ena takšnih pesmi je stara ljudska melodija, ki jo poznamo z besedilom „Oj božime“. Diatonična harmonika je danes precej znana in priljubljena v tistih predelih Italije, kjer prebivajo ali so prebivali Slovenci.

36. Zlata harmonika Ljubečne //

s spremljajočimi glasovi, saj lahko sama tvori celoten godčevski sestav. Z lahkoto je izpodrinila prejšnja modnejša glasbila – če je bilo prej za kakršen koli večji ples potrebno naročiti več godcev, je bilo potem, ko so se pojavili prvi harmonikarji, dovolj, da se je na plesišču pojavila ena „frajtonarica“ in že se je lahko plesalo. Ker pa je en godec cenejši kot cel ansambel, je harmonika omogočala tudi cenejšo glasbo.


petja, čeprav pri Slovencih velja načelo, da ljudski pevci vedno pojejo brez instrumentalne spremljave. V glasbenem sestavu je najbolj znan in priljubljen godčevski trio, ki ima plesno-instrumentalno zasedbo in je največkrat sestavljena iz diatonične harmonike – „frajtonarice“, klarineta (ali trobenta) ter baritona ali basa, nastopa pa še v sestavu z različnimi glasbili, kot so violina, orglice, kitara, rog, boben, citre, činele, kontrabas, bombardon, helikon; v Beli krajini ter ponekod na Dolenjskem in Štajerskem se ji včasih pridružijo še bisernica, bugarija in berda, marsikje jo spremljajo tudi doma narejena glasbila, kot so lončeni bas ali improvizirana glasbila, na primer rastlinski list in glavnik; ti inštrumenti so ponekod vključeni tudi v godbo na pihala. Viž, ki jih je mogoče slišati spod rok spretnih harmonikarjev, je precej in so raznolike, saj so godci vedno veliko potovali in prihajali od drugod. Velika večina jih je prihajala iz Avstrije in Italije. Godci so predstavljali novosti v godčevskih sestavih in v samih vižah, po drugi strani pa je naše izročilo potovalo v tuje dežele. Dokaj hitro so se že v preteklosti pojavili tudi izdelovalci harmonik. Glasbila, ki so jih naredili domači mojstri, so dobila tudi svoje ime: glede na izvor so jih poimenovali kar kranjske harmonike, stare kranjske, slovenske ali stare slovenske. S tem so se ločevale od kupljenih v Avstriji

ali od tovarniških izdelkov, ki so jih imenovali nemške ali štajerske; kupljene v Trstu, so Primorci in Istrani poimenovali trieštine. Res so se te harmonike tudi nekoliko razločevale med seboj, pa vendar so marsikje ohranile svoje staro ime, tako na primer v Istri pod imenom “trieština” pojmujejo vse diatonične harmonike ne glede na to, kje so bile izdelane in kakšne so. Včasih so harmonike izdelovali doma, predvsem tisti, ki so imeli veliko veselja do igranja, pa malo manj denarja, da bi si jih lahko naročili pri mojstru. Še danes se na Slovenskem najde kakšen harmonikar, ki igra kar na lastno, doma izdelano „frajtonarico“. O razširjenosti tega glasbila pričajo tudi številna poimenovanja po slovenskem etničnem ozemlju, kot so harmonke (Gorenjska, Notranjska, Primorska), harmonče (Koroška), ramónka, ramónika, ramonike (Notranjska, Štajerska, Primorska), armónika, armónike (Primorska, Dolenjska), grmonike, garmonike (Primorska), meh, méhe, (Štajerska, Primorska), méhi, mešiček (Dolenjska), fúde (Prekmurje, Porabje), orgle (Gorenjska, Notrajska, Dolenjska, Koroška), mužike (Prekmurje), lájne (Koroška), muga (Štajerska), šuméle (Štajerska). Harmonika je tudi žensko glasbilo Diatonične pa imenujemo gómbaste fude (Porabje), trieština, žrmonika, remonke, plonerca,


15

Dober godec je spoštovana osebnost Včasih in še danes je godec in s tem tudi harmonikar predvsem v prazničnem ljudskem življenju nepogrešljiv, čeprav še ni dolgo tega, ko ga družba ni cenila. Danes se je položaj spremenil, saj so dobri godci spoštovane osebnosti, znane daleč naokoli zunaj svojega domačega kraja. Dobri godci so in še skoraj vedno izhajajo iz godčevskih družin. Harmonikarji so veliko hodili naokrog, bili so ponosni, če so jih ljudje vabili na prireditve, ker je bilo pogosto nastopanje merilo, kako dober je izvajalec. Vendar harmonikarji niso bili nikoli poklicni godci, glasba jim je predstavljala le postranski zaslužek. Še danes je navada, da godci dobijo hrano in nekaj denarja, ki jim je včasih pomagal preživeti, danes pa pravijo, da so veseli, ker gredo na izlet in spoznavajo nove ljudi in kraje. Še danes si skoraj ne moremo predstavljati poroke in svatbenih

zlati meh

slovenski godci radi pripovedujejo, da že na daleč slišijo, kdo igra harmoniko, in že po posluhu prepoznajo slovenskega virtuoza, čeprav je harmonika zelo priljubljena tudi v avstrijskih sestavih. Slovensko harmoniko občudujejo tudi v delu Hrvaške oziroma v delu hrvaške Istre. Na vsakoletni prireditvi „S armoniku u Roč“ je mogoče slišati marsikatero priredbo slovenskih ljudskih ali novejših avtorskih viž.

36. Zlata harmonika Ljubečne //

meh (Istra), kromatično in novejše klavirske še tango fude (Porabje), gramatiš harmonke in klavirke. Tudi zgodbe, legende in pripovedi, ki se nanašajo na harmoniko, kažejo na priljubjenost tega inštrumenta. Vsekakor si prave glasbene podobe Slovenije ne moremo predstavljati brez tega glasbila, ki so ga v preteklosti izdelovali zgolj moški in tudi igrali nanj, saj je bilo, podobno kot večina drugih glasbil, izključno moško glasbilo. Šele v zadnjih desetletjih se je harmonika priljubila tudi pri ženskah. To glasbilo je z leti postalo simbol slovenstva, saj doma in v tujini skoraj ni turistične prireditve brez slovenskega harmonikarja. Zato jo tako domače občutijo izseljenci in zamejski Slovenci. „Frajtonarske viže“ se slišijo povsod tam, kjer živijo Slovenci, tudi na drugih celinah. O razširjenosti tega glasbila v Ameriki priča slavnost pred leti preminulega kralja polke Frankia Yankovica, ki se je s svojim inštrumentom izredno priljubil na novi celini; nekoč je dejal, da se skrivnost njegovega uspeha skriva v priredbah slovenskih narodnih pesmi, prilagojenih ameriškemu okusu. Prav tako pravijo zamejski Slovenci, ki živijo v Avstriji, na Madžarskem ali v Italiji; najraje poslušajo tiste radijske oddaje, ki prinašajo domačo glasbo, in z občudovanjem pripovedujejo o slovenskih harmonikarjih, ki jim menda ni para. V Avstriji živeči


zlati meh 16 36. Zlata harmonika Ljubečne //

šeg brez „frajtonarice“. Ohceti so bile v preteklosti nasploh najboljše priložnosti za godčevski zaslužek: čeprav so včasih trajale kar po tri dni, so bili tam godci najbolje plačani, saj je veljalo, da bosta mladoporočenca srečna, če bosta godcem dobro plačala. Na svatbah harmonika spremlja tudi petje, sliši se, ko gre ženin po nevesto, zaigra prvi ples na novem domu. Prav tako so godci nepogrešljivi pri pomembnejših koledarskih šegah, kot so pustovanja, še danes ponekod igrajo godovnikom pred hišo, noben večji ples in veselica ne mineta brez harmonike. Prav tako harmonika v nekaterih krajih še danes spremlja odhod nabornikov v vojsko. Ponekod je v preteklosti harmonika spremljala koledovanje, v zameno so godci dobili hrano, ob drugih priložnostih pa denar. Zvoki harmonike bodo še lep čas odmevali po slovenskih domovih in ob vsaki priložnosti spremljali plese in zabave. Kakšno čudežno moč ima harmonika, nam je nekoč zaupal znani harmonikar iz Beneške Slovenije, ki je dejal da je v svojem življenju igral že na tristo ohcetih in vsi pari, ki jim je „godel“, so ostali srečno poročeni. MAŠA KOMAVEC Znanstvenoraziskovalni center SAZU Glasbenonarodnopisni inštitut


BESNIŠKA HARMONIKA JE IZZVENELA PETINDVAJSETIČ

zlati meh

Skratka tekmovanja in srečanja harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko so postala izredno razširjena in priljubljena glasbena prireditev ter najuspešnejši promotor tako glasbila kot narodno zabavne glasbe. Žal malo manj ljudske glasbe, ki je, kot kažejo tekmovanja predvsem za mlajše, dokaj trd oreh predvsem v interpretaciji. Več kot tri desetletja pa se za igranje na diatonično harmoniko navdušuje veliko število mladih. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa so se diatonični harmoniki odprla vata tudi v javnih glasbenih šolah. Danes se diatonična harmonika poučuje v preko 30-ih javnih glasbenih šolah in še bistveno številčnejših zasebnih glasbenih šolah. Poučevanje diatonične harmonike in harmonikarska tekmovanja so eden izmed najpomembnejših dejavnikov tako za razvoj kakovosti igranja, razširjenosti tega ljudskega glasbila kot tudi nadaljnji razvoj diatonične harmonike. Svojo uspešno glasbeno pot je mnogo harmonikarjev pričelo prav na tovrstnih

že 25let 17

Eden od pokazateljev velike priljubljenosti tega inštrumenta so gotovo mnoga srečanja in tekmovanja. Vse to seveda v veliki meri pripomore k prepoznavnosti glasbila in nadaljevanju tradicije ljudske glasbe. Srečanja in tekmovanja potekajo v številnih krajih po Sloveniji, pa tudi izven meja. Prvo tekmovanje harmonikarjev v igranju na diatonično harmoniko so pri nas priredili v Bašlju pri Preddvoru okoli leta 1967, leta 1968 na Pokljuki, ob koncu 80 let je tekmovanje harmonikarjev nekaj let odvijalo v Krpinu pri Begunjah, na Studencu prirejajo srečanje od leta 1980, od leta 1981 poteka tekmovanje „Zlata harmonika“ v Ljubečni pri Celju, od leta 1985 tekmovanje v Senožečah, od leta 1989 srečanje v Hinjah, od leta 1992 srečanje v Besnici pri Kranju, od leta 1992 tekmovanje v Ratežu,od leta 1994 na Babni Gori, od leta 1998 srečanje v Brestanici, pa tekmovanja harmonikarjev v Zamostecu, Osilnici,

Kamniku ob Dnevu Narodnih noš, Senici pri Medvodah in veliko število drugih tekmovanj do Državnega tekmovanja za nagrado Cyrilla Demiana. Seveda pa je potrebno omeniti, da razni viri omenjajo, da so razna tekmovanja v igranju na diatonično harmoniko na slovenskem potekala že v začetku 20. stoletja.

36. Zlata harmonika Ljubečne //

Diatonična harmonika je danes v Sloveniji gotovo eno od najbolj razširjenih in priljubljenih glasbil. Njen značilni zvok je moč prepoznati skorajda na vsakem koraku, pa najsi bodo to radijski valovi, televizijski medij, gasilske veselice na podeželju, poroke ali katera koli druga družabna srečanja.


tekmovanjih in tudi v Besnici. Nekateri harmonikarji so po zaključku tekmovalnega obdobja ustanovili svojo glasbeno skupino in tam nadaljujejo glasbeno pot, drugi se še naprej posvečajo samostojnemu igranju ob različnih priložnostih, nekateri pa svoje zanje prenašajo na mlajše tako v javnih kot tudi zasebnih glasbenih šolah.

v Begunjah in leto kasneje v Kranju na Gorenjskem ni bilo izbirnega tekmovanja. Zato je pobuda Janeza Fabijana in zavzetost članov TD Besnica obrodila sadove in tako je 5. junija 2016 že petindvajsetič izzvenela besniška harmonika. JANEZ FABIJAN Strokovni vodja tekmovanja

Turistično društvo Besnica je kot organizator harmonikarskega tekmovanja pričelo z pripravo in izvedbo prvega tekmovanja na pobudo harmonikarja in glasbenega pedagoga Janeza Fabijana, ki je tudi vsa leta strokovni vodja besniških harmonikarskih tekmovanj. Po prenehanju organiziranja izbirnega tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne, ki je eno desetletje, in sicer do 1989 potekalo

PREDTEKMOVANJE NA BESNICI, 2016


IZBIRNO TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE NAZARJE – ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Letnica 1993 je bila za „frajtonarje“ in za popularizacijo diatonične harmonike med mladimi v Zgornji Savinjski dolini pomembna letnica. V Nazarjah se je na pobudo takratne vodje OI Javnega sklada za kulturo Ivane Žvipelj in s sodelovanjem predsednice Turističnega društva Nazarje Vanje Hofbauer ter članov tega društva organiziralo prvo zgornjesavinjsko srečanje godcev in izbirno tekmovanje za ZH Ljubečne.

Zanimivost na naših srečanjih je morda tudi ta, da smo posebej pozorni in spodbujamo družinsko muziciranje. Iz roda v rod se pretaka ta ljubezen do „frajtonar’ce“ tudi v treh rodovih naenkrat in temu fenomenu slediti na odru, je res nekaj posebnega. Vseh 24 let pa smo izbirali tudi GRAJSKEGA GODCA – občinstvo izglasuje najbolj simpatičnega muzikanta prireditve.

že 24let

IVANA ŽVIPELJ VANJA HOFBAUER

19 PRIMOŽ ZVIR, 2002

36. Zlata harmonika Ljubečne //

Mnoge med njimi poslušamo v odličnih glasbenih sestavih (Andrej Rak, Primož Zvir, člani družine Belaj, Bernarda in Tomaž Podlesnik, Založnik Primož, Matija Veninšek, Uroš Točaj, Zvonko Krumpačnik, Robi Weiss in še mnogi drugi). Ponosni smo tudi na frajtonarje veterane, ki jih na naših prvih srečanjih nikoli ni manjkalo (Brglez, Podlesnik, Vrčkovnik …).

zlati meh

Kmalu četrtstoletna obletnica organiziranja prireditve, ki nosi že nekaj let pomenjiv naziv IZ RODA V ROD, je obrodila bogate sadove. Danes igrajo v dolini in širši okolici mnogi odlični glasbeniki, ki so svojo pot pričeli kot sodelujoči v prvih kategorijah najmlaših na izbirnih tekmovanjih za ZH Ljubečne v Nazarjah.


TURISTIČNO DRUŠTVO VETRNIK PRIREJA PREDTEKMOVANJA ŽE VRSTO LET Babna Gora je od Ljubljane oddaljena manj kot 20 kilometrov. Prekrasen kraj, vpet v nedrja Polhograjskih dolomitov. Tu smo pridni, dobri in pošteni ljudje, prav takšni kakršnih je mnogo po številnih slovenskih vasicah.

In zakaj ime Vetrnik? Po vetru, ki se predvsem v spomladanskih in jesenskih dnevih prikrade po globelih kraškega sveta, ki se je zarezal tudi v naš kraj, saj si utira pot med gozdove, travnike in vrhe ter poje mogočno pesem.

In želeli smo nekaj več! Želeli smo druženje, da si vsaj malo oddahnemo od vsakdanjih skrbi, poklepetamo s sosedom, prijateljem, znancem iz otroštva. In odločili smo se.

Trudimo se, da bi v naše kraje prihajalo še več obiskovalcev, ki ljubijo dolge sprehode in neokrnjeno naravo. ČLANI TD VETRNIK

Leta 1997 smo ustanovili Turistično društvo Vetrnik. Sprva nas je bilo le nekaj članov, ki pa smo bili pravi entuziasti in garači. Naš cilj je bil jasen. Na Babno Goro pripeljati prireditev, ki bo privabila veliko število obiskovalcev ter dala kraju pečat prepoznavnosti. Dogovorili smo se in začeli z organizacijo tekmovanja harmonikarjev na diatonični harmoniki, pokal Babne Gore, ki je obenem izbirno tekmovanje za Zlato harmonike Ljubečne pod skupnim imenom – Večer pod Vetrnikom.

BABNA GORA, 2016

že 23let


GORIŠNICA – KJER STA DOMA GLASBA IN VESELJE

Kulturno društvo ODPEV Mala vas deluje v občini Gorišnica že 16 let. V društvu aktivno deluje tudi skupina ljudskih godcev Trio Vetrnica, v katerem njihov vodja Konrad Kostanjevec igra na diatonično harmoniko.

KONRAD KOSTANJEVEC

že 12 let

Predsednik KD Odpev

GORIŠNICA, 2016

36. Zlata harmonika Ljubečne //

21

zlati meh

Kulturno društvo je letos organiziralo že 12. predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, na katerem je kot vsako leto, nastopil tudi

njihov ljudski godec. Naša želja in namen je organizirati takšna tekmovanja tudi v prihodnje, saj se s tem ohranja ljudsko izročilo. S podporo in sodelovanjem Zlate harmonike Ljubečne in širše skupnosti nam bo zagotovo uspelo.


IZBIRNO TEKMOVANJE VSAKO LETO TUDI NA RUŠKI KOČI Ruška koča stoji na jasi ob cerkvi sv. Areha. Zaradi svoje idealne lege vam omogoča preživeti prijeten oddih v domačnosti in tišini Pohorja. Namestitev je možna v Ruški koči ali v na novo prenovljeni depandansi Čandrove koče, kjer so čudovite dvo in troposteljne sobe s tušem in sanitarijami.

pa prijetna smuka na smučiščih, ki so od koče oddaljeni samo 100 metrov. V sklopu turističnega dogodka IGRAMO IN KUHAMO NA RUŠKI KOČI, ki jo tradicionalno organiziramo že vrsto let, smo letos priredili že 10. predtekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. Prireditev vsako leto obišče skoraj 4 tisoč obiskovalcev.

Poleti so možni krajši ali daljši pohodi po neokrnjeni naravi, v zimskem času

MAKSIMILJAN KLANČNIK

RUŠKA KOČA, 2016

Ruška koča

že 10 let


TD BESNICA Zgornja Besnica 104 4201 ZG. BESNICA

JANEZ FABIJAN 041 884 678

TD NAZARJE Savinjska cesta 2 3331 NAZARJE

VANJA HOFBAUER 051 366 135

KD ODPEV Mala vas 31 2272 GORIŠNICA

KONRAD KOSTANJEVEC 041 748 327

TD VETRNIK Babna Gora 10 a 1355 POLHOV GRADEC

MOJCA ČERNE 031 313 250

RUŠKA KOČA Frajhajm 42 2208 POHORJE

MAKSIMILJAN KLANČNIK 041 666 552

30. 7. 2016

KUD LJUBEČNA Kocbekova 45 3202 LJUBEČNA

ROBERT GOTER 041 670 885

2. LJUBEČNA

KUD LJUBEČNA Kocbekova 45 3202 LJUBEČNA

ROBERT GOTER 041 670 885

26. in 28. 8. 2016 KUD LJUBEČNA Kocbekova 45 3202 LJUBEČNA

ROBERT GOTER 041 670 885

Polfinali 1. VELENJE

10. 8. 2016

Finale 1. LJUBEČNA

23

5. 6. 2016 2. NAZARJE 12. 6. 2016 3. GORIŠNICA 19. 6. 2016 4. BABNA GORA 2. 7. 2016 5. RUŠKA KOČA 10. 7. 2016

36. Zlata harmonika Ljubečne //

Predizbori 1. BESNICA

zlati meh

predtekmovanja, polfinale, finale


obvezne skladbe – FINALE 2016 1. Kategorija Cvetje v jeseni (U. Koder) – notna izdaja R. Stopar ali Celjska polka (B. Klavžar)

2. Kategorija

Svet se vrti (M. Debevec) ali Na zdravje (Zoran Lupinc) – notna izdaja Založba TIPKA

3. Kategorija

S prijatelji na Kofcah (F. Mihelič)

4. Kategorija

Tam na ravnem polju – Trio Avgusta Stanka

strokovna komisija Predtekmovanja, polfinali prof. Tomaž Guček prof. Zmago Štih

Finale prof. Tomaž Guček prof. Zmago Štih Janko Lekše Primož Kelenc


MESTNA OBÄŒINA CELJE


2. TEKMOVANJE V IGRANJU NA HARMONIKO ALPE ADRIA TERMIN: 15. oktober 2016 ZAČETEK: ob 8. uri ROK ZA PRIJAVO: 29. september 2016 8820 Neumarkt, Avstrija, Tomas Schroll Halle Dodatne informacije na strani

www.harmonics.at

ŠOLA HARMONIKE PRIMOŽA ZVIRA Z VAMI VEČ KOT 10 LET VEČ KOT 100 NAGRAD

Izposoja harmonike brezplačno - do enega meseca

041 689 782

SOLČAVA, LJUBNO, REČICA, CELJE, MARIBOR, PTUJ


态欀愀氀攀 瀀爀椀 嘀攀氀攀渀樀甀 簀 䌀攀氀樀攀 簀 䰀愀愁欀漀 倀爀攀戀漀氀搀 簀 态洀愀爀琀渀漀 漀戀 倀愀欀椀


HARMONIKE FINK Harmonike Fink

Diatonična harmonika Fink je instrument najvišjega razreda. Narejena je iz posebej izbranega lesa in najboljših glasilk. Nastaja v sodelovanju z najboljšimi strokovnjaki doma in v tujini na tem področju. Harmonika je inovativnega dizajna, je kompaktna, odlično poje in ima zelo odzivno mehaniko, kar je rezultat številnih testiranj. Za več informacij lahko pokličete na telefonsko številko 041 840 633 ali po elektronski pošti peter.fink@siol.net.


SPLETNA TRGOVINA Z NOTAMI ZA HARMONIKO! ZAVOD TIPKA Cankova 36b 9261 Cankova

www.tipka.si E: tipka33@gmail.com M: 070 597 028


ZUPAN HARMONIKA MENGEŠ D.O.O. Rašiška cesta 7 1234 Mengeš, Slovenija Telefon: +386 (0) 31 630 234 www.harmonikazupan.com Email: info@harmonikazupan.com FB: Zupan harmonika - Menges

HIŠA HARMONIKE

OGLAS ZA BILTEN ZUPAN 200X95.indd 1

Zven popolnosti Klang der Perfektion www.harmonikamlinar.com t: 041 835 787

24.8.2016 23:11:05


IZDELAVA GORENJSKE NARODNE NOŠE VELER WWW.NARODNE-NOSE.SI T: 041 670 830

izdelava obutve in usnjene galanterije po naročilu 041 861 277 www.stajnar.com


goter-harmonika.com


30 LET

Od 198

4

GmBH 9133 Sittersdorf - Žitara vas 56 | AUSTRIA

gsm: +386 (0)31 611 638 info@rutarharmonika.com | www.rutarharmonika.com Original harmonika RUTAR

160824 Oglas Rutar 210x280.indd 1

24. 08. 2016 21:14:03


ZAHVALA GENERALNEMU SPONZORJU

V veliko veselje nam je, da je generalni pokrovitelj tekmovanja Zlata harmonika Ljubečne – državnega prvenstva za diatonično harmoniko – postalo podjetje MIK, ki bo v finalu poskrbelo za nagrade najboljšim. Zmagovalca v kategoriji JUNIOR in zmagovalca v 1. kategoriji bodo naslednje leto odpeljali na brezplačno letovanje na Debeli rtič, absolutni zmagovalec Ljubečne 2016 pa bo poleg pokala prejel tudi njihov inovativen lokalni prezračevalni sistem MIKrovent, ki zagotavlja prezračevanje prostora pri zaprtih oknih brez toplotnih izgub.

Zahvala

MIK Okna Celje // MO Celje // MO Velenje // KS Ljubečna // OŠ Ljubečna // PGD Ljubečna // Vrtnarstvu Naglič // Gostilni Kolar // NT RC, Radiu Celje // Koroškemu radiu // VTV Vaša televizija // Grafiki Gracer // Miranu Skutniku s.p. in organizatorjem predtekmovanj.

Medijski sponzor – KOROŠKA REGIONALNA TELEVIZIJA info@koroskatv.com www.koroskatv.com

bilten Zlati meh 36. Zlata harmonike Ljubečne je izdal Organizacijski odbor ZLH pri KUD Ljubečna zanj Robert Goter oblikovanje Marinšek & Marinšek tisk Grafika Gracer


Danes naročite, najkasneje jutri dobite! MIK OKVIRJI Veleprodaja materiala za uokvirjanje slik je prva in najstarejša dejavnosti podjetja MIK. Okrasnim letvicam dodajamo še raznobarvno ponudbo paspartujev, kartonov, kaširne pene, potrošnega materiala, strojev, skratka vsega, kar potrebujete za uokvirjanje - pri nas dobite vse! MIK OKVIRJI Celjska cesta 55 3212 Vojnik, Slovenija www.mik-ce.si m t f e

051 323 765 03 428 28 70 03 428 28 71 okvirji@mik-ce.si

08.00 - 16.00 pon–čet 08.00 - 14.00 pet


ZADIHAJTE ZDRAVO 87%

080 12 24

REKUPERACIJA TOPLOTE PRI 100% IZMENJAVI ZRAKA

POKLIČITE BREZPLAČNO

S kvalitetnimi in varčnimi okni MIK ter lokalnim prezračevalnim sistemom MIKrovent lahko ZRAČITE VAŠ DOM PRI ZAPRTIH OKNIH. V prostoru bo NEPRESTANO SVEŽ ZRAK, vi pa boste uživali v toplem in svežem domu brez prepiha in PREVISOKIH STROŠKOV OGREVANJA.

mikrovent.si K

KAKOVOST

I N OVAC I J E

A+

GARANCIJE

S+

SERVIS

SA LO N I

MIK, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik, Slovenija • www.mik-ce.si

PVC OKNA

LESENA OKNA

LESENA OKNA

Z ALU OBLOGO

ALU OKNA

Profile for Robert Goter

36. ZLATI MEH  

Bilten ZH Ljubečna 220x220 internet

36. ZLATI MEH  

Bilten ZH Ljubečna 220x220 internet

Advertisement