Page 1

OSNOVNA ŠOLA FRANCA LEŠNIKA-VUKA Mariborska cesta 4, Slivnica 2312 OREHOVA VAS

IZBIRNI PREDMETI

ŠOLSKO LETO: 2009/2010


IZBIRNI PREDMETI V OSNOVNI ŠOLI Novela ZOŠ na novo ureja izbirne predmete. Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši. To pomeni, da ne izbira več dveh ali treh predmetov, ampak dve oziroma tri ure tedensko. Primer: Učenec izmed ponujenih predmetov izbere tuji jezik, ki se v skladu s predmetnikom izvaja dve uri tedensko. S soglasjem staršev pa lahko v tem primeru izbere še en enourni izbirni predmet. Ti zajemajo družboslovno in naravoslovno področje. Vsakemu (izjema je drugi tuji jezik) je namenjena 1 ura tedensko. Razdeljeni so v dva sklopa: • Družboslovno-humanistični sklop. • Naravoslovno-tehnični sklop. Pri izbirnih predmetih lahko učenci poudarijo močne strani lastnih interesov in sposobnosti. Ker so ti predmeti sestavni del predmetnika, so enakopravni vsem ostalim. Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih. Učenec je lahko v celoti oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih ali pa le pri eni uri tedensko. Starši po junijskem roku za vpis v glasbeno šolo za naslednje šolsko leto osnovni šoli posredujejo pisno 2


vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu njihovega otroka v glasbeno šolo z javno veljavnim programom. V vlogi navedejo, ali želijo, da je učenec oproščen pouka izbirnih predmetov v celoti ali le ene ure tedensko. Ravnatelj v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odloči o oprostitvi za posamezno šolsko leto. Za učence, ki se v glasbeno šolo vpisujejo naknadno v avgustu, pa starši posredujejo vlogo najkasneje do 31. avgusta. Oprostitev sodelovanja pri izbirnih predmetih se za posameznega učenca zabeleži v dnevniku in redovalnici oddelka. Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih, se iz teh predmetov ne ocenjuje, v spričevalu pa se v rubriko za izbirne predmete zapiše »oproščen«. Izbirne predmete učenci izbirajo za dobo enega leta ali več, tuje jezike praviloma za tri leta. Nekateri enoletni predmeti so vezani na razred in jih lahko ponudimo samo v določenem razredu. Skupina za izvajanje izbirnega predmeta se oblikuje, če je vanjo vključeno najmanj 15 učencev. V skupini je lahko največ 28 učencev, razen pri predmetih s področja računalništva, športa, plesa, prehrane, tehnike in tehnologije ter kemije, kjer je lahko največ 20 učencev. Podrobnejše informacije o izbirnih predmetih najdete na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport: http://www.mss.gov.si http://www.osflv.si 3


IZBIRNI PREDMETI, KI JIH ŠOLA PONUJA IZBIRNI PREDMET triletni predmeti NEMŠČINA FRANCOŠČINA triletni predmeti, lahko tudi krajši VERSTVA IN ETIKA I. enoletni predmeti, vezani na razred LIKOVNO SNOVANJE I LIKOVNO SNOVANJE II LIKOVNO SNOVANJE III RETORIKA enoletni predmeti GEOGRAFIJA - ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI GEOGRAFIJA - RAZISKOVANJE DOMAČEGA KRAJA IN VARSTVO NJEGOVEGA OKOLJA TURISTIČNA VZGOJA INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE GLEDALIŠKI KLUB LITERARNI KLUB ŠOLSKO NOVINARSTVO ASTRONOMIJA ŠAH – ŠAHOVSKE OSNOVE POSKUSI V KEMIJI RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI OKOLICI ŠPORT ZA ZDRAVJE ŠPORT ZA SPROSTITEV IZBRANI ŠPORT ODBOJKA, KOŠARKA NAČINI PREHRANJEVANJA UREJANJE BESEDIL MULTIMEDIJA RAČUNALNIŠKA OMREŽJA

7

8

9

MENTOR

D D

* *

* *

* *

MANJA BOŽNIK MARYELLEN VIRTIČ

D

*

*

*

ROZIKA MOHORIČ

D

*

*

D D

* *

*

D

ROZIKA MOHORIČ

ANITA KAUBE * ANITA KAUBE

D

*

*

*

ANITA KAUBE

D

*

*

*

JOŽICA KORPAR

D

* * * * *

* * * * * * *

* * * * * * *

PETRA TRSTENJAK SONJA VOTOLEN SONJA VOTOLEN STANE GEREČNIK STANE GEREČNIK TANJA BLAZNIK TANJA BLAZNIK

*

BOJAN KREMPL VESNA VUJINIČ

*

VESNA VUJINIČ

N N N N N

N N

*

* *

* * *

4

*

ROLANDO LAŠIČ


Družboslovno – humanistični sklop

DRUŽBOSLOVNO - HUMANISTIČNI PREDMETI DRUGI TUJI JEZIK – NEMŠČINA Učiteljica: MANJA BOŽNIK Število ur: 2 uri tedensko – 70 ur letno za 7. in 8. razred in 64 ur za 9. razred Izbirni predmet nemščina je v osnovni šoli triletni predmet, ki se izvaja v obsegu dveh ur tedensko, skupaj 204 ure. Učenci lahko pred vpisom v 7. razredu obiskujejo fakultativni pouk nemščine, ki poteka od prvega razreda, kar pa ni pogoj za vpis v 7. razred. Učenec lahko po enem ali dveh letih učenja tujega jezika izstopi. Pouk v zadnjem triletju se bo izvajal po programu, ki je bil sprejet na Strokovnem svetu RS. Učenci bodo uporabljali učbenike Wegweiser 1 in 2. Nemščina ima kot drugi tuji jezik splošnoizobraževalen in poseben pomen: znanje in jezikovne sposobnosti, ki jih učenci usvajajo in razvijajo pri pouku nemščine, so pomembne zaradi neposredne uporabnosti za učence v nadaljnjem izobraževanju, kasneje pa za njihovo poklicno delo in stalno izobraževanje, za širjenje njihovih komunikacijskih sposobnosti tako v poklicu kot v zasebnem življenju. V osnovni šoli ima učenje drugega tujega jezika iste splošne cilje kot prvi tuji jezik, vendar se uresničujejo z zmanjšano intenzivnostjo in v manjšem obsegu.

5


Družboslovno – humanistični sklop

DRUGI TUJI JEZIK – FRANCOŠČINA Učiteljica: MARYELLEN VIRTIČ Število ur: 2 uri tedensko – 70 ur letno za 7. in 8. razred in 64 ur za 9. razred Izbirni predmet francoščina je v osnovni šoli triletni predmet, ki se izvaja v obsegu dveh ur tedensko. Prvo leto je namenjeno usvajanja osnovnega besedišča, v drugem in tretjem letu pa gre za bogatenje besedišča, utrjevanje in nadgradnjo znanja francoščine. CILJI PREDMETA: • Razvijanje občutljivosti za glasovno podobo francoskega jezika, • Prepoznavanje in razumevanje preprostih govornih sporočil in besedil v nekaterih osnovnih okoliščinah sporazumevanja, • Oblikovanje preprostih govornih sporočil in besedil, • Osvajanje posameznih jezikovnih sredstev francoskega jezika na vseh jezikovnih ravneh (glasovni, besedni in oblikoslovni). Francoščina je poleg angleščine delovni jezik Evropske unije in uradni jezik olimpijskih iger. Je tudi uradni jezik v več kot 50 državah sveta.

6


Družboslovno – humanistični sklop

VERSTVA IN ETIKA - I Učiteljica: ROZIKA MOHORIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Izbirni predmet Verstva in etika je triletni predmet in se izvaja v 7., 8. in 9. razredu. Učencem nudi možnost, da razširijo svoje znanje o verstvih in etiki, ob tem pa spoznavajo druge kulture, načine življenja, značilnosti in posebnosti. Pri predmetu bodo obravnavani temeljni pojmi o nastanku religij in velike svetovne religije (krščanstvo, islam, budizem, …), ki nas obdajajo in s katerimi se redno srečujemo preko vzornikov in ob iskanju svoje identitete. Učenci na laičen način objektivno pridobivajo znanje in razgledanost na področju, ki ga predmet obravnava. Znanja jim bodo v pomoč pri oblikovanju samozavestne osebnosti, ki je pripravljena sprejemati drugačnost in biti strpna do te drugačnosti. AKTUALNO! Živimo v času vedno bolj intenzivnih stikov med različnimi kulturami in svetovi verstev postajajo vedno bolj del naše vsakdanjosti. Njihovo poznavanje je bistveno za razumevanje sodobnega sveta. ZANIMIVO! Tematika s področja verstev in etike vključuje raznovrstne vzorce razmišljanja, pravila, običaje. Njihovo poznavanje je zanimivo za ljudi različnih starosti in prepričanj. KORISTNO! Znanje s tega področja je koristno in potrebno za pridobitev splošne izobrazbe, ki je uporabna na številnih področjih. Nenazadnje prispeva k boljšemu poznavanju lastne tradicije in kulture.

7


Družboslovno – humanistični sklop

LIKOVNA VZGOJA LIKOVNO SNOVANJE I Učiteljica: ROZIKA MOHORIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred LIKOVNO SNOVANJE II Učiteljica : ROZIKA MOHORIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred LIKOVNO SNOVANJE III Učiteljica : ROZIKA MOHORIČ Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur za 9. razred Likovno snovanje je predmet, ki temelji na odkrivanju in razvijanju učenčeve ustvarjalnosti in je pomemben dejavnik, ki dopolnjuje vsebine rednega pouka likovna vzgoja. Poglobljeno raziskovanje znotraj predmeta oblikuje pomembne osebnostne lastnosti učencev in to emocionalne, socialne, motorične in spoznavne. Predmet zajema vsa področja likovne umetnosti in omogoča učencem, da razvijajo in realizirajo lastne likovne zamisli v najrazličnejših likovnih tehnikah, ki jih pri rednem pouku ne morejo. Slikanje na platno, steklo, svilo, keramiko so le nekatere od njih. Podobne možnosti imajo učenci tudi pri drugih področjih likovne vzgoje, pri grafiki, kiparstvu in risanju. Del vsebin bodo lahko realizirali tudi na uporabnih predmetih kot napr. poslikava unikatne rutice, kravate, keramičnega ali lesenega krožnika… Pri likovnem snovanju imajo učenci tudi možnost uporabe novejših spoznanj muzejske pedagogike in s tem praktičnega likovnega ustvarjanja v prostorih Umetnostne galerije v Mariboru. Spoznavanje in neposreden stik z našo

8


Družboslovno – humanistični sklop likovno kulturno dediščino pozitivno vpliva na razvoj osebnosti mladega človeka ter mu daje osnovo za formiranje stališč in vrednot. Le-te spremljamo v znanju, poznavanju in razumevanju likovne umetnosti učencev, praktično pa se kažejo skozi njihovo lastno ustvarjalno delo na najrazličnejših področjih likovne umetnosti. Osnutek predmeta Likovno snovanje temelji na psihofizičnem razvoju učencev in nadgrajuje vsebine predmeta v posameznem razredu.

SLOVENŠČINA – RETORIKA Učiteljica: Število ur: 1 ura tedensko - 32 ur za 9. razred Izbirni predmet retorika je enoletni učni predmet, ki se izvaja enkrat tedensko v 9. razredu osnovne šole. Cilji predmeta: Učenci spoznavajo, kaj je retorika in zakaj je koristno, da se je učijo, saj je retorika vsakdanje uporabna veščina. Razvijajo osnovne sporazumevalne spretnosti poslušanja in govorjenja, branja in pisanja v različnih govornih položajih. Učenci spoznavajo etiko dialoga, nastanek in zgodovino retorike, razlikujejo dobre in slabe argumente, oblikujejo prepričljive govore in se urijo v javnem nastopanju. Posebnosti: Najmočnejša je povezava retorike s slovenščino in filozofijo. Učenci imajo že razvito jezikovno zmožnost, znajo popraviti napake in hkrati imajo sposobnost abstraktnega razmišljanja in zmožnost analize. Pouk retorike se opira tudi na uporabo elektronskih medijev. 9


Družboslovno – humanistični sklop Uspešno govorno komuniciranje je družbenega pomena, saj zagotavlja neposreden pretok informacij, učinkovito reševanje problemov in s tem napredek. Retorika je namreč veščina, s katero skuša uspešen govorec/govornik občinstvo prepričati o neki stvari ali ga za kako stvar navdušiti – je umetnost prepričevanja in utemeljevanja.

SLOVENŠČINA – LITERARNI KLUB Učiteljica: SONJA VOTOLEN Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Izbirni predmet je enoleten in nadgrajuje predmet slovenščina. Predstavlja poglabljanje in razširitev sposobnosti in znanj, upošteva interese učencev in ravnovesje področij umetnostnega in neumetnostnega jezika. Zajema dve področji: branje in ustvarjanje leposlovnih besedil CILJI: - učenci razvijajo pozitiven odnos do književnosti; - spoznavajo slovensko in svetovno mladinsko književnost; - spoznavajo druge kulture in si privzgajajo strpen odnos do njih; - sprejemajo in vrednotijo umetnostna besedila; - ustvarjalno se odzivajo na prebrano, se o prebranem pogovarjajo in utemeljujejo njihova stališča; - razlikujejo umetniško in trivialno književnost; - razumejo raznolikost besedil in jih med seboj primerjajo; - se seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo(novi tiski, revije, časopisi); - pišejo dnevnik branja; - ustvarjajo doživljajska in domišljijska besedila; - urejajo razredne ali šolske literarne publikacije.

10


Družboslovno – humanistični sklop

SLOVENŠČINA – ŠOLSKO NOVINARSTVO Učiteljica: SONJA VOTOLEN Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Izbirni predmet šolsko novinarstvo je enoleten in se lahko izvaja v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Povezuje se s slovenščino, računalništvom, tujimi jeziki, zgodovino, geografijo, etnologijo… Združuje raziskovanje neumetnostnih jezikovnih zvrsti, zlasti publicističnih. Učenci prebirajo in razčlenjujejo časopisni in revialni tisk, sledijo radijskemu in televizijskemu programu ter si oblikujejo kritičen odnos do medijev; tvorijo raznolika informativna in interpretativna publicistična besedila, ustvarjajo šolski časopis, objavljajo svoje prispevke v mladinskem tisku, proučujejo slovenska narečja in interesne govorice, spoznavajo najbolj pogoste stalne oblike novinarskega sporočanja, si razvijajo sposobnosti izražanja v praktičnosporazumevalnem, strokovnem in publicističnem jeziku, spoznavajo slovstveno folkloro ter uporabljajo priročnike, leksikone, slovarje. Prevladujta delo v skupinah in terensko delo, učenci potrebujejo delovni zvezek Naš čas-opis.

11


Družboslovno – humanistični sklop

SLOVENŠČINA – GLEDALIŠKI KLUB Učiteljica: PETRA TRSTENJAK Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred KRATEK OPIS PREDMETA Spoznali bomo, kje in kdaj se je gledališče pojavilo in na kratko preverili, kakšen je bil razvoj gledališča do današnjega časa. Predvsem pa se bomo ukvarjali s praktičnimi zadevami, kot je pantomima, posnemanje glasov in gibov, nastopanje pred občinstvom, poskušali se bomo znebiti treme pred nastopanjem, urili bomo pravilno izgovarjavo, na oder postavili tudi krajše odlomke iger ali skeče in spremljali dogajanje v slovenskem gledališkem prostoru. Pri predmetu bomo vadili tudi posamezne prizore iz dramskih besedil, lirska besedila za proslave in pripravili uprizoritev igrice. Da bi začutili vonj in duh gledališča, si bomo v sklopu tega predmeta ogledali kakšno Gledališko in lutkovno predstavo. TEMATSKI SKLOPI • KAJ JE GLEDALIŠČE (zgodovina, vrste) • KAJ JE DRAMSKO BESEDILO • KOMEDIJA, TRAGEDIJA • RADIJSKA IGRA, LUTKOVNA PREDSTAVA (obisk lutkovne predstave) • GREMO V GLEDALIŠČE (obisk vsaj ene profesionalne gledališke predstave) • IGRAMO BREZ BESEDILA (obrazna mimika, pantomima, ples ...) • NAPIŠIMO DRAMSKO BESEDILO • POSTANIMO IGRALCI (sošolcem se predstavimo s kratkimi igrami - tudi med letom) 12


Družboslovno – humanistični sklop CILJI, KI JIH ŽELIMO DOSEČI Učenec: • loči glavni in stranski govor, • določi glavne in stranske motive (dogodke) ter osnovni konflikt v dramskem besedilu, • pojasni zgradbo drame: zasnova, zaplet, vrh, razplet, • loči glavne in stranske osebe ter dialog in monolog, • prepozna in opiše značilni dramski perspektivi (tragično in komično), • pozna prvine komičnega: komična zunanjost lika, komični karakter, komična situacija, besedna komika, • pretvori literarno besedilo v predlog za predstavo, • dramsko besedilo ustvarjalno preoblikuje, • napiše dramatizacijo in zasnovo za igro, našteje prvine gledališkega dogodka in pojasni njihovo vlogo, • oceni predstavo, • doživeto interpretira nedramske zvrsti, samostojno recitira in deklamira, • pripravi improvizacijo in pantomimo, gledališko uprizoritev ali lutkovno predstavo ali radijsko igro ali pa napiše kratek scenarij za film, • pozna strokovno izrazje in glavna literarna dela s področja gledališča • ob branju domačih in tujih krajših dramskih del in gledanju predstav razvijajo osebnostno in narodno identiteto, • razvijajo zanimanje za sprejemanje različnih gledaliških in lutkovnih predstav (mladinsko gledališče in gledališče za odrasle, lutkovno gledališče, ulično gledališče, variete), • spoznavajo gledališče kot sintezo različnih umetnosti, • MEDPREDMETNO POVEZOVANJE: TJA ...

13

SLO, DDE, ZGO, GVZ, LVZ,


Družboslovno – humanistični sklop

GEOGRAFIJA – ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI Učiteljica: ANITA KAUBE Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred, fleksibilni predmetnik – 2 uri tedensko/ 1. ali 2. polletje Vsebine predmeta ŽIVLJENJE ČLOVEKA NA ZEMLJI: ¾ Tropski deževni gozdovi na Zemlji; ¾ Puščavski in polpuščavski svet, sožitje človeka in narave; ¾ Monsunska območja – najgosteje naseljena območja na Zemlji; ¾ Življenje na potresnih območjih; ¾ Vulkanizem in človek; ¾ Človek in gorski svet; ¾ Narava in življenje ljudi v polarnih območjih; ¾ Izbirne vsebine. Dejavnosti pri predmetu: ¾ pogovor, uporaba različne literature, slikovnega gradiva, videa, ¾ igranje vlog, študiji primerov, ¾ izdelava razpredelnic in njihova primerjava, ¾ vaja umika iz poslopja v primeru potresa, ¾ izdelava skic ali modelov (simulacije, eksperimenti) in plakatov, ¾ priprava kviza, ¾ po možnosti obisk Golovca, Hiše eksperimentov in obisk alpinističnega predavanja z diapozitivi.

14


Družboslovno – humanistični sklop

TURISTIČNA VZGOJA Učiteljica: ANITA KAUBE Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za učence 7. in 8. razreda in 32 ur za 9. razred, fleksibilni predmetnik 2 uri tedensko pol leta Vsebine predmeta TURISTIČNA VZGOJA: • TURIZEM IN NJEGOV RAZVOJ • DOMAČI KRAJ – TURISTIČNI KRAJ • OSNOVE ZA RAZVOJ TURIZMA V DOMAČEM KRAJU • TURIZEM KOT GOSPODARSKA DEJAVNOST • ODNOS DO GOSTOV • TURISTIČNO OGLAŠEVANJE IN INFORMIRANJE • SKRB ZA RAZVOJ TURIZMA • VODENJE PO DOMAČEM KRAJU Dejavnosti pri predmetu: • učenci seznanijo se z osnovami za razvoj turizma v domačem kraju, Sloveniji in svetu, • vključujejo se v turistično življenje domačega kraja, • spoznavajo ljudi in ustanove, ki se ukvarjajo s turizmom, • spoznavajo turistične poklice, • turistično vodenje po domačem kraju, • razvijajo sposobnost kulturnega komuniciranja in javnega nastopanja, • ekskurzija – praktični primer vodenja, spoznavanje različnih turističnih krajev.

15


Družboslovno – humanistični sklop

INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE Učiteljica: JOŽICA KORPAR Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Izbirni predmet informacijsko opismenjevanje se izvaja kot enoletni program v tretjem triletju OŠ. Vsebina predmeta je razdeljena v šest tematskih sklopov: 1. Knjižnica kot informacijsko središče 2. Periodika kot vir informacij 3. Zbirke podatkov 4. Lokacije informacij 5. Bibliografije 6. Informacijski viri pri projektnem in raziskovalnem delu Splošni cilji predmeta so: - razvijanje spretnosti za vseživljenjsko in samostojno učenje; - razvijanje sposobnosti za branje, poslušanje, govor; - razvijanje strategij za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in področjih; - poznavanje možnosti tekočega informiranja o publikacijah in lokacijah kot virih informacij; - razvijanje navade za uporabo knjižnice za vseživljenjsko učenje in ustvarjalno preživljanje prostega časa…

16


Naravoslovno – tehnični sklop

NARAVOSLOVNO - TEHNIČNI PREDMETI POSKUSI V KEMIJI Učiteljica: TANJA BLAZNIK Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred in 32 ur za 9. razred OPREDELITEV PREDMETA Izbirni predmet poskusi v kemiji se v programu osnovne šole povezuje splošno izobraževalnim predmetom kemija v 8. in 9. razredu in tudi s predmetom naravoslovje v 7. razredu. Predstavlja nadgradnjo navedenih predmetov. Izbirni predmet poskusi v kemiji omogoča učencem, da utrdijo, dopolnijo in poglobijo znanja, spretnosti in veščine, ki so jih pridobili pri pouku kemije. Učenci spoznavajo metode varnega eksperimentalnega dela v kemiji, razvijajo eksperimentalne spretnosti in eksperimentalni pristop, ki vključuje: postavljanje hipotez, opazovanje in opisovanje pojavov, preizkušanje, zbiranje in beleženje opažanj in rezultatov, sposobnost osmišljanja, predstavitve opažanj in rezultatov, prepoznavanje soodvisnosti in povezovanje teorije z življenjskim okoljem. Pri izbirnem predmetu poskusi v kemiji se razvijajo in poglabljajo naravoslovna pismenost, osnove znanstvenega, kompleksnega mišljenja, različne spretnosti in veščine ter povezovanje teorije s prakso. Izbirni predmet je namenjen učencem 8. in 9. razreda ter omogoča izvedbo s heterogenimi skupinami. Predstavlja zaključeno celoto, ki obsega 35 oziroma 32 ur. SPLOŠNI CILJI PREDMETA Učenci: • utrdijo in poglobijo znanje, razumevanje in uporabo kemijskih vsebin s pomočjo samostojnega eksperimentalnega dela, z razvijanjem razumevanje bistvenih podobnosti in razlik med snovmi na temelju opazovanj in eksperimentiranja; 17


Naravoslovno – tehnični sklop • • • • • • • •

razvijajo spretnosti in veščine za varno in učinkovito delo s snovmi, eksperimentiranje in raziskovanje; se seznanijo z raznolikimi vidiki dela v kemijskem laboratoriju; se urijo v osnovnih tehnikah in operacijah laboratorijskega (in terenskega) eksperimentalnega dela; usvojijo postopke eksperimentiranja (raziskovalnega) dela: od načrtovanja do izvajanja eksperimentov, opazovanja, zbiranja, beleženja, razvrščanja, analize in predstavitve podatkov (procesiranje podatkov), postavljanja zaključkov in ocenitev smiselnosti rezultatov in zaključkov ter njihovo povezovanje s teorijo in življenjskim okoljem.

RAZISKOVANJE ORGANIZMOV V DOMAČI OKOLICI Učiteljica: TANJA BLAZNIK Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred in 32 ur za 9. razred OPREDELITEV PREDMETA Narava podarja sto in sto priložnosti za veselje in uspeh, vsak dan prinaša majhne in nevidne trenutke sreče. Le približati se ji moramo. Z zaupanjem preskušati svoje meje – v tem je pogum uspešnih. Dejavnosti pri predmetu: terensko delo, laboratorijsko delo v učilnici (opazovanje in prepoznavanje organizmov z lupo, z 18


Naravoslovno – tehnični sklop mikroskopom ), iskanje podatkov po literaturi in s pomočjo računalnika, izdelava plakatov, poročil…, priprava razstave. SPLOŠNI CILJI PREDMETA Učenci: • poglobijo, razširijo in nadgradijo že usvojeno znanje pri osnovnem predmetu; • trdneje povežejo teorijo z vsakdanjim življenjem; • spoznajo terenske in eksperimentalne metode dela; • tesneje povežejo biološko znanje s strokami in poklici, ki temeljijo na biološkem znanju; • poznajo življenjske potrebe živih bitij in medsebojno odvisnost žive in nežive narave; • spoznajo, da lahko vsako rušenje ravnotežja v naravi – vnos različnih snovi, tujih organizmov, pomanjkanje vode, spremembe temperature,…, usodno vpliva na preživetje organizmov. Ta spoznanja pridobivajo z aktivnim delom, s terenskim delom, torej z izkušnjo; • pri pridobivanju izkušenj z gojenjem organizmov bodo učenci pridobili čut odgovornosti za vse organizme-rastline in živali, ki jih bodo vzeli v oskrbo.

19


Naravoslovno – tehnični sklop

ASTRONOMIJA: Učitelj: STANE GEREČNIK Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Je izbirni naravoslovni predmet v 7., 8. in 9. razredu. Izvaja se v treh neodvisnih sklopih po eno leto. Prvi sklop: Sonce, Luna, Zemlja Drugi sklop: Daljnogledi in planeti Tretji sklop: Zvezde in vesolje Od nekdaj že se ljudje zaziramo v nebo in se sprašujemo: od kod neki so se vzele zvezde?... Rimski pesnik Lukrecij je trdil, da je vesolje večno, teologi govorijo o postopnem nastanku sveta, krščanski mistični filozof Avguštin v četrtem stoletju zapiše, da je čas in tudi prostor bog ustvaril v prvem trenutku, perzijski sufi el- Ghazali iz dvanajstega stoletja trdi, da se je vesolje začelo v neki določeni točki... Tudi dandanes astronomi raziskujejo temeljno vprašanje vesolja. Nevidni svet matematike jim omogoča, da odgovore izračunajo vnaprej in si jih celo predstavljajo...

Sonce, Luna in Zemlja je prvi od treh sklopov s področja astronomije, ki ga učenci lahko izberejo v tretji triadi in sodi v okvir naravoslovno – tehničnih predmetov. Ker vsako šolsko leto ponudimo enega od sklopov je vrstni red ponovno na prvem sklopu. KOMU ga lahko priporočimo?

20


Naravoslovno – tehnični sklop Vsakemu učencu, ki ga področje zanima, ima veselje do OPAZOVANJA, POSKUŠANJA in željo, da razvija ABSTRAKTNO MIŠLJENJE. Organizacija pouka Pred samo vsebino bi želel učence in starše seznaniti še z izvedbo. Zaradi specifike predmeta predvidevam polovico ur po urniku. Drugo polovico ur pa bomo realizirali z vajami na terenu oziroma opazovanji in meritvami, ki jih učenci opravijo doma. Nekatere od vaj namreč zahtevajo daljše časovno obdobje. Večernih srečanj pa v tem sklopu praviloma ni. Izjema je lahko le opazovanje površine Lune z daljnogledom – teleskopom. Vsebina Omejila se bo na naslednje operativne cilje: ¾ Sonce je vir energije in svetlobe, ¾ vsa tri telesa so krogle, ¾ Zemlja in Luna imata trdno površino s kraterji in gorami, ¾ Primerjava razdalj Zemlja – Luna in Zemlja – Sonce, ¾ Heliocentrični sistem, ¾ Zemlja, Luna in Sonce iz Zemlje, ¾ Zemlja, Luna in Sonce iz vesolja, ¾ Pomen gledišča. Ocena Končna ocena bo sestavljena iz treh delov: ¾ osvojenega teoretičnega znanja ¾ priprave naloge (referata) na izbrano temo ¾ sodelovanja in uspešnosti pri praktičnem delu

21


Naravoslovno – tehnični sklop

ŠAH ŠAHOVSKE OSNOVE Učitelj: STANE GEREČNIK Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Prvič v tem letu smo sprejeli odločitev, da učencem ponudimo izbirni predmet s področja šaha. Predmet sodi v sklop naravoslovno – tehničnih predmetov. Celotna vsebina je zajeta v treh enoletnih predmetih: ¾ šahovske osnove, ¾ šahovsko kombiniranje, ¾ šahovske strategije. Vsebina ni vezana na razred. Zaradi majhnega števila učencev in velikega števila izbirnih predmetov se bo vsako leto ponudil eden od treh sklopov (ciklično se bodo ponavljali). V šolskem letu 2006/2007 bomo pričeli s prvim sklopom. Cilji predmeta pa niso naravnani le na kakovost igranja. Bistvo predmeta je učencu predstaviti čar igre in njene kvalitete, s katerimi že stoletja navdušuje mnoge privržence. Veliko ur se izvaja ob pomoči računalnika, ki je šahistu danes nepogrešljiv pripomoček. V ta namen bomo uporabljali programa FRITZ in program ŠAH ZA OMREŽJA.

MAT V TREH POTEZAH

22


Naravoslovno – tehnični sklop

ŠPORT ZA ZDRAVJE Učitelja: KREMPL BOJAN in VESNA VUJINIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred SPLOŠNI CILJI: • skrb za skladen telesni razvoj, • usvajanje in spopolnjevanje športnih znanj, • krepitev občutka samozavesti in zaupanja vase, • oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev, • razumevanje pozitivnih učinkov redne športne dejavnosti, • pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika. OPERATIVNI CILJI IN TEMELJNI STANDARDI ZNANJ: • temeljni razvoj; razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, • usvajanje in spopolnjevanje različnih športnih znanj, • seznanjanje s teoretičnimi vsebinami, • prijetno doživljanje športa, oblikovanje in razvoj stališč, navad in načinov ravnanja. VSEBINE: • splošna kondicijska priprava • atletika • aerobika • nogomet Ko ga učenec enkrat izbere, ga v naslednjem letu ne more več. Lahko pa izbere drugi izbirni predmet iz področja športa. Šport za zdravje je predmet, kjer bodo ponujene raznovrstne vsebine kot nadgradnja tistih vsebin redne športne vzgoje, s katerimi lahko vplivamo na zdravje in dobro počutje učencev. Razvijali bodo gibalne in funkcionalne sposobnosti, skrbeli za pravilno telesno držo in oblikovali skladno postavo, izpopolnjevali športno znanje tistih športov, ki ponujajo možnost poznejših dejavnosti v prostem času (odbojka, rokomet, ples, aerobika, splošna kondicijska pripravljenost, atletika, plavanje – v soglasju s starši zaradi stroškov). Med urami bomo spodbujali medsebojno sodelovanje, zdravo tekmovalnost in sprejemanje drugačnosti. 23


Naravoslovno – tehnični sklop Pouk se bo odvijal enkrat tedensko po 1 uro ali po možnosti nekaj ur skupaj (če se bomo odločili za plavanje).

ŠPORT ZA SPROSTITEV Učitelja: VESNA VUJINIČ in BOJAN KREMPL Število ur: 35 ur za 8. razred CILJI PREDMETA: UČENCI: • se navajajo na zdrav način življenja, ki zmanjšuje vpliv negativnih učinkov sodobnega življenja, • spoznavajo športe, ki so z vidika športno rekreativnih učinkov pomembni za kakovostno preživljanje prostega časa, • izboljšujejo splošno kondicijsko pripravo, • krepijo občutek samozavesti. Program ponuja široko paleto možnih aktivnosti, ki niso zajete v rednem programu in omogočajo razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti. Intenzivnost programa je prilagojena sposobnostim posameznih učencev. Delo jim bo omogočilo psihično razbremenitev in sprostitev od naporov, ki jih prinaša zahteven in ustaljen šolski ritem.

24


Naravoslovno – tehnični sklop

IZBRANI ŠPORT Učitelj: KREMPL BOJAN, VESNA VUJINIČ Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur letno za 9. razred SPLOŠNI CILJI: ƒ čustveno in razumsko dojemanje športa ƒ pridobivanje znanj ƒ zdrav način življenja ƒ oblikovanje odnosa do človeka in samega sebe OPERATIVNI CILJI: ƒ telesni razvoj ƒ usvajanje različnih znanj ƒ seznanjanje s teoretičnimi vsebinami ƒ prijetno doživljanje športa ƒ oblikovanje stališč in navad PRAKTIČNE IN TEORETIČNE VSEBINE ƒ vaje moči in hitrosti ƒ vaje koordinacije, gibljivosti in vzdržljivosti ƒ spopolnjevanje tehničnih elementov ƒ taktika in pravila igre ƒ sojenje in vodenje ekipe

25


Naravoslovno – tehnični sklop

PREHRANA: NAČINI PREHRANJEVANJA Učiteljica: VESNA VUJINIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. in 8. razred in 32 ur za 9. razred Pri predmetu se bodo učili o prehrani z vidika zagotavljanja in varovanja zdravja. Obravnavali bodo načine prehranjevanja, prehrano v različnih starostnih obdobjih ter v posebnih razmerah. CILJI: ƒ odločanje o lastni prehrani, ƒ pridobivanje znanja v smislu nadaljnjega šolanja (medicina, živilstvo, psihologija, …), ƒ razvijanje lastne ustvarjalnosti. UČNI SKLOPI: ƒ prehranjenost (motnje hranjenja), ƒ drugačni načini (makrobiotika, vegetarijanstvo, bio prehrana), ƒ različna starostna obdobja (otrok, mladostnik, športnik, starostnik, bolnik...), ƒ posebne razmere (potresi, vojne…).

MEDPREDMETNE POVEZAVE: BIO, KEM, GEO, ZGO..

26


Naravoslovno – tehnični sklop

RAČUNALNIŠTVO: UREJANJE BESEDIL Učitelj: ROLANDO LAŠIČ Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 7. razred MULTIMEDIJA Učitelj: Rolando Lašič Število ur: 1 ura tedensko – 35 ur letno za 8. razred RAČUNALNIŠKA OMREŽJA Učitelj: Rolando Lašič Število ur: 1 ura tedensko – 32 ur letno za 9. razred Predmet je razdeljen na tri sklope, v sedmem in osmem razredu po 35 ur in v devetem 32 ur. • Urejanje besedil, ki se učencem ponudi, ko izberejo predmet prvič, • Multimedija, ki se ponudi pri drugi izbiri in • Računalniška omrežja, ki se ponudi, ko učenci izberejo predmet tretjič. V predmetu se teorija poznavanja osnovnih zakonitosti računalništva prepleta z metodami neposrednega dela z računalniki in z njimi povezano informacijsko tehnologijo. To omogoča, da učenci in učenke pridobijo tisto računalniško pismenost, ki je potrebna za odličnost.

27


Naravoslovno – tehnični sklop V okviru sklopa UREJANJE BESEDIL se bodo učenci naučili: • • • • • • • • • •

osnove informatike in računalništva, izbrati ustrezen računalniški program in ga zagnati v grafičnem operacijskem sistemu, v programu izbrati in uporabiti ustrezen ukaz, izdelati svoje področje, ga preimenovati in izbrisati, z urejevalnikom besedil napisati besedilo in ga oblikovati, z risarskim programom izdelati računalniško točkovno sliko in jo vriniti v besedilo, shraniti izdelek na disk in ga natisniti, poslati sporočilo po elektronski pošti in na prejeto sporočilo odgovoriti, uporabiti pregledovalnik za internet, in še kaj …

V okviru sklopa MULTIMEDIJA se bodo učenci naučili: • • • • •

razvijati sposobnosti za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij, razvijati pravilen odnos do varovanja lastnine (avtorske pravice) in osebnosti (zaščita podatkov), izdelati preprosto računalniško predstavitev informacije, iskati informacije po različnih medijih, primerjati kvaliteto različnih predstavitev informacije.

V okviru sklopa RAČUNALNIŠKA OMREŽJA se bodo učenci naučili: • • • •

izdelati enostavno spletno stran, poiskati in uporabiti podatke iz omrežja Internet, primerjati in vrednotiti prednosti in slabosti omrežja Internet, uporabljati javno dostopne podatke, pri čemer razvijajo kritičen odnos do uporabljenih podatkov in krepijo pravilen odnos do varovanja avtorskih pravic in zaščite podatkov.

Publikacijo pripravila:

Mira Prel in Rolando Lašič 28

IZbirni  

OŠ FLV wdwdwd