Issuu on Google+

SPREMEMBA

tvoja svetovalka v pisarni

vedenja

»Spogledujeta« se že več kot šest let Anketa med strokovnjaki in gospodarstveniki:

Formalna izobrazba vs. uporabno znanje Fenomen Pinteresta:

Bi nesebično delili svoje znanje ter izkušnje in še nekaj malega zaslužili

Številka 1 | januar 2013 | Letnik I | ISSN: 2335-2957 | Brezplačna revija za naročnike portala Pia | www.pia-gv.si

je cilj izobraževanja

Njune male skrivnosti: Dejan Turk in Irena Zupančič Cimerman


9.

strokovno posvetovanje poslovnih sekretark in sekretarjev v vzgojno-izobraževalnih zavodih

ZAKAJ SE MORATE UDELEŽITI STANOVSKEGA STROKOVNEGA POSVETA? Zaradi aktualne, uporabne vsebine, na primer:

• Določitev letnega dopusta po ZUJF • Novosti pokojninske zakonodaje in kaj nam ta prinaša v praksi • Spremljanje delovne učinkovitosti poslovnega sekretarja v VIZ • Možganska telovadba za boljšo koncentracijo in organizacijo

Zaradi številnih primerov dobre prakse vaših stanovskih kolegic in kolegov iz drugih VIZ Zaradi druženja s pravimi ljudmi in širjenja mreže poznanstev ALI IMA VAŠ VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD DRUŽBENO ODGOVORNO VIZIJO? S svojo dodatno vrednostjo in konkurenčno prednostjo, ki postajata vse bolj pomembna elementa tudi v javnih zavodih, se prijavite na razpis

Qviz 2013 Strokovna komisija bo nagradila tiste vzgojno-izobraževalne zavode, ki jih odlikujejo izjemna kakovost dela, učinkovitost, odgovoren odnos do zaposlenih, okolja in družbe ter usmerjenost v prihodnost.

Razpis je odprt od 14. januarja do 22. februarja 2013. DODATNE INFORMACIJE O RAZPISU IN PRIJAVI Planet GV, d.o.o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana Informacije: 01/30 94 444, e-pošta: izobrazevanje@planetgv.si Prijave: 01/30 94 446, e-pošta: prijave@planetgv.si, faks: 01/ 30 94 445


www.pia-gv.si UVODNIK

Velike sanje

Petra Ilar, urednica spletnega portala in revije PIA

Če že imate svoje otroke, poznate neverjeten občutek ob rojstvu, ko mali čudež življenja prvič stisnete k sebi. Utrujeni, malo prestrašeni in negotovi, a sočasno navdušeni. In ta občutek prijetnega, ponosnega, ljubečega in skrbnega odnosa ne mine. Ne šteje se v dnevih, v tednih, mesecih in letih. Ne uničijo ga neprespane noči, pokakane ritke in smr­ kavi noski. Ne uničijo ga strgane in umazane hlače, razmetane otroške sobe in večni »ne, ne bom«. Tudi ko se soočimo z dobo odraščanja, samovolje ter večnega prehajanja med samovšečnostjo in sramežljivostjo, smo še vedno polni starševskega ponosa. Upam, da imate tudi na svojih delovnih mestih možnost ustvarjati nove zgodbe o uspe­ hu. Četudi majhne, so enako pomembne. Kot »starši« novih projektov imamo podoben občutek, kot pri rojstvu otroka. Ni pomembno, koliko truda, časa, znanja in energije smo vložili. Ko zgodba zaživi, smo prestrašeni, a hkrati ponosni, skrbni in ljubeči. Navdušeno opazujemo svojo stvaritev, jo dodelujemo, skrbimo zanjo in jo izboljšujemo. O njej govo­ rimo, razmišljamo in celo sanjamo. Temu bi neverjetni Steve Jobs dodal samo nekaj kratkih stavkov: »Dovolite si, da sanjate tudi velike sanje. Ustvarite vizijo za svojo idejo, ki vas bo vsako jutro znova navdihnila. Obogatite jo s pleme­nitim namenom, ki bo vašemu življenju in delu dalo širši smisel. In zelo verjetno je, da bo navdihnil tudi vaše sodelavce.« On je govoril o svoji viziji razvoja računalniške tehnologije – ki jo je tudi uresničil. Jaz govorim o naši viziji razvoja portala Pia – ki jo od januarja več kot uspešno uresničujemo. Kot je zapisala terapevtka Alenka Repanšek, je Pia lepa, prijazna in dobro organizirana. Na dan njenega »rojstva« se je namreč zgodila posebna energetska kombinacija, ki zagotavlja pomoč drugim skozi kreativnost. Neverjetno, a to je resnična Piina popotnica. In moja po­ potnica vam … Petra Ilar

Januar 2013

5


Kazalo

Januar 2013

08

10

16

24

06

Piin koledar

08

Piin pogovor z dr. Danijelo Brečko: Ali v turbulentnih razmerah na trgu dela znanje sploh še šteje

10

Piin pogovor z mag. Majo Zalokar in Ano Peklenik: Kakovostna šola za kakovostno znanje – popotnica za učinkovito delo

12

Fenomen Pinteresta: Bi nesebično delili svoje znanje ter izkušnje in še nekaj malega zaslužili

14

Anketa med strokovnjaki in gospodarstveniki: Formalna izobrazba vs. uporabno znanje

16

Anketa v poslovnih šolah: Novi programi za spremljanje potreb na trgu dela

18

Piin pogovor z Barbaro Pust: Čarobna paličica, ki bi odpravila težave in pričarala pravljico

20

Njune male skrivnosti: Dejan Turk in Irena Zupančič Cimerman »Spogledujeta« se že več kot šest let

22

Razmišljanje tajnice/poslovne asistentke leta: Novoletne zaobljube

24

Moja zgodba za 50 evrov: Vse tako, kot je prav

26

Moja zgodba za 50 evrov: Sestrice

29

Piina križanka

30

Liin pogovor z dr. Jan Yager: Kako biti dober prijatelj

32

Reportaža: Sreča down under

30

32 6

Januar 2013


* Vse, ki prejemate revijo Poslovna asistenca, boste postale naročnice portala in do konca januarja prejele geslo za dostop.

Lepo pozdravljeni. Sem Pia, vaša svetovalka v pisarni. Najdete me na mojem portalu Pia na www.pia-gv.si. Do vseh informacij, nasvetov, opomnikov, bogatega arhiva revije in drugih ugodnosti pridete z geslom, ki ga dobite z izpolnitvijo naročilnice.

Naročniki PORTALA PIA štirikrat na leto prejemete tudi darilo: brezplačno revijo Pia in številne druge ugodnosti, rezervirane izključno za vas!

Pia – ustvarjena za tvoj uspeh. Klikni na www.pia-gv.si.

NAROČILNICA NA PORTAL PIA *Izpolnijo samo pravne osebe. IME IN PRIIMEK (obvezno navedite)

*DELOVNO MESTO

*PODJETJE

NASLOV

POŠTNA ŠTEVILKA

KRAJ

TELEFON

FAKS

E-POŠTA

*MATIČNA ŠT. PLAČNIKA

*ID-ŠT. PLAČNIKA ZA DDV

*DAVČNI ZAVEZANEC

DA

NE

Zavezujem se, da bom poravnal/-a letno naročnino. Naročnina velja za koledarsko leto in se samodejno obnovi do pisnega preklica. Naročnik dovoljuje obdelavo in hrambo podatkov iz naročilnice izključno za poslovne namene podjetja Planet GV, d. o. o.

DATUM

PODPIS IN *ŽIG

Izpolnjeno naročilnico nam pošljite po faksu 01/30 94 445, e-pošti pia@planetgv.si ali na naslov Planet GV, Železna cesta 18, 1000 Ljubljana.

Revija Poslovna asistenca NE odhaja, le njena oblika se je spremenila. Naročnina za pravne osebe ostaja popolnoma enaka – torej 6,81 evra + DDV na mesec.

Naročnina na spletni portal Pia za pravne osebe znaša 8,17 evrov mesečno oz. 98,06 evrov na leto. V letno naročnino so vključeni 20-odstotni DDV, 10-odstotni naročniški popust in 4 številke Pia revije letno in njihova brezplačna dostava. Naročnina za pravne osebe se zaračunava enkrat letno oz. drugače po predhodnem dogovoru z naročnikom

Naročnina za fizične osebe ostaja popolnoma enaka – torej 5,30 evra + DDV na mesec.

Naročnina na spletni portal Pia za fizične osebe znaša 6,36 evrov mesečno oz. 76,32 evrov na leto. V letno naročnino so vključeni 20-odstotni DDV, 30-odstotni naročniški popust za fizične osebe in 4 številke Pia revije letno in njihova brezplačna dostava. Naročnina za fizične osebe so obračunava v dveh obrokih na leto (za prvo polletje in za drugo polletje) oz. po predhodnem dogovoru z naročnikom lahko tudi drugače.


Koledar Pia

Koledar januar–junij 2013 07 FEB

NOVO! Unikatna interaktivna delavnica Inovativna pisarna Naučimo se bolj učinkovitega, konstruktivnega in kreativnega (so)delovanja!

POZOR! Pridite na strokovno testiranje za izbor tajnice/ poslovne asistentke leta 2013 in preizkušene tajnice

7. februarja 2013 v Ljubljani

Pridružite se klubu vražjih tajnic!

06 APR

6. aprila 2013 v Ljubljani

22 FEB

POZOR VSEM VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIM ZAVODOM! Sodelujte v razpisu za priznanje Q-VIZ 2013. Pridružite se zavodom in podružnicam, ki se sistematično trudijo izboljšati kakovost storitev.

11 APR

Moj(a) vodja in jaz sva lahko odličen tandem!

Rok se izteče 22. februarja 2013.

07 MAR

Tradicionalna vsebinsko bogata delavnica Poslovna in osebna odličnost tajnice Pripravite se na strokovno testiranje za izbor tajnice/poslovne asistentke leta ali preizkušene tajnice.

Delavnica Sodelovanje z nadrejenim za večjo učinkovitost

11. aprila 2013 v Ljubljani

23 MAJ

Edini in največji – 21. kongres poslovnih asistentk, sekretark in tajnic Pozitivne spremembe za notranjo rast 23. in 24. maja 2013 v Portorožu

7. marca 2013 v Ljubljani

14 MAR

9. strokovno posvetovanje poslovnih sekretark in sekretarjev v vzgojnoizobraževalnih zavodih

08 JUN

NOVO! Pia-doživetje Ekskurzija v neznano in nepozaben timbilding 8. junija 2013 nekje v Sloveniji

Specializirano znanje za odlično vodenje pisarne v VIZ 14. marca 2013 v Ljubljani

8

Januar 2013


www.pia-gv.si

osto r p i s iraj v r aja, e m z e . R 4 in 2 . a 3 2 oš n jnic b r ke u ta s e r kong rožu. . 1 2 r to o P ja v nuar 1. ja 3 o d vi se ni. Prija ihra r p in

Januar 2013

9


Piin intervju

Ali v turbulentnih razmerah na trgu dela znanje sploh še šteje Živimo v zanimivem času. Po eni strani je izrazito stresen in negotov, po drugi pa nas sili v drugačno razmišljanje in delovanje. Preživeli bodo tisti, ki se bodo najhitreje in agilno prilagodili. Besedilo: Petra Ilar Znanja in izkušenj, ki so imeli doslej velik pomen, marsikdo na trgu dela ne more več prodati. Ali še koga zanima, da je bil neki 45-letnik uspešen delavec v banki, če ne zna drugega, kot obvladovati interne bančne projekte? Kakšna je realna vrednost znanja in izobraževanja, smo vprašali strokovnja­ kinjo za izobraževanje odraslih, ki že dobrih dve desetletji spremlja potrebe po novem znanju in raziskuje razmere na področju formalnega in neformalnega izobraževanja, dr. Danijelo Brečko iz podjetja Planet GV. Meni, da je znanje »hitro pokvarljivo blago«. Povprečno zastari v dveh do petih letih. V nekaterih panogah, recimo informacijskekomunikacijske tehnologije, pa že v slabih šestih mesecih. To postavlja pred nas izziv vseživljenjskega učenja ter izobraževanja in še kako potrjuje misel: Svoje potenciale učimo in raziskujemo vse življenje. Kako lahko kot posamezniki zvišamo vrednost svojega znanja in izkušenj? Vrednost znanja zvišujemo tako, da ga stal­ no pridobivamo. Na eni strani je pomemb­ no, da ima širino, na drugi pa, da ga pogla­ bljamo. Tudi raznolikost znanja ustvarja njegovo vrednost, prav v njej najdemo zase večjo varnost. Pomemben gradnik vredno­ sti znanja so tudi potrdila o izobraževanju in usposabljanju. Pri tem ne mislim le na 10

Znanja emo ne mor ve ati v gla č več vliv e v k, tem skozi lija očarati o moram ševati u e in navd e, da s ik n z e m posa rebudijo v njih p ti. talen

potrdila formalnega izobraževanja, ampak tudi neformalnega, zlasti tega, saj vemo, da je neformalna mreža fleksibilnejša in prina­ ša precej več novega znanja kot formalni sistemi, ki se počasneje in s tem slabše pri­ lagajajo realnosti ter potrebam na trgu. Še pred časom o svoji karierni prihodnosti ni bilo treba tako strateško razmišljati ali pač? In če o tem še nismo razmišljali tako, je verjetno skrajni čas, da začnemo. Kje naj sploh začnemo? O karieri je bilo treba že doslej strateško razmišljati. Najbrž tudi smo, le da se tega nismo zavedali. Kar pomislite, že v otroštvu ste sanjali o tem, kaj bi radi bili. Če ne dru­ gega, ste o tem intenzivno razmišljali. To so bila prva razmišljanja o karieri. Če ste živeli v spodbudnem okolju in so vam starši dali dovolj informacij o kariernih možnostih, ste najbrž že zgodaj začeli strateško razmi­ šljati o karieri. Če te priložnosti niste imeli, še ni prepozno. Marsikdo je nezadovoljen s kariero in jo želi spremeniti, tudi svojo življenjsko pot. To je priložnost za nov za­ četek. Vsaka odločitev, torej tudi karierna, se mora začeti v srcu, nadaljevati z razumom in končati s srcem. Kaj s tem mislim? Naj­ prej se vprašajte, kdo ste in kaj si želite. Pri

katerem delu bi bili zadovoljni? Nato razu­ mno analizirajte svoje talente, prednosti, slabosti, priložnosti in omejitve na trgu. Naredite SWOT-analizo. In na koncu spet končajte s srcem. Vprašajte se, ali ste zado­ voljni s svojo odločitvijo. Takšna odločitev je pomembna, brez aktivnosti, s katero jo izpeljemo, pa seveda ne pomeni nič. In kako vemo, da smo na pravi poti? To nam sporoča več pokazateljev. Vprašaj­ mo se: • ali nam aktivnosti, za katere smo se od­ ločili, prinašajo notranje zadovoljstvo; • ali se naš »novi posel« razvija, ne le finančno; • ali dobivamo potrditve iz okolja; • ali čutimo povečano stopnjo osebne energije; • ali se na novi poti učimo in osebno razvijamo. Če ste na vsa vprašanja odgovorili pozitiv­ no, ste na pravi poti. Seveda, če se zavedate, Januar 2013


Foto: Andrej Križ

www.pia-gv.si

da je vsaka pot, tudi prava, »obogatena« s problemi in da se ti pojavijo zato, da jih re­ šujemo. Tako se nečesa naučimo in se raz­ vijamo. Bodite vztrajni in ne vrzite puške v koruzo že ob prvih problemih. Pomembno je tudi zavedanje, da je življenje gibanje, ki se kaže v stalnih spremembah, in da v njem večkrat iščemo nove poti. Karier­ ni krog se v življenju posameznika 3. tisoč­ letja ponovi 7- do 8-krat. Delodajalca ali pa poklic, torej kariero v polnem pomenu be­ sede, lahko zamenja že na dve leti – bodisi da ga v to silijo okolje bodisi lastna iskanja. Danes lažje unovčimo konkretne (ročne) spretnosti kot vrhunsko teoretično (in celo praktično) znanje. Kako bi to komentirali? Morda res laže unovčimo spretnosti, da pa jih razvijemo, potrebujemo veliko znanja in vaje. Brez njih tudi pri spretnostih ne gre. Te so zame praktična manifestacija znanja. Lahko preberemo kup knjig o komunikaciji, Januar 2013

pa smo pri tem še vedno nespretni. Znanje imamo, nismo pa iz tega razvili spretnosti. Na seminarjih Train the trainers vprašam udeležence, kaj je končni namen izobraže­ vanja in prenosa znanja. Pogosto odgovori­ jo: Pridobitev novega znanja. Tudi to, jim odgovorim, toda končni cilj vsakega izobraževanja in izpopolnjevanja je doseči pri posamezniku spremembo vedenja. Da na podlagi novih informacij, novega znanja začne ravnati drugače, spremeni vedenje. Štejejo dejanja, ne več le besede. Strinjam se, da teoretično znanje izgublja pomen, več štejejo praktično znanje in spretnosti. Vendar moramo biti pri takih izjavah previdni. Brez razvoja teoretičnega znanja si ne predstavljam razvoja družbe ali posameznika. Res pa je, da je pomembno razmerje med teoretičnim in praktičnim. Več potrebujemo prakse kot teorije. Potre­ bujemo to, kar deluje. Teorije pa naj nasta­ jajo na podlagi raziskovanja in delovanja v praksi, ne nasprotno.

Če se ustaviva še pri stavku, ki ga pogosto slišimo: »Ne iščemo več zaposlitve, temveč delo.« Ali bomo sčasoma vsi postali podjetniki, ki bomo »prodajali« svoje spretnosti? Prepričana sem, da gre svet res v tej sme­ ri. Vsakdo postaja blagovna znamka. Na eni strani bomo vsak zase prodajali svoje spretnosti, na drugi pa kupovali znanje in spretnosti, ki nas bodo pri tem podpirali in prispevali k našemu razvoju. Donos na naložbo se bo hitro pokazal. To pomeni, da bo treba še več vlagati vase, se izobraževati in usposabljati ter prevzeti odgovornost za svoj razvoj. »Prodajati sebe« – to je nova pa­ radigma 3. tisočletja! Kje je v takih razmerah prihodnost izo­ braževanja (formalnega in neformalnega) in kako drugače, inovativno se bo to znanje prenašalo? Na kratko, v načinu izobraževanja in uspo­ sabljanja. Ljudje želijo na lastni koži presku­ siti pridobljeno znanje. Izobraževanje bo torej potekalo po načelu praktičnega dela, teorije pa bo malo, le toliko, da podkre­ pi razumevanje prakse. Zakaj so študenti najboljših svetovnih univerz »razprodani« že v prvem letniku? Za njih se pulijo naju­ spešnejša podjetja. Zato, ker se tam ne učijo poslovnih pogajanj iz knjig, ampak se de­ jansko pogajajo. Izobraževanje vse bolj teži k praktičnim implikacijam v obliki delav­ nic. Učitelji, predavatelji pa vse bolj posta­ jajo moderatorji učnega procesa. V ospredje prihajajo tudi inovativni nači­ ni (samo)učenja na podlagi novih metod: open space, future search … Sodobno učenje spremljajo elementi igrifikacije (gamefication). Najbolj revolucionarna para­ digma samoučenja je coaching kot metoda razvoja in spreminjanja posameznika. No­ vim pristopom je skupno to, da v središče postavljajo posameznika in njegove talente. Znanja ne moremo več vlivati v glave skozi lijak, ampak moramo očarati in navduševati ljudi, da se v njih prebudijo talenti, kolektiv­ no znanje, ki ga imajo. Od posameznika ne moremo več zahtevati, da pokaže talente in spretnosti, lahko pa ustvarimo spodbudno okolje, da jih bo lahko živel. Pa ne, da bi se vedno, ko razmišljamo o spodbudnem okolju, obregnili ob deloda­ jalca ali državo v slogu: Strinjam se s povedanim, toda kaj, ko moj delodajalec ali družba tega ne zmore. Vsak lahko zase ustvari spodbudno okolje, le odločiti se je treba zanj. To je tudi najboljša karierna od­ ločitev! 11


Piin intervju

Kakovostna šola za kakovostno znanje – popotnica za učinkovito delo Med krizo gospodarstva, družbenih vrednot – in s tem izobraževanja ter znanja – je kakovost šole zelo pomembna. Ko bodoči študent raziskuje ponudbo šol na trgu, odtehtata predvsem človečnost osebja, s katerim se srečuje med študijem, in kakovost znanja, ki ga usvoji ter s katerim nato konkurira na trgu dela. Besedilo: Petra Ilar Višja strokovna šola B & B je že tretje leto pre­ jela naziv najboljše šole. Priznanja za najboljša strokovna dela v pisarniškem managementu in za najboljšo šolo, ki izobražuje sodobne vodje pisarn, podeljujeta podjetje Planet GV in revija Poslovna asistenca. O kakovosti šole, dobrem počutju in še marsičem zanimivem smo se pogovarjali z mag. Majo Zalokar, ravnateljico, in Ano Peklenik, slovenistko, knjižničarko ter strokovnjakinjo za izobraže­ vanje odraslih na višji strokovni šoli B & B. Kaj je skrivna sestavina uspešne šole v smislu vodila, poslovne filozofije ali strategije šole? Trudimo se ustvarjati pozitivno naravnano ozračje, ki omogoča našim slušateljem do­ bro počutje pri pridobivanju znanja, pod­ piramo osebnostni razvoj in vseživljenjsko učenje. Pri tem radi sodelujemo z zanesljivi­ mi in odgovornimi partnerji, kot je podjetje Planet GV. Ob tej priložnosti želiva pohvaliti vašo podporo izobraževanju. Odlično je, da imamo organizacijo, ki tako neposredno spodbuja poslovno odličnost. Naše nagra­ jenke so vesele pozornosti, ki jim daje moč, da se trudijo dosegati višje cilje. 12

Zaradi česa se pri vas dobro počutijo študenti, profesorji in drugi zaposleni? Naša šola ustvarja svoje izobraževalne pro­ cese na osebnih stikih med študenti, organi­ zatorji izobraževanja in predavatelji. Filozo­ fija, ki jo uspešno ustvarjamo, je poznavanje vsakega študenta, njegovih želja in potreb. Šola je odprta in dostopna. Zaposleni se trudimo za dobre medsebojne odnose, da lahko prenašamo poslovno kulturo tudi na predavatelje in študente. Predavatelji se pri nas res dobro počutijo, tudi od študentov dobivamo potrditve, da delamo dobro. Gospodarska kriza se pozna povsod, verjetno tudi pri vpisu v vaše študijske programe. Prosim vaju za komentar, kakšno prihodnost imajo vrednote izo­brazbe, znanja in izkušenj. Zdi se, da smo tudi pri tem zašli v slepo ulico in smo jih popolnoma razvrednotili. (Ana) Zdi se, da s(m)o se reševanje krize lotili na napačnem koncu – namesto da bi upoštevali znanje, ki lahko pripomore k reševanju težav, so nekateri delodajalci odrekli zaposlenim finančno pomoč pri študiju. K razvrednotenju pomena znanja

pripomore tudi to, da je kar nekaj vidnih predstavnikov javnega življenja moralo dokazovati avtorstvo svojih del, verodo­ stojnost spričeval ipd. Naše študente zato spodbujamo, naj pridobljeno znanje kori­ stno uporabijo, naj se ne bojijo novih izzi­ vov, naj kljub krizi pogumno iščejo pravo mesto med zaposlenimi in nove priložnosti. Vsaka zgodba o uspehu skriva tudi težave. Sveta ne moremo spreminjati. Začnemo lahko pri sebi in napredujemo z majhnimi koraki. Naše osebno prepričanje o znanju kot vrednoti smo izobraževalci dolžni pre­ našati na udeležence, študente, treba si je postaviti realne cilje in stopiti na pot uspe­ ha. Slednjega pa ni brez znanja. (Maja) Sedanjost je zaznamovana s hitrimi spremembami v družbi in gospodarstvu. Zato razmere zahtevajo od nas široko in ak­ tivno znanje. Izobraževanje pomeni pot, ki širi in odpira nove možnosti, ne daje zgolj stopnje izobrazbe. Dobro stoječa podjetja redno izobražujejo zaposlene. Zaposluje­ jo tiste s takojšnjim učinkom v delovnem okolju. V času hitrega napredka in razvoja dosežemo uspešnost zaposlenih s stalnim učenjem in spoznavanjem novosti. Znanje Januar 2013


Foto: Andrej Križ

www.pia-gv.si

Podelitev priznanja najboljša šola 2012 (od leve proti desni): predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije Majda Šalehar, knjižničarka in predavateljica na višji šoli B & B Ana Peklenik, urednica portala in revije Pia Petra Ilar in ravnateljica višje šole B & B mag. Maja Zalokar.

sta moč in zaklad, ki ju ne more vzeti niti gospodarska kriza in sta lahko rešitev iz nje. Kako svoje študente izobražujete za praktično delo, ki jih čaka na delovnih mestih? Navezali smo stike s predavatelji, ki so na lastnih strokovnih področjih resnični strokovnjaki in pri delu rešujejo praktične probleme. Te prenašajo tudi v predaval­ nice. Eno je teoretično znanje, ki ga mora študent usvojiti, da lahko razume praktič­ ne primere, drugo pa so izkušnje »iz prve roke«. Seveda morajo študenti opraviti izpi­ te in se nanje tudi ustrezno pripravijo, zapo­ mnijo pa si ravno izkušnje iz učilnice, ko se s predavatelji pogovarjajo o praktičnih pri­ merih. Tudi ob pripravi na diplomsko delo jih pozovemo, naj izdelajo uporabne naloge iz konkretnega in resničnega poslovnega okolja. To ne le omogočajo, ampak celo spodbujajo tudi delodajalci. Koliko dejansko pri učenju še šteje teorija? Teorija je temelj. Posameznik marsičesa ne more razumeti, če mu niso jasni teoretični Januar 2013

pojmi. Trudimo se, da od študentov ne zah­ tevamo definicij, podatkov in informacij, ki jih je možno najti v različnih virih, temveč jih usposabljamo, da jih znajo uporabljati pri reševanju praktičnih primerov. Včasih se celo zgodi, da bi jim bilo laže kaj predsta­ viti, opisati, čeprav bi šlo za dolgotrajno in mukotrpno povzemanje. Vsekakor kasneje sami ugotovijo, da je »resnični svet« zanimi­ vejši in da se ob raziskovanju precej naučijo. Take naloge so tudi uporabnejše. Kako uspešno prepletate teorijo, brez katere tudi ne gre, in praktični pouk, s katerim študenti dejansko dobijo izkušnje? Pomembna obveznost izrednih študentov so seminarske naloge. Trudimo se, da jim dajemo naloge, ki so praktične narave. Te­ meljiti morajo na teoriji – študent jo mora poznati, da razume, katera rešitev bo pri­ merna. Teoretična izhodišča ob pomoči predavatelja najdejo sami, praktični pro­ blem pa mora biti sodoben in aktualen. Če se postavite v vlogo delodajalca, ki zaposluje diplomanta vaše šole:

zakaj bi med 500 kandidati zaposlil ravno svojega študenta? Ker smo najboljša šola. J Zlasti zato, ker je uspešnost študentov na zelo visoki ravni, več kot 80 odstotkov študentov dokonča študij. S tem pokažejo visoko raven samo­ iniciativnosti in odgovornosti. Resnost izred­ nega študenta je zelo pomembna za dokon­ čanje študija. Tudi sami ugotavljamo, koliko bolje si zapomnimo snov, ki se je naučimo v odrasli dobi, saj jo navezujemo na izkušnje in hkrati prenašamo v svoje vsakdanje delo. Poleg formalnega znanja, ki ga študenti pri­ dobijo pri nas, jih usposobimo tudi v vseži­ vljenjskih kategorijah – pomembno se nam zdi, da znajo komunicirati, da obvladajo sodobne kulturne pristope in da so strpni. Trudimo se, da smo na teh področjih zelo zahtevni. S tem razvijamo tudi splošne ve­ ščine. Pozitivna misel, s katero boste »potovali« skozi leto 2013. Pot k uspehu je strma, vendar dosegljiva, če imamo pred seboj jasen cilj in močno voljo, da ga dosežemo. Začne se s prvim korakom. 13


Fenomen Pinteresta

Bi nesebično delili svoje znanje ter izkušnje in še nekaj malega zaslužili Verjetno ste že slišali za Pinterest. To je spletna skupnost mojstrov ročnih spretnosti, ki nesebično delijo znanje in ob tem skušajo še kaj zaslužiti. Kaj se iz tega lahko naučimo? In kaj sta o tem povedali strokovnjakinja za komuniciranje po družbenih omrežjih ter aktivna uporabnica?

Mag. Duška Mervar, svetovalka za digitalno komuniciranje: »Pinterest pomaga ljudem organizirati ›lepe stvari‹, ki jih najdejo na spletu.« Glede na poslanstvo ljudem pomagati osmisliti spletno iskanje in organizacijo vsebine, nikakor ni prvi tovrsten servis. Je pa ta hip najuspešnejši servis, ki postavlja v ospredje vizualni vidik. Družbena dimenzija in delitev slikovnega gradiva sta očitno zmagovalna kombinacija. Ljudje se radi izražamo v vizualnih medijih in svoje priljubljene spletne najdbe delimo z drugimi. Poleg praktičnega vidika organizacije vsebin pa s Pinterestom uporabniki ustvarjamo tudi svojo spletno pojavnost in identiteto, saj s tem, ko nekaj delimo, tej vsebini priznamo pomen in se z njo nekako identificiramo. Posamezniki ne delijo le spletnih vsebin, na katere naletijo na spletu, ampak tudi lastne vsebine. Pri tem lahko uporabijo različne vire

14

– lastne spletne strani, pa tudi servise, kot je Pinstamatic, ki omogoča ustvarjanje objav oziroma vsebin za Pinterest. Pri tem so lahko bolj ali manj ustvarjalni, vsekakor pa Pinterest pridobiva pomen tudi kot platforma za promocijo ne le posameznikov, ampak tudi manjših ali večjih podjetij, blagovnih znamk ali izdelkov. Priložnost je lahko zlasti za mikro poslovne podvige, saj ima lahko velik doseg ob razmeroma nizkih stroških, če ga znamo prav izrabiti. Pri tem je treba imeti v mislih velik »viralni« potencial vsebin na Pinterestu, saj je po nekaterih podatkih 80 odstotkov vseh vsebin, ki jih uporabniki delijo na Pinterestu – »pin«, v resnici deljenje že objavljenih vsebin – »re-pin« (vir: eMarketer, 2012).

Januar 2013


www.pia-gv.si

Tatjana Regent, navdušena ustvarjalka: »Da nekaj dobiš, moraš nekaj tudi dati.« Kar pomnim, sem rada ustvarjala. Kot majhno deklico me je nona spodbujala, da sem iz gline ustvarjala živali, ljudi, hiške. Glino smo dobili v opekarni. V bistvu je bila to opeka v surovem stanju. Iz tega surovega materiala so nastajali čudoviti izdelki. Nato sem začela šivati punčke iz »cunj«. Vsi ti preprosti materiali so puščali moji domišljiji prosto pot. Kasneje sem se na­ učila tudi plesti, kvačkati in vesti. Za prvo plačo sem si kupila šivalni stroj (še vedno ga uporabljam) in začela hčeri šivati oblačila. Ko je odrasla, pa sem za nekaj časa pozabila na čudovite izdelke in si našla druge konjičke. Leta so tekla, pojavili so se osebni računalniki in internet, ki je zame postal prava zakladnica novic in informacij z vsega sveta. V svojih raziskovanjih spleta sem nekega dne odkrila Pinterest. Kaj je to? To je spletna aplikacija, ki registriranim in neregistriranim uporabnikom omogoča, da ideje, ki jih najdejo na spletu, hranijo po kategorijah (umetnost, ustvarjanje, živali, humor, šport, arhitektura, zdravo življenje …). Ustvarjalcem, ki se želijo predstaviti, pa omogoča predstavitev lastnih stvaritev. Največji čar aplikacije je v tem, da uporabniki za Januar 2013

izdelavo svojih izdelkov, tudi brezplačno, zapišejo navodila, obogatena s fotografijami, zato se lahko vsakdo preskusi v izdelavi izdelka, ki mu je všeč. Prav neverjetno je, kako se tako širijo dobre ideje, nasveti in priporočila. Marsikaj koristnega sem že odkrila, marsikaj pa najbrž še bom. Pomembno je, da lahko aplikacijo uporabljamo tudi brez znanja angleškega jezika. Prevajalnik Google (če ga imamo seveda vklopljenega) nam prevede osnovna navodila, da si lahko aplikacijo nastavimo na svojem računalniku. Ideje delijo ženske in moški, iz Rusije, Japonske, Latinske Amerike, Evrope …, skratka od vsepovsod. Zame je Pinterest skupnost, za katere filozofijo bi si želela, da bi se počasi naselila tudi v nas. To pomeni, da bi ljudje nesebično delili svoje znanje, izkušnje, nasvete in priporočila z vsemi, ki jih to zanima. Res je, da moramo od nečesa tudi živeti, vendar za to, da nekaj dobiš, moraš nekaj tudi dati. In kaj je bolj dragocenega kot lastno znanje, izkušnja, preskušen nasvet, pripravljenost pomagati. Želim vam veliko ustvarjalnih idej in priprav­ ljenost, da vsaj del svojega znanja delite tudi z drugimi. 15


Anketa med strokovnjaki in gospodarstveniki

Formalna izobrazba vs. uporabno znanje Srečanja praktikov in teoretikov s področja človeških virov v zadnjih letih ne minejo brez razprave o razmerju med formalno izobrazbo in uporabnim znanjem. Nekaj kadrovskih strokovnjakov in gospodarstvenikov smo vprašali, kakšno je njihovo stališče. Besedilo: Petra Ilar

Ali bi kot delodajalec raje zaposlili posameznika s formalno izobrazbo brez praktičnih izkušenj ali tistega, ki ima uporabno znanje brez uradno priznane izobrazbe? Zakaj? Mag. Andreja Jernejčič

Mag. Aleš Planina

16

Mag. Andreja Jernejčič, direktorica podjetja LIN&NIL, svetovanje in izobraževanje: Najprimernejša je izobrazba s praktičnimi izkuš­ njami in take kandidate tudi iščem. Sicer pa me­ nim, da je izobrazba pomembna, saj načeloma da ljudem širino. Nič pa ne pomaga, če posameznik ni dovolj zagret, da bi se razvijal, spoznaval nove stva­ ri in v delo vključil poleg znanja tudi energijo. Kot pravim, dušo, sebe. Pomembne so tudi izkušnje in vse nam kdaj pride prav, kar smo spoznali ali se na­ učili. Marsikdo zato ob študiju tudi dela in mislim, da je to najboljša kombinacija. Mag. Aleš Planina, direktor podjetja IPR, Inovativne Poslovne Rešitve: Formalna izobrazba izgublja pomen. Izobraževalni sistemi izhajajo iz potreb v preteklosti in so neu­ strezni za sedanji, kaj šele prihodnji, nepredvidljivi čas. Morali se bodo temeljito spremeniti, le koz­ metični popravki ne bodo zadostovali. Ustvarjati bodo morali možnosti za odkrivanje in razvoj ta­

lentov vsakega posameznika ter spodbujati njihovo kreativnost. Mag. Aleš Lisac, marketinški svetovalec, predavatelj in direktor podjetja Lisac&Lisac: Enkrat sem že zaposlil osebo brez formalne izo­ brazbe in praktičnih izkušenj. Mislim, da je volja do dela več vredna kot pa znanje in izkušnje. Tisti,ki je notranje motiviran, ki si želi nekaj narediti, bo prišel tudi do znanja, potrebnega, da to izpelje. For­ malna izobrazba je zame nekakšen dokaz, da zna stvari tudi dokončati. Sicer pa od tistih s tako izo­ brazbo ne pričakujem veliko praktičnega znanja. Miha Šercer, praktik, predavatelj in svetovalec za kadre v Zavarovalnici Triglav: Odvisno. Bolj bistven kot izobrazba in izkušnje je osebni profil. Zaposleni mora biti fleksibilen, vešč v komunikaciji (ustni in pisni) in zlasti vedoželjen. Ostalo narediš ti kot zaposlovalec in motiviran vodja. Januar 2013


www.pia-gv.si

Kaj je tisto uporabno znanje, ki ga posameznik na trgu lahko unovči? Zakaj? Mag. Andreja Jernejčič, direktorica podjetja LIN&NIL, svetovanje in izobraževanje: To, kar doda kupcu vrednost: ali ga naredi bolj pre­ poznavnega ali pa mu omogoča, da zniža stroške. Mag. Aleš Planina, direktor podjetja IPR, Inovativne Poslovne Rešitve: Trajnostni razvoj (sustainable development) je edini odgovor na vsesplošno krizo, v kateri se je znašlo človeštvo. Zato bosta vse bolj cenjeni inter­ disciplinarno znanje ter zmožnost povezovanja in razmišljanja zunaj okvirov. Uspešni bodo tisti, ki bodo ugotovili, kaj delajo predano in s strastjo ter pri tem uživajo.

Mag. Aleš Lisac, marketinški svetovalec, predavatelj in direktor podjetja Lisac&Lisac: Tistemu, ki zna prodajati (sebe, izdelke, podjetje …), se ni treba bati. In znati je treba delati z ljudmi. Prijaznost je precej pomembnejša kot pa znanje. Podjetniki bomo vedno raje zaposlili osebo, ki si sama najde delo, ki razmišlja o tem, kako bo nadre­ jenemu in podjetju pomagala rešiti probleme.

Mag. Aleš Lisac

Miha Šercer, praktik, predavatelj in svetovalec za kadre v Zavarovalnici Triglav: Poleg dobre strokovne usposobljenosti gotovo ko­ munikacijske veščine. Bistven je vtis, ki ga pustiš pri poslovnem partnerju/stranki. Imeti mora občutek, da stojiš za tem, kar govoriš, in da si se pripravljen čim bolj potruditi zanj.

Miha Šercer

Januar 2013

17


Anketa v poslovnih šolah

Novi programi za spremljanje potreb na trgu dela Potrebe delodajalcev na trgu se hitro spreminjajo, zato je treba nujno prilagajati učno vsebino. Višje strokovne šole in fakultete, ki vpisujejo v poslovne študijske programe, smo vprašali, s katerimi novimi pristopi, programi ipd. bodo v novem šolskem letu zadostili tem potrebam. Besedilo: Petra Ilar Izredni profesor dr. Matjaž Nahtigal, prodekan za izobraževanje na Fakulteti za management Univerze na Primorskem: Z novim študijskim letom razpisujemo prenovljena dodiplomska študijska programa: visokošolski strokovni management in univerzitetni management. S tem se konkretno odzivamo na potrebe po sodobnih in kakovostnih študijskih programih, ki vsebinsko zadoščajo po­ trebam in zahtevam trga. Študijske programe tudi sicer nenehno dopolnjujemo in aktualiziramo z novimi vsebinami ter izbirnimi predmeti. Študij je vse bolj prepleten s poslovno prakso, tako da predavatelji svoja predavanja popestrijo z vključevanjem strokov­ njakov iz gospodarstva in obiski podjetij. S primeri dobre prakse se študenti seznanijo tudi na številnih strokovnih srečanjih, ki jih organizira fakulteta. Na18

bor izbirnih predmetov pa jim omogoča, da izberejo tiste, ki najbolj ustrezajo njihovemu interesu, in si tako oblikujejo študij tudi po lastni želji. Ker pa so pri delodajalcih vse bolj zaželene mednarodne izkušnje tudi pri mladih, vsakemu našemu študentu omogočamo, da del študija ali strokovno prakso opravi v tujini. Tako lahko mednarodne izkušnje nabirajo v eni od več kot 100 partnerskih ustanov v 25 državah. Polona Baloh, vodja marketinga na DOBA fakulteti: Naši študijski programi ustrezajo standardom in merilom sodobnega evropskega in globalnega poslovnega okolja, zato se predmeti vsako leto znova ažurirajo v skladu z novostmi in smernicami strokovnega področja. V študijskem letu 2013/14 bomo izvajali pet dodiplomskih in tri podiplomske

programe v treh jezikih. Izvajanja novih programov v naslednjem letu pa ne načrtujemo. Zaradi praktične naravnanosti programov in težnje po čim tesnejšem sodelovanju s podjetji na fakulteti spodbujamo sodelovanje gostujočih strokovnjakov iz gospodarstva. V študijski proces kot gostujoče predavatelje vključujemo vidne slovenske in tuje strokovnjake – praktike. V lanskem študijskem letu je pri nas predavalo več kot 30 gostujočih strokovnjakov iz prakse. Inovativni pedagoški pristopi, kot je sodelovalno in problemsko učenje, podprto z informacijskimi tehnologijami, omogočajo študentom, da pridobljeno znanje med študijem takoj uporabijo pri delu. Fleksibilne študijske poti in študij na daljavo (e-študij) so usmerjeni k potrebam študentov in zagotavljajo individualni pristop k učenju. Študentom smo študijske vsebine še bolj približali z možnost­ Januar 2013


www.pia-gv.si Doc. dr. Julija Lapuh Bele, dekanica Visoke šole za poslovne vede: Na naši visoki šoli upoštevamo potrebe trga dela ter hitre tehnološke spremembe in se zavedamo potreb po sodobnem ter naprednem znanju. Trendi so v interdisciplinarnem znanju, zato smo razvili program Poslovna informatika, ki daje slušatelju po končanem izobraževanju celostno paleto znanja s področja poslovnih, upravljavskih in informacijskih ved, potrebnega za samostojno oziroma timsko izvedbo zahtevnih nalog na pod­ ročju poslovne informatike. Zaradi hitrega razvoja informacijske tehnologije upoštevajo učne vsebine nove trende, uporabnost znanja pa dosegamo s praktično usmerjenim izobraževanjem ob pomoči predavateljev, ki imajo bogate strokovne reference in poznajo potrebe gospodarstva.

jo študija z mobilnimi aplikacijami. Z omogočanjem mobilnega študija kot prva institucija na področju terciarnega izobraževanja pri nas upoštevamo trende mobilnega izobraževanja v svetu. Pika na i pa je projekt Ideja, ki vidi dlje, pri katerem lahko študentje, mentorji in učitelji pošiljajo predloge izboljšav 24 ur na dan. S tem smo omogočili stalno izboljševanje procesov dela na fakulteti. Dr. Franci Vidic, ravnatelj GEA College – Centra višjih šol: Tudi formalne oblike izobraževanja niso toge in zabetonirane. Pri nas izvajamo dva višješolska programa: Ekonomist in Poslovni sekretar. Skrbimo za nenehno aktualizacijo vsebin in metod študija. Kombinacija vsebinskega okvira, podajanja vsebin in študijskega okolja omogoča slušateljem ustvarjanje kompetenc za jutrišnjo konkurenčnost na trgu dela. Januar 2013

Z uporabo sodobnih tehnologij, od eučilnic, portalov, uporabe družbenih omrežij … do vključevanja e-sporočil v študijske procese, omogočamo študentom pridobivanje izkušenj pri uporabi sodobnih tehnologij. Obiski podjetij, gostje, okrogle mize, intervjuji in srečanja s podjetniki omogočajo stik z informacijami, izkušnjami, stanjem v gospodarstvu in s tem pridobivanje podjetniških kompetenc. Ne kaže zanemariti mednarodne izmenjave študentov, predavateljev in osebja v okviru programa Erasmus in drugih mednarodnih projektov, v katere želimo vključiti čim več študentov. Tako pridobijo kompetence evropskih ali kar globalnih krajanov. Vse to seveda za­ okrožujejo kompetence, pridobljene pri predmetih, pri katerih sproti aktualiziramo študijsko gradivo in izvedbene kurikulume.

Andreja Nareks, dipl. inž. log., Fakulteta za komercialne in poslovne vede: Potrebe delodajalcev upoštevamo pri raz­ voju in izvedbi  vseh študijskih programov: komerciale, turizma in poslovne informatike na prvi, drugi in tretji stop­ nji. Vsi programi so atraktivni in praktično usmerjeni ter vključujejo obiske podjetij, sejmov, predavajo tudi gostujoči predavatelji. Študentje se vključujejo v znanstvenoraziskovalno delo in lahko študirajo ter opravljajo prakso v tujini. Pravkar prenavljamo vse študijske programe, aktualiziramo vsebine predmetov in razvijamo nove.  S tem želimo povečati izbirnost in možnosti individualizacije študija ter izboljšali možnosti oblikovanja kompetenc študentov, ki bodo prilagojene aktualnim razmeram v okolju. Tudi ta aktivnost bo prispevala h kakovosti študija, učnim izidom in zadovoljstvu deležnikov. Mag. Lidija Grmek Zupanc , v. d. ravnateljice Višje strokovne šole, Šolski center Kranj: Na področju formalnega poslovnega izo­ braževanja bomo v novem študijskem letu poseben poudarek namenjali komunikaciji, zlasti v spremenjenih, kriznih razmerah delovanja, ko si je težko pridobiti zaupanje. Poslovno delovanje je treba postaviti na etične temelje, ki so bili doslej pogosto izigrani. Povezava med etičnim delovanjem in zaupanjem je nedvoumna, iskrena komunikacija pa sredstvo, ki med njima ustvarja trdno povezavo. 19


Piin intervju

Čarobna paličica, ki bi odpravila težave in pričarala pravljico Ali si predstavljate, da bi redno službo obesili na klin in se posvetili svojemu pravemu življenjskemu poslanstvu – svetovanju za življenje? Prav to je pred nekaj leti naredila Idrijčanka Barbara Pust. Besedilo: Saša Gnezda Poklicna pot 42-letne Idrijčanke je zani­ miva, navdihujoča in tudi malo nenavadna. Pravi, da je izkušnje za sedanje delo vedno nabirala tam, kjer jih je potrebovala – od turistične vodnice v idrijskem muzeju, v mestni knjižnici do vodje idrijskega javnega sklada za kulturne dejavnosti. Organiza­ torka dela, smer informatika, pa zdaj niti približno ne opravlja dela, za katerega ima diplomo. No, razen tega, da je s strankami vsak dan v stiku kar po računalniku. Pred nekaj leti je pustila redno službo in se po­ svetila svetovanju za življenje, ki ga izvaja v svojem centru za življenjsko rast Danuba. S čim vse se pravzaprav ukvarjate? Zdaj se ukvarjam z izobraževanjem drugih, z meditacijo (včasih kar po Skypu), pred­ vsem pa organiziram delavnice, na katerih ljudem pomagam, da se razvijajo na osebni, duhovni in tudi poslovni ravni. Pri tem upo­ rabljam predvsem dve tehniki: Hatmara Merkava in Emotional Freedom Techique (EFT). S Hatmaro lahko ljudem poma­ gam tudi pri bolečinah, boleznih, zvinih, alergijah, s tehniko EFT pa pokažem, kako lahko osvobodimo ujeta čustva v telesu, 20

ki nam lahko povzročajo težave. Izdelu­ jem tudi energijske predmete, ki na pod­ lagi vdelanega simbola pomagajo ljudem. Kaj učite na vaših izobraževanjih? Predvsem to, kako na situacije, odnose, tudi denar, gledati še z drugimi očmi. Učim, kako je vse okoli nas in v nas med seboj pove­zano. Pokazati želim, da niso samo drugi krivi za našo nesrečo ali neuspeh, da se moramo soočiti s seboj in s tem, kar ustvarja nezaželeno v življenju. Ko smo sposobni narediti ta korak, se lahko začnejo stvari spreminjati. Na izobraževanje prihajajo različni posa­ mezniki – tako kot so različna moja izobraževanja. Nekateri iščejo duhovne vsebine, drugi sprostitev, tretji znanje o sebi, o tem, kako ta svet funkcionira, kako lahko zavestno ureničujemo svoje cilje. Ne delam z velikimi skupinami, ker mi manjša skupina omogoča boljši stik s posameznikom. Vendar je res, da se je število v letošnjem letu lepo povečalo, kar kaže tudi na stisko, ki se kaže v vsakda­njem življenju. Izobraževanj se udeležujejo tisti, ki so finančno že uspešni, vendar jim Januar 2013


Foto: Barbara Pust

www.pia-gv.si manjka sprostitve in nimajo občutka sreče, pa tudi brezposelni, ki iščejo pot iz svojih težav. Katere vrste znanja ljudem v življenju manjkajo in kaj je po vašem mnenju vzrok za to? Zelo malo je tistih, ki so zares dovzetni za delo v zvezi s samim sabo. Predvsem nas v drugačen način življenja in razmišljanja prisilijo okoliščine, bolezen, stiska, ki jo ne znamo rešiti sami. Načinov je veliko, kate­ ro pot bo posameznik izbral, pa je njegova odločitev. Vsi si želimo čarobne paličice, ki bi odpravi­ la težave in pričarala pravljico. Toda tako ne gre. Za boljše in lepše življenje potrebujemo čas. Gre za proces, ki poteka postopoma. Rada delam z ljudmi, ki so potrpežljivi in vztrajni. S takimi lahko res delam čudeže, seveda dolgoročno. Če nekdo pride k meni enkrat, se najbrž v njegovem življenju nič ne spremeni. Potrebni sta odločitev in vz­ trajnost. Osebo, ki je pripravljena delati, primem za roko in jo peljem čez ovire, ji pokažem pot, drugo pa naredi sama. Seveda sta vztrajnost in potrpežljivost nekaj, kar pogrešam pri naših otrocih. Delo z računalnikom jih uči, da se vse dobi s pri­ tiskom na tipko, torej na hitro. Vse mora biti takoj. Bi po vašem mnenju moralo formalno izobraževanje več učiti o duhovnem svetu, samozaupanju, samopomoči? Predvsem mislim, da bi bilo treba ljudi učiti o tem, kako sploh funkcionirajo čustva, um, duša ... Zelo veliko vemo o fizičnem telesu, vse drugo pa je prikrito s tančico. Učiti se moramo, kako uporabiti možgane, da delajo v naš prid, ne nasprot­ no. Razumeti moramo čustva, zakaj jih imamo, kako jih sprejemati. Življenje bi bilo s tem znanjem veliko lepše in srečnejše.

Za boljše življenje potrebujemo čas in vztrajnost.

Januar 2013

Kako sodoben način življenja prepletemo z duhovnostjo, da smo pri sedanjem hitrem tempu zadovoljni sami s sabo in se tako branimo pred stresom? Duhovnost ni nekaj, kar je ločeno od fizičnega življenja, ampak je del nas. Zato je prav, da v našem življenju ne obstaja le kot meditacija, izobraževanje ali druženje, temveč da to znanje uporabimo v našem vsakdanu. Ko re­ cimo preberemo knjigo o duhovnosti, je prav, da začnemo to, kar nas je navdušilo, tudi upo­ rabljati. Vprašajmo se, kako lahko to znanje vključimo v svoje življenje.

Drugo, kar je pomembno, je zavedanje di­ hanja. Ko smo v stresu, preusmerimo po­ zornost na dihanje in se osredotočimo le na vdihe ter izdihe. Le tako se lahko umirimo. Sicer pa je tudi to proces, ki ga lahko upo­ rabljamo od tega trenutka naprej. Začnemo meditirati. Na začetku se najbrž ne bomo spomnili vsega, česar smo se naučili, sčasoma pa bomo zmogli tudi to, kajti vaja dela mojstra. Kar je pa najpomembnejše: vsak dan, preden vstanemo, se spomnimo vsaj petih stvari, za katere smo hvaležni in to tudi občutimo. Za vsak trenutek se lahko v mislih zahvalimo za vse, kar imamo: za oči, roke, noge, toplo vodo, hrano, objeme najbližjih, ptičje petje, zvok dežnih kapelj ... Veliko je majhnih stvari, ki nam lahko polepšajo dan. Kdaj ste začutili, da vaša dotedanja kariera ni vaše poslanstvo? Ko sem v roke dobila knjigo Božje vodstvo, avtorice Doreen Virtue, me je vsebina čisto prevzela. Večkrat sem jo prebrala, nato pa odšla na angelsko izobraževanje. Takrat je padla odločitev, da je to delo, ki si ga želim opravljati. Da sem si pridobila potrebno znanje, sem se udeležila veliko delavnic domačih in tujih mentorjev, v užitek pa mi je tudi branje strokovnih knjig. V bistvu me je ta svet tako prevzel, da bi naredila vse, da to res začnem delati. Seveda vse ni bilo lahko. Treba je bilo živeti, kupiti hrano, obleko, skrbeti za otroke, finance ... To mi je na začetku povzročalo kar nekaj težav. Po nekaj letih sem se naučila delovati po novem in sama sebe toliko izurila, da lahko sedaj živim svoje sanje. Kaj vam vaše poslanstvo prinaša? Moje poslanstvo je osrečevati ljudi, jim po­ nuditi roko, ko jo potrebujejo, odpreti srce, da jih razumem in jim tako lahko poma­ gam, pa tudi, da jim pokažem, da niso sami, da imajo nevidne prijatelje, na katere se lahko oprejo, ko to potrebujejo. Skratka to, da obstaja nekaj več kot le fizična realnost. Januarja kar ne moremo mimo načrtov, ki jih kujemo za prihajajoče leto. Kakšni so vaši? Leto se je pravkar končalo in začelo se je novo. Čas je, da si postavimo nove cilje. Tudi pri meni se jih je nabralo kar nekaj. Rada bi začela poučevati tehniko Hatmara Merkava, želim tudi razširiti delovanje na tuji trg, v načrtu imam nove energij­ ske izdelke, ki bodo pozitivno vplivali na življenje ljudi. 21


Njune male skrivnosti: Dejan Turk in Irena Zupančič Cimerman

»Spogledujeta« se že več kot šest let Dvojec predsednik uprave Si.mobil Dejan Turk in izvršna asistentka uprave Irena Zupančič Cimerman v poslovnih vodah skupaj uspešno krmari že več kot šest let. Sodelovala ali »spogledovala« – kot v šali pravi Dejan – pa sta se že prej, ko je bil Dejan v podjetju še direktor marketinga in prodaje. Irena, zdaj tudi direktorica Sklada Si.voda in odgovorna urednica internega časopisa, je pred prihodom na Si.mobil med drugim poučevala tudi geografijo in sociologijo. Dejan pa trenutno predseduje Združenju Manager in fundaciji Unicef Slovenija. Besedilo: Saša Gnezda

Dejan o sebi Kakšno barvo kravate najraje nosite? V skladu s karmo in poslanstvom podjetja najraje zeleno. Kakšno kavo pijete? Cikorijo s sojinim ali riževim mlekom. Kdaj imate rojstni dan? Kaj vam je vaša asistentka (ali sodelavci) poklonila za zadnji rojstni dan? Prve dni novembra. Vedno se spomnijo kaj takega, kar kaže, da me poznajo ne le kot vodjo, ampak tudi kot Dejana. Letos sem za darilo dobil veliko košaro s svežo zelenjavo in sadjem, ker vedo, da se že nekaj let skušam prehranjevati čim bolj zdravo. Kako je ime ženi ter otrokom in koliko so stari? Žena Mateja ima 41 let, hčerka Perina je praznovala že šesti rojstni dan, sinček Val pa je upihnil tretjo svečko na torti. Katero lastnost najbolj cenite pri svoji asistentki? Pozitiven odnos do vsega ter vseh v vsakem trenutku in to, da ji ni nič težko narediti. Če bi imeli minuto časa, da zapustite svojo pisarno, katere tri stvari bi vzeli s seboj? 22

Ireno, telefon in sličico hčerke, ki krasi mojo pisarno. Kaj najraje naročite na poslovnem kosilu? Juho, polnozrnate peresnike in solato. Kaj vas v prostem času navdušuje? Vsak trenutek, ki ga kakorkoli preživim z družino. Irena o Dejanu Kakšne barve kravate najraje nosi? Najraje ima kravate v korporativni barvi. Do nedavnega je bila to Si.mobilova zelena, zdaj pa je barvna lestvica pestrejša. Kakšno kavo pije? Najraje ima ječmenovo kavo s sojinim mlekom, pripravljeno z veliko ljubezni.  Kdaj ima rojstni dan? Kaj ste mu sami ali s sodelavci poklonili za zadnji rojstni dan? Praznuje 5. novembra. Za zadnji rojstni dan je prejel veliko pleteno košaro, polno živopisanega zdravega sadja in zele­ njave. Nabor vitaminskih in mineralnih sestavin za pripravo zdravih smutijev. V letu, ko je Si.mobil prejel skoraj vsa prestižna priznanja ter nagrade pri nas in še dve odmevni v svetovnem merilu, je Dejan postal tudi naj direktor leta in manager leta. Za darilo smo mu pokloni­li kompas, da bo tudi v prihodnje vedno našel pravo pot.

Ali ve, kako je ime vašemu možu, otrokom in koliko so stari? Ja, seveda. Ju tudi osebno pozna. Katero lastnost – po vašem mnenju – nadrejeni pri vas najbolj ceni? Menim, da lojalnost, odkritost, proaktivnost. Ceni moj pozitiven odnos do ljudi, dela in vsega, kar nas obdaja. Pa dobro voljo in glasen smeh, ki sta menda nalezljiva. Sem nepoboljšljiva in večna optimistka, ki razmišlja s svojo glavo. Če bi imel čas, da bi zapustil svojo pisarno, katere tri stvari bi vzel s seboj? Najbrž iPhone 5 in iPad, fotografijo družine in nekaj protialergijskih priprav­ kov proti senenemu nahodu. Kaj najraje naroči na poslovnem kosilu? Svoje brbončice rad razvaja s polnozrnatimi peresniki, juhami, solatami. Mesne jedi ga premamijo občasno. Včasih se pregreši tudi s kakšno sladico. Kaj ga v prostem času navdušuje? Velik pomen in pozornost namenja tudi vlogi predsednika Združenja Manager. Zelo se ga dotaknejo tudi krivice, ki se dogajajo otrokom, zato je zelo aktiven predsednik fundacije Unicef Slovenija. Najlepše zgodbe svojega življenja pa piše z ženo Matejo, šestletno hčerko Perino in triletnim Valom na širnih morskih obzorjih, daleč od ponorelega sveta. Januar 2013


www.pia-gv.si Irena o sebi Kakšne barve oblačil najraje nosite? Zemeljske. Moja najljubša barva je zelena, toda v garderobi je ni ravno veliko. V zadnjem času pa sem se zavestno odločila za barvno prevetritev garderobe in tudi živahnejše barve. Kakšno kavo pijete? Rada »užitkarim« ob okusni turški kavi z malo mleka. Zame je to pravo razkošje ob umirjenih jutrih, ki jih oplemenitim s pogovorom s svojim čudovitim možem. Kdaj imate rojstni dan? Kaj vam je nadrejeni (ali sodelavci) poklonil za vaš zadnji rojstni dan? Moj dan je 19. marec.  S sodelavci si ob rojstnih dnevih poklonimo kakšno malen­ kost. Najlepše darilo, ki mi ga je poklo­nil Dejan, pa je bila pesem s 15 kiticami, ki jo je

napisal sam. Kot pravi džentelmen je dodal še šopek čudovitih rož. In s službenih poti vedno prinese kakšno malenkost. Kako je ime vašemu možu ter otrokom in koliko so stari? Možu je ime Tomaž, najraje ga kličem kar Cimi.  Najina velika ljubezen in veliko veselje pa je najin 14-letni sin Nejc. Katero lastnost najbolj cenite pri svojem nadrejenem? Pri Dejanu najbolj cenim etično držo in vrednote, ki jih tudi dejansko živi v zasebnem in poslovnem življenju. Odlikuje se tudi po odprtosti, srčnosti, pozornosti do sočloveka, profesionalnosti. Ima vse tiste vrednote, ki jih je med slovenskimi managerji premalo in ki se nekaterim zdijo že arhivske. Kakšne vrste literature najraje prebirate? Rada imam strokovno literaturo o ose­ bnem razvoju, komunikaciji, zanimive življenjepise, poezijo ipd. Za razvedrilo pa tudi kaj lahkotnejšega in zabavnega.

Kako najraje preživljate prosti čas? V prostem času rada kolesarim, raziskujem bližnje in daljne kraje, berem, plavam, pojem, se srečujem s prijatelji. S sinom Nejcem redno obiskujeva tudi fitnes. Dejan o Ireni Kakšne barve oblačil najraje nosi vaša poslovna sekretarka? Izrazite rjave barve, ki poudarjajo barvo njenih lepih oči. Kakšno kavo pije? Moram priznati, da ji je še nisem skuhal. Obljubim, da bom to storil, ko bova prebirala ta intervju.  Kdaj ima rojstni dan? Kaj ste ji podarili za njen zadnji rojstni dan (kot direktor ali v okviru podjetja)? Rojstni dan ima 19. marca. Svojim puncam pogosto prinesem zaher tortico ali kaj malega s potovanj, sem in tja tudi kakšno rožico. Rojstne dneve proslavljamo vedno, toda bolj skromno, s šopkom rož in prijazno besedo. Se pa spomnim, da sem ji za okroglo obletnico napisal pesmico. Poznate ime njenega moža ter otrok in koliko so stari? Seveda, njen mož je »Cimi«. Uradno je Tomaž, vendar sem to izvedel od drugih. Sin pa je Nejc in gre proti koncu osnovne šole. Mislim, da ima 13 let. Katero vašo lastnost – po vašem mnenju – vaša asistentka pri vas najbolj ceni? Sama pravi, da sta ji všeč moja človečnost in odkritost. Ji bom kar verjel.  Kakšno literaturo najraje prebira? Ja, strokovne knjige, ko so še nove, hitro izginejo z moje police. Irena jih vzame domov in jih prebere, preleti ali prelista. Sodeč po tem, jo marsikaj zanima. Sem pa slišal, da ji je bila med knjigami za razvedrilo všeč Panika Dese Muck in Annina poroka. Sodelavke imajo kar redno izme­ njavo knjig, naslove pa ujamem med vrati.

Svoj odnos oba opisujeta kot iskren, odprt, topel in profesionalen. Predvsem pa, doda Dejan: »Tudi heca in smeha ne manjka.« Kako dobro se zares poznata tudi na tistem drugem, bolj osebnem področju, smo preverili v prvem primerjalnem intervjuju med nadrejenim in njegovo asistentko.

Januar 2013

Kako najraje preživlja prosti čas? Rada je z družino in vsi trije so vedno aktivni. Rada kolesari in spoznava Slove­ nijo ter druge dežele, saj je po izobrazbi geografinja, s sinom pa redno hodita v fitnes. Veliko prostega časa pa porabi tudi za vodenje Sklada Si.voda in urednikovanje internega časopisa Inside. 23


Razmišljanje tajnice/poslovne asistentke leta

Novoletne zaobljube Novoletna zaobljuba je prisega samemu sebi ali dolgoročni cilj, ki zadeva nas same (sprememba prehranjevalnih navad, rednejše gibanje, opustitev kajenja, večji optimizem …) ali druge, denimo družino (večja potrpežljivost s taščo …) in druge ljudi iz našega življenja, kot so prijatelji, sodelavci … Na splošno naj bi z uresničitvijo takšnih zaobljub izboljšali kakovost svojega in posredno tudi življenja drugih.

PI L

piš e

ko

im nalivn peresom

Ca d

o

a as vn o l s

istentka leta

ss Pearly Pink L ple im ite

n.

T a j nic a/ p

24

m lu

z no

T,

V novem letu vam želim uresničitev vseh vaših novoletnih zaobljub in to, da bo številka 13 vaša srečna številka ter 2013 vaše srečno leto.

Strokovnjaki pravijo, da nova dejavnost (na primer telovadba) preide v navado v 21 dneh, 6 mesecev pa je potrebnih, da postane del naše osebnosti. Če bomo vztrajali 3 tedne, bo naša nova aktivnost postala lahkotna, neboleča, samoumevna, tako kot je umivanje zob. V pomoč nam je lahko pametni telefon, v katerega si pod opomnike zapišemo svoje cilje ali novoletne zaobljube. Ko je naloga opravljena, enostavno označimo (obkljukamo), da je opravljena. V pomoč so nam lahko tudi Outlookovi opomniki ali pa preprosta beležnica. Občutek, ko med opomniki označimo nekaj, kar smo dosegli je neprecenljiv. In občutek, ko v svoje življenje vnesemo novo koristno navado, nov ritual, je nepopisen. Če naredimo napako in svoje zaobljube določen čas ne upoštevamo, ne bodimo prestrogi s sabo in ne obupajmo. Ena napaka še ni konec sveta ali propad zaobljub. Upoštevajmo jo še naprej, kot da se ni nič zgodilo. Predvsem pa verjemimo vase in v to, da bomo uresničili svoje novoletne zaobljube.

O

Ob novem letu smo naredili kar nekaj zaobljub. Da se bomo več gibali. Da bomo bolj zdravo jedli. Da bomo več brali. Toda zakaj tako malo ljudi vztraja pri njih, čeprav so koristne? Ker je prijetneje zvečer ležati pred televizorjem in grizljati čokolado, kot preteči dva kilometra. Ker je navada »železna srajca«. Ker je veliko laže delati po starem, ustaljenem ritmu, kot kaj spremeniti. Sklenili smo, da bomo prebrali vsaj dve knji­ gi na mesec. Vendar se nekje pri polovici prve knjige ustavimo. Ker nas motijo otroci, ker nimamo časa, ker moramo storiti še to in ono, ker … je veliko enostavnejše ne spremeniti ničesar in ostati v svoji coni ugodja. Kaj torej storiti, da bomo novoletne zaobljube tudi upoštevali?

Dokazano najbolj pomaga: 1. če so zaobljube zapisane na vidnem mestu, konkretne in časovno določene; 2. če so zaobljube javne, predstavljene tudi drugim ljudem; 3. če imate partnerja, mentorja, ki vam pri tem pomaga; veliko lažje je, če niste sami; 4. če na koncu sledi nagrada – torej kako se boste nagradili, če boste zaobljube upoštevali – ali kazen – kako se boste kaznovali, če zaobljube ne boste uresničili. Moj soprog je shujšal 25 kilogramov v pol leta. In idealno težo ohranja že leto dni. Kako mu je to uspelo? V podjetju, kjer je zaposlen, je javno povedal, da bo shujšal. Pri tem se mu je pridružilo še nekaj sodelavcev, ki so prav tako želeli shujšati. Dogo­vorili so se, da za vsak izgubljeni kilogram dajo v skupno blagajno 5 €, gredo na koncu skupaj na izlet in zapravijo denar iz skupne blagajne. Tisti, ki zaobljube ne bo upošteval, pa plača kosilo za vse udeležence izleta. Zaobljube uresničimo, če smo aktivni, če delamo to, kar nas vodi k njeni uresničitvi. Brez akcije ni nič. Naj podkrepim to trditev še z enim primerom. Kako težko se vsako jutro pripravite k umivanju zob? Brez težav, kajne? Očitno nimate težav z motivacijo … Pa veste, zakaj nihče nima težav z motivacijo za umivanje zob? Ker je navada »železna srajca«. Vse, kar postane navada, ritual, je preprosto, ker je avtomatizirano. Kaj moramo narediti, da bodo aktivnosti, ki nam prinašajo rezultate, postale ritual?

itio Ed

Foto: Andrej Križ

Besedilo: Vildana Poznič Kralj, tajnica/poslovna asistentka leta 2012

Januar 2013


Dobro ni dovolj – šteje le odličnost.

poSLovna In oSeBna oDLIČnoST TajnIce 7. marca 2013 v Ljubljani Tradicionalna vsebinsko bogata delavnica bo potekala v tematskih sklopih: • Poslovna angleščina za poslovne asistentke • Jezikovna kultura in pravila pisne korespondence • Poslovni protokol in osebni bonton v pisarniškem okolju • Kaj bi želeli vedeti o testiranju za izbor tajnice/poslovne asistentke leta prijavite se na spletni strani www.planetgv.si.

InformacIje In prIjave: Planet GV, d.o.o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana Informacije: 01 30 94 444, izobrazevanje@planetgv.si Prijave: 01 30 94 446, prijave@planetgv.si Faks: 01 30 94 445

Ni poražencev – na testiranju smo vsi zmagovalci

21.

Potegujte se za prestižni naziv

TAJNICA/POSLOVNA ASISTENTKA LETA 2013 Prijavite se na strokovno testiranje, ki bo v soboto, 6. aprila 2013, v Ljubljani. Najboljša bo postala tajnica/poslovna asistentka leta 2013, drugim pa bomo podelili certifikate preizkušena tajnica. Preizkusite svoje meje – dokažite osebno in poslovno odličnost! Prijavite se na testiranje na spletni strani ZKTPSS: www.zveza-tajnic.si Lahko pa tudi na strani www.pia-gv.si in www.planetgv.si. Več informacij na tel. št. 01/30 94 424 ali po e-pošti pia@planetgv.si.

INfOrmACIJE IN PrIJAVE: Planet GV, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana, Informacije: 01 30 94 444, izobrazevanje@planetgv.si, Prijave: 01 30 94 446, prijave@planetgv.si Faks: 01 30 94 445


Moja zgodba za 50 evrov

Vse tako, kot je prav Besedilo: Sanja Gros

Bil je eden tistih večerov, ki bi ga najraje prespal ali čim prej pozabil. Zunaj je lilo, kot bi nekdo hektolitre vode nalašč zlival na tiste redke, ki so si na tak večer upali od doma in jih je lahko preštela na prste. Sem in tja je kak avto zapeljal skozi križišče pod oknom. Na sosednji strehi je nekaj golobov neusmiljeno iskalo zatočišče. Zdelo se ji je, da jih brleče cestne svetilke slepijo v oči in preprečujejo večerni počitek. V pozni jeseni je dež spiral še tiste liste, ki so se za­ poznelo držali vej na drevesih. Bil je eden tistih večerov, ko se najraje zavlečeš na kavč in se z daljnicem v roki sprehajaš po televizjskih programih, upajoč, da boš mimogrede naletel na karkoli, kar bi te utegnilo zanimati. In kot vedno ni našla ničesar. Vsi filmi že stokrat videni, internet, ki si ga je občasno sposodila od sosedov, je spet prepočasen. Najbrž se je na spodnjega soseda spet priklopila vsa študentarija, ki je živela v srednje visokem bloku, v povprečno 26

urejeni ulici, ki je bila v povprečno urejeni soseski povprečno velikega mesta v maj­ hni državi. Nezavedno izpusti pridušeno kletvico, saj ne more sneti niti kakšnega filma. Internet tako počasi prenaša, da se ne bi naložil niti v enem tednu. In kaj zdaj? Knjiga, ki se ji že kak mesec valja po mizi, niti približno ni tako zanimiva kot obljublja na platnicah. Kljub temu jo vzame v roke, prebere eno stran, dve, tri … in zapre. Ne, zgodba definitivno ne izpolni pričakovanj povprečnega bralca. Ne da se ji seči niti po telefonu in koga poklicati. Bil je tak večer, ko bi se malokomu sploh dalo pogovarjati. Čuden nemir jo prisili k pospravljanju stanovanja. Najprej se loti posode, ki je že dva dni stala v pomivalnem koritu. Nato pospravi posušeno perilo s stojala, ki bi se v tem času, ko je viselo, verjetno posušilo še enkrat. Nato je na vrsti predalnik v dnevni sobi. Najraje bi vse zmetala v koš. Kar tako,

ker ji gre trenutno vse na živce. Zakaj imajo drugi vedno vse tako na svojem mestu? Kot bi vstopil v stanovanja, kjer so ravno kar končali snemanje za najnovejo številko revi­je za urejanje domov. Ne glede na to, koliko se je trudila, da bi bilo tudi pri njej tako, nikakor ni šlo. Prelepi dnevi so jo pre­ mamili ven, takšni, kot je bil današnji, niso imeli dobre energije za pospravljanje. Nekje vmes je vseeno našla čas tudi za ta opravila. Ko je ravno že hotela obupati, ji je v roke prišel album s starimi fotografijami. Ne tistimi starimi, iz otroštva, namenjeni tebi, da sploh vidiš kakšno je bilo, in mami, ki se razneži ob vsaki posebej, in prav vsaka pose­ bej ima v ozadju že stokrat slišano zgodbo. Ne, fotografije so bile stare kakšnih deset, petnajst let, segale so v čas študentskega življenja. Ravno toliko stare, da digitalnih fotoaparatov skoraj še ni bilo, le tisti, na Januar 2013


www.pia-gv.si

film. Ko ni bilo mogoče zbrisati, če si na kakšni ni bila pretiroma všeč ali če je gleda­ la v drugo smer od ostalih. Tistih fotografij, ko je komaj čakala, da jih razvijejo, ali pa je na spomine v škatlici pozabila in jih sploh nikoli ni razvila. Tistih, ko je s prijateljicami sedela za mizo in pobirala naročila, ki bi si tudi dala razviti. Ob tem se je nasmehnila, da, res smo to počeli. Res smo starine. Čisto počasi je obračala stran za stranjo in se spominjala vsake posebej – kje je bila pos­ neta, zakaj, spominjala se je celo pogovo­ rov iz tistih situ­acij, od tistih ljudi. Noro. In grozljivo, da postaja takšna, kot so stari ljudje, ki živijo le od spominov. Čisto po tiho in po malem se ji je tožilo po načinu življenja na fotografijah, po vseh dragih, ki jih ni več srečevala tako pogosto, kot bi jih hotela, in po tisti brezskrbnosti, ki je kot Januar 2013

tornado vrela njih. Pa čeprav je bila zdaj srečna. Celo zelo srečna. Imela je vse, kar se po standardih spodobi in je pričakovano. Tudi pri sebi je večkrat preverila in ugo­ tovila, da je srečna. Da se druži s srečnimi ljudmi, da večinoma počne tisto, kar si želi. A nekaj ji je vsake toliko časa potrkalo po možganih. Kaj pa če … Kaj bi bilo, če bi tistega dne, ko se je na primer vpisovala na fakulteto, v prvo vrsto zapisala nekaj čisto drugega. Kje bi bila danes? Kateri ljudje bi ji bili zdaj najbolj dragi? Bi bila takšna os­ eba, kot je? Bi lahko kot oseba bila popol­ noma drugačna? Bi jo pot pripeljala do istih stvari in istih ljudi? Bi ubrala povsem drugo smer? Kaj vse je odvisno od enega trenutka, od malodane hipnih odločitev. Te lahko zaznamujejo za vedno? Usoda ji je

bila vedno zanimiva. Ni ji povsem zaupala, niti je ni zanikala. Saj vendar: kaj pa če… Nevedoč je stresla z glavo, kot bi želela pregnati te misli. Ne, za nič na svetu si ne bi predstavljala biti drugje, z drugimi pri­ jatelji, z drugimi stvarmi. Za nič na svetu ne bi zamenjala nepozabnih doživetij, za nič na svetu ne bi iz svojega življenja hotela izbrisati vseh spominov. Niti najlepših ljube­ zenskih zgodb niti najbolj bolečih strtih src. Iz napol sna jo je zbudil on. »Kaj pa delaš na tleh,« se je zaslišalo s hodnika. Bil je eden tis­ tih, ki so brez obotavljanja skočili prek dveh ulic po najljubše piškote, ki si jih je zaželela, čeprav je zunaj lilo kot iz škafa … Nasmeh­ nila se je: »Življenje poskrbi, da je vse tako, kot je prav.« Kot je prav samo zame. 27


Moja zgodba za 50 evrov

28

Januar 2013


www.pia-gv.si

Sestrice Besedilo: Ida Pirc Povsod je megla. Ne vidi se niti prst daleč. Tišina je povsod okoli nas, a čutiti je nestrp­ nost, napetost, naelektrenost. Vsi smo v pričakovanju, a ne vemo, kaj točno se bo zgodilo. Postaja vse hladnejše. Vetrovi nas mešajo in premetavajo, nosijo v neznano, a naš cilj je jasen: spustiti se moramo in opraviti poslanstvo, ki nam je za­ upano. Iz drobne pikice sem se v nekaj minutah ali urah – saj ne vem točno, kako dolgo je trajalo, ker se zgoraj izgubi občutek za čas – razvila v pravo lepotico. Bleščim se v beli kristalni svetlobi. Skozi mene se pre­ liva mavrica barv. Še vedno rastem, rastem, rastem na vse strani. Vsi skupaj smo zbrani, vsi skupaj postajamo vse večji in se bo­ hotimo, a naš pros­ tor je neskončen. Nihče ni utes­njen. Miru, tišine in zbranosti ne more nič pre­ kiniti. Mir in

Januar 2013

tišina sta zunaj. V sebi pa smo vsi navdušeni in pokamo od veselega pričakovanja. Kdaj se bo začelo? Je zdaj že pravi čas? Zakaj še čakamo? Kdo bo prvi začel našo pot? Sploh ni pomembno, ali si prvi ali zadnji. Ni pomembno, ali si velik ali majhen. Ni pomembno, ali si nastal včeraj ali danes. Tvoja oblika in barva prav tako nimata nikakršne vloge in pomena. Na tej poti smo vsi enaki, vsi imamo en sam cilj. Med nami ni dvomljivcev. Ni povzpetni­ kov. Ni iskalcev koristoljubja. Ni šibkejših in močnejših. Ni vodij in sledilcev. Vsi smo enakovredni. Vsak šteje. Nihče se ne sprašuje, ali je naš cilj pravi, ali je smiseln, ali ne bi morda izbrali drugega. Narava je naša skrbnica, zaupnica in vodja. Zaupam ji. Vsi ji zaupamo. In nikoli nas ne pusti na cedilu. Vedno je vse tako, kot mora biti. Vedno je vse tam, kjer mora biti in takrat, ko je čas za to. Naravni red je norma vseh norm. Bi si ga kdo upal prekršiti? Pridite, sestrice, gremo. Začelo se je. Mir. Tišina. Umirjeno padanje. Padanje. Padanje. Počasi, v umirjenem plesu, v pričakovanju cilja. Poplesujem v ritmu vetra, skupaj z mili­ joni, milijardami, z neskončno množico. Vrtinčimo se, se nasmihamo drug drugemu, vse to v matematično brezhibnem razmerju med enim in drugim. Ne dotikamo se, ne zaletavamo in ne prevračamo. Naravni red je brezhiben. Nima napake, nima šibkega člena. Vse teče brez napake – vedno in povsod. Umirjeno padanje. Mir. Tišina. Čutim, da se bližam cilju. Nežno, počasi. Le kam me bo zaneslo tokrat? Pristanem med sestrica­ mi, ki so prispele pred menoj. Veliko jih je. Nešteto samo tam, kjer sem se dotaknila tal. Prvič se dotaknemo, se prepletemo med se­

boj v smetanosto rahlo, snežno belo odejo. Skupaj smo izpolnile naše poslanstvo. Prišle smo v zimski sen in tišino zazibati Zemljo. Potrebuje počitek, da nabere novih moči. Počasi se izza gozdička dvigne jutran­ je sonce. Prispela sem med zadnjimi, zato imam odličen razgled. Nepozaben. Nebeški. Bleščimo se v nežnih žarkih zim­ skega sonca. Kako biserno lepe smo. Čisto vsaka nekaj posebnega, neponovljivega. Vsak trenutek mojega obstoja in potovanja je neponovljiv. Dragocen. Smiseln. Na teraso vrta lične hiše v predmestju pritečeta deklica in deček. Topel kombin­ ezon, škornji, kapa, šal in rokavice. Iz pu­ haste oprave jima kukatjo samo rdeča nos­ ka in dva para bleščečih očk. »Oči, mami, sneg!« Navdušena se vržeta med nas. Krilita z rokami in nogami ter vpijeta: »Angejček, poglej, angejček ...« Neverjetno. Očitno se je naše navdušenje nad popotovanjem proti Zemlji preneslo tudi na ta dva mala otročička. Še preden se zavem, sem del velikega pro­ jekta. Pristanem na vrhu velike kepe, ki jo očka dviguje na dve še večji kepi. Pod menoj se pojavi nekaj podolgovatega in oranžnega, pa dva črna koščka. Ojej, skoraj bi me potlačili s starim loncem! S sestricami smo očitno postale prekrasen sneženi mož. Kaj ni to super? Z vrha njegovega čela sem imela še lepši razgled in moje poslanstvo je nenadoma postalo še bolj plemenito. Umirjenost. Tišina. In hkrati nepopisno veselje, navdušenje in kriki sreče. Je lahko še kaj lepšega kot biti del tega? Ena sama drobna snežinka z nešteto sestri­ cami. Vsaka enkratna in neponovljiva, a vse povezane z enim samim ciljem. Zagotovo prihodnjo zimo pridem ponovno. 29


Moja zgodba

Veselimo se vašega sodelovanja v razpisu Moja zgodba za 50 eVroV, ki ga v letu 2013 razpisujemo na portalu Pia in v reviji Pia. V razpisu lahko sodeluje kdorkoli in kadarkoli v letu 2013.* Zgodbo pošljite na pia@planetgv.si.

* Zgodbe so lahko dolge do 7.000 znakov s presledki. Vse poslane in po presoji uredništva primerne bodo sproti objavljene na portalu Pia, najboljše po oceni uredništva pa bodo objavljene v posameznih izdajah tiskane revije Pia in bodo prejele nagrado v vrednosti 50 €.


www.pia-gv.si KRIŽANKA RUDNINA ŽELEZOV KRŠEC

ZNAČILNOST OZEBLEGA

OKRASEN RDEČ KAMEN

NEKDANJI INDIJSKI POLITIK ŠASTRI

POLITIČNO ZATOČIŠČE

OBSEŽNO PREGLEDO- PRISPODOBA, PRILIKA, LEPOSLOVNO VALKA, PESNIŠKI DELO NADZORNICA OKRAS V PROZI

NAČELNIK KAKE SKUPNOSTI

IZRAZNO SREDSTVO

ČUT ZA STVARNOST TEKMOVALNA SKUPINA

SIN V ARAB. IMENIH

KNJIGOVOD. RAČUN GLAS, ZVOK SLOV. FILM. REŽISER GODINA

PRITISK

TUJA OBLIKA IMENA MARJANA STARO IME MESTA ASTANA V KAZAHSTANU

NAJVEČJE MESTO V BRAZILIJI

TONE PERŠAK

ANG. PEVEC ASTLEY

ČEŠKI KRALJ V 12. STOL.

DESNI PRITOK VISLE NA POLJSKEM

PISATELJ FLISAR

MEŠANICA SNOVI

TISKARSKO OPRAVILO

VZKLIK NA BIKOBORBAH

ANTIČNO MESTO, ILION JAZZOVSKO PETJE Avtor: Vladimir Milovanović NAJETO PERO

KRVNA ŽILICA

NAJVIŠJI Ž. GLAS

KLIC, JAVEN POZIV

ZABLODA, NAPAKA

ARMENSKI REŽISER BEKNAZAROV

OCENJEVALEC

OLIMPIJSKE IGRE

VERGILOVA PESNITEV

EGIPT. POLIT. (GAMAL ABDEL)

EDEN, PARADIŽ

POLET, ZANOS

VELETOK V ZAHODNI EVROPI

NEM. FIZIK, NOBELOVEC 1914 (MAX VON)

GR. POVELJNIK PRED TROJO

KULTURNO DRUŠTVO PUŠČAVA NA SEVERU ČILA DUH. UMRLIH PRI SLOVANIH SANJA DOLEŽAL

SIBIRSKI GOZD

PRITOK BALHAŠKEGA JEZERA V KAZAHSTANU

OBRI TREBLJENJE HR. PISAT. (AUGUST)

VODITELJICA (BARBRA) AJDOVA SLAMA

DEL LADJEDELNICE

NAČIN IZGOVARJANJA

DRŽAVA V INDOKINI ZATRDINA V LESU

SUMERSKI VRHOVNI BOG

DOLŽINSKA MERA

PTICA ROPARICA

LOVEC NA RAKE RUDOLF FRANCL

SL. LETALSKI PIONIR (EDVARD)

POLKROŽEN KONEC DOLINE

STOPNJA OPERNI SPEV, NAPEV

AM. FILM. NAGRADA

DALMATINSKA ANA

SLIKAR ŠUBIC SPRETNOST V RAZPRAVI

VRTNA RASTLINA, KARFIJOLA

AM. PISAT. (CONRAD POTTER)

ENOTNOST, EDINOST

SLO. SKLAD. (ALOJZ)

SLOV. IGRALEC (LOJZE)

RIBJA JAJČECA

NEIMENOV. OSEBA

REKA SKOZI BERN V ŠVICI

PREIZKUS ZNANJA NA UNIVERZI

TINE OREL

(G)EJ STAROGR. SREBRNIK

GORA V JUŽNI SRBIJI

ULIVANJE

ZNAMKA ČEŠ. AVTOMOBILOV

PASJE OGLAŠANJE, LAJANJE

KRAJ NAD VIPAVO

NAŠE MORJE

ZARODEK LISTA ALI CVETA

OMEMBA (ZASTARELO)

POVRŠINSKA MERA POLNILO ZA SLADICE

PLEMENSKI ČAROVNIK, ZDRAVILEC

AM. IGRALKA KELLY

RUMENO RJAVA BARVA

Pomoč: AIKEN – ameriški pisatelj (Conrad Potter), AKMOLA – nekdanje ime mesta Astana v Kazahstanu, ENLIL – vrhovni bog pri Sumercih, ILI – pritok Balhaškega jezera v Kazahstanu, SCAT – jazzovska tehnika petja

Januar 2013

31


Pogovor z dr. Jan Yager

Kako biti dober prijatelj Jan Yager je doktorirala iz sociologije in je strokovnjakinja na področju prijateljskih odnosov ter avtorica knjige Ko prijateljstvo boli. Pravi, da človek ne more popolnoma nadzirati, kako se prijatelji vedejo do njega, vendar lahko prevzame nadzor nad lastnim vedenjem in je tak prijatelj, kakršnega si tudi sam želi.

Zadnjih trideset let ste proučevali prijateljstvo. Zakaj? Kakšne spremembe ste opazili na področju prijateljstev in kako na prijateljstvo gleda družba? Prijateljstvo sem začela preučevati, ko sem bila stara trideset let in samska ženska, ki je delala doktorat iz sociologije na univer­ zi v New Yorku. Sestra, s katero sva si bili v otroštvu zelo blizu, se je preselila nekaj ulic stran od mojega doma. Z možem sta tam živela nekaj let in tako sva se znova zbližali,

potem ko sva skoraj desetletje živeli v dru­ gih mestih. Ko sta se nato z možem odločila preseliti v Washington, približno pet ur vož­ nje stran, sem se spraševala: »Koga bom pa sedaj imela? Kaj, če se ne bom nikoli poro­ čila? Kateri odnosi bi lahko v moje življenje vnesli nekaj stalnosti?« Ironija je, da je prijateljstvo pomembnejše, če je družina šibka in so zakoni zaradi loči­ tev kratkotrajni. Pomembno je tudi v obdob­ju samskosti (zaradi vdovstva) ali daljših ob­ dobjih brez partnerja. Žalostno je, da prijateljstvo v naši družbi zah­ teva svojo ceno, čeprav so moje raziskave – pa tudi izkušnje iz mojega življenja – pokazale, da tudi najsrečnejšim poročenim parom pri­ naša pozitivne učinke v zakonu in osebno, če imata zakonca še vsaj enega prijatelja. Zakaj nam je prijateljstvo tako pomembno? Prijateljstvo je pomembno, ker potrjuje, kdo smo, saj prijatelje izberemo. Ljudje imamo potrebo po bližini in predanosti drugim. Prijatelji so vir informacij in skrbi za nas. Prijatelji omogočajo stalnost. Prija­ telji nas varujejo pred izolacijo. Pesnik John Donne je napisal: »Nihče ni otok.«

Kako pogosto je izdajstvo v prijateljstvu? Kaj pa ljubosumnost? Pogostejše, kot sem si mislila, ko sem za­ čela raziskavo. Kar dve tretjini vprašanih je navedlo, da jih je že izdal najboljši, tesen ali bežen prijatelj, in 62 odstotkov, da je bil njihov najboljši, tesen ali bežen prijatelj že ljubosumen na njih. Razloge, zakaj je tako, lahko razvrstimo v štiri skupine: v prvi je nekaj materialne­ ga, česar prijatelj ni imel, recimo denarja, poklicnega uspeha, zakonskega življenja, možnosti potovati; v drugi je ljubosumnost zaradi preživljanja časa v drugem ljube­ zenskem ali družinskem odnosu, v tretji je privlačnost: posameznik je bolj privlačen kot prijatelj, zato je ta ljubosumen; v četrti pa osebnostna lastnost posameznika: brez težav spoznava ljudi, ima določene talente, je družaben in prijateljski.

Osem predlogov, kako biti dober prijatelj 1. O prijateljih za njihovim hrbtom ne govorite slabo in jih ne opravljajte. 2. Bodite dovzetni za prijateljstvo in si prizadevajte zanj, vendar prijateljev ne odganjajte s preveliko odvisnostjo, posesivnostjo ali obupanostjo. 3. Bodite dober poslušalec in sogovornik. Prisluhnite temu, kar vam prijatelj pripoveduje. 4. Zapomnite si, kdaj ima prijatelj rojstni dan ali kakšen drug pomemben dan. 5. Telefonske klice vračajte takoj, če ne takoj, pa v razumnem času. 6. Če odhajate za dalj časa ali če boste dlje časa nedosegljivi, o tem obvestite prijatelja, da se ne bo počutil prezrt. 7. Kolikor se da, držite besedo. Seveda se načrti spreminjajo, toda če je le mogoče, držite besedo. 8. Če vas prijatelj prosi za mnenje, ga morate odkrito povedati. Lahko izbirate med lju­ beznivostjo in iskrenostjo ali pa kruto neposrednostjo. Kadar ne veste, kje je meja, se vprašajte: »Kaj bi si jaz sam želel, da bi mi nekdo v takšni situaciji rekel? Kaj bi bilo, če bi bile vloge zamenjane?«

32

Januar 2013


www.pia-gv.si

Test

Prepoznavanje (škodljivega) prijateljstva 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Ali je vaš prijatelj vreden zaupanja? Ali vam vrača telefonske klice? Ali vedno pride na srečanja in drži obljubo? Ali ga drugi prijatelji hvalijo? Ali uživate, ko ga poslušate? Če gre za prijatelja nasprotnega spola in sta oba poročena ali v zvezi, ali njegov/njen zakonec/partner ve za vajino prijateljstvo? 7. Ali je vaš prijatelj nekdo, na katerega ste ponosni? 8. Ali vajino prijateljstvo temelji na tem, kdo ste v tem trenutku, ne na tem, kdo sta bila, ko sta se spoznala? 9. Ali pomislite, da ste resnično veseli, da sta prijatelja, kadar se srečate z njim? 10. Ali vaš prijatelj spoštuje vaše meje in vašo zasebnost? Vprašanja so postavljena pozitivno. Idealno bi zdravo prijateljstvo vo­ dilo do odgovorov da in večinoma. Če ste z da ali večinoma odgovorili na vsa vprašanj ali večino vprašanj, je vaše prijateljstvo živo tu in zdaj in se ne sklicuje le na stare čase. Vi in vaš prijatelj spoštujeta potrebo drugega po zasebnosti, intimnosti in če je potrebno, tudi po čustveni ali fizični oddaljitvi. Ne dajeta si praznih obljub. Prideta, ko sta dogovorjena, in upoštevata to, kar sta si ponudila. Če ste na dve vprašanji ali tri vprašanja odgovorili z ne ali včasih, mo­ rate resno razmisliti o tem prijatelju in prijateljstvu. Podrobno razmi­ slite o vprašanjih, na katere ste odgovorili z ne ali včasih. Kako po­ membna je ta lastnost za vajino prijateljstvo? Če ste z ne odgovorili na štiri vprašanje (Ali ga drugi prijatelji hvalijo?), to morda niti ne tako vzbuja skrbi, kot če ste z ne odgovorili na prvo vprašanje (Ali je vaš prijatelj vreden zaupanja?). Vzemite si nekaj časa in razmislite, kaj vam povejo vaši odgovori o določenem prijateljstvu. Ali ti temeljijo na novih okoliščinah, zaradi katerih se vaš prijatelj vede drugače (recimo za čez štiri mesece napovedana poroka), ima malo časa za vas in druge prijatelje ali pa gre morda za kakšen drug čustven pretres, kot je izguba ljubljene osebe, zaradi česar se je začasno poglo­ bil vase? Če ste na štiri vprašanj ali več vprašanj odgovorili z ne ali včasih, mo­ rate znova oceniti to prijateljstvo in razmisliti, ali je res v vašem inte­ resu, da pri njem vztrajate. Negativnosti lahko prevladajo nad koristmi tega, da imate prijatelja.

stvo – prijatelj rijatelji, Dobro ip z novim rimi, o m a s ta ne tudi s s temveč amo drugače imi s remeni s kater hko sp la – o delujem aše kariere. tok n Januar 2013

Zaslužite si, da spoštuje vaše meje in zasebnost, vas posluša, drži bese­ do in pride na srečanje. Partner mora vedeti za prijateljstvo, če je po­ šteno in spoštovanja vredno. Obstajati mora zaradi »tukaj in zdaj«, ne sme temeljiti le na spominih. Želite biti ponosni na prijatelja, veseli, da prijateljujeta. Želite, da vam vrača klice, in (najpomembnejše) globoko v sebi vedeti, da je vreden zaupanja. Povzeto iz knjige Ko prijateljstvo boli avtorice dr. Jan Yager,  Simon & Schuster, Cangura, 2012. 33


Reportaža

Sreča down under Odkar se je začela kriza, se naj bi iz Slovenije izselilo že okoli 20.000 oseb. To niso upokojenci, temveč mladi ljudje, ki jim je država omogočila javno in solidno izobraževanje. Žalostno je, da je med njimi kar nekaj vrhunsko usposobljenih perspektivnih znanstvenikov, ki so jih zdaj posrkale Nemčija in ZDA, Avstralija, in priznati je treba, da bo to v prihodnje tudi Kitajska. Besedilo: Barbara Suša

Aborigini večinoma živijo od socialne podpore, nekateri pa nekaj malega zaslužijo tudi z igranjem na didgerid

34

Znanost, ki prinaša napredek, potrebuje kapital, veliko kapitala, tega pa v domači mlaki (beri Slove­ niji), kjer se denar obrača okoli lokalnih veljakov, nikoli ni bilo dovolj. Zdaj so taki časi, da ni dovolj delovnih mest niti za armado odpuščenih, kaj šele za prvo zaposlitev diplomirancev . Slovenci smo se, odkar so iznašli parni in dizelski motor, izseljevali in zapuščali Evropo, ki jo je pe­ stila kriza. Pred 1. svetovno vojno in po njej v ZDA, največ v Cleveland, po 2. svetovni vojni pa v Argen­ tino, Kanado in Avstralijo. Slednja je med mladimi Slovenci zdaj posebno priljubljena. Zakaj?

Avstralije, ki sem jo zaradi študija slovenskega izseljenstva v 26 letih nedavno obiskala že desetič, ne pesti tako huda kriza kot Evropo in ZDA. Vzrok za to so najbrž tudi bogati rudniki boksita, železa, cinka, svinca in urana. Azija, ki se bohoti kot rastoča pubertetnica in potrebuje te surovine, je razmeroma blizu. Avstralija je še vedno močna kmetijska država: volna, meso in tudi njihovo odlično vino, ki ga najdemo tudi na policah naših trgovin, so še vedno njeni paradni konji. V primerjavi z ZDA je socialna država. Moj pri­ jatelj Kent Scott, ki se ukvarja z luksuznim turiz­ Januar 2013


www.pia-gv.si

mom in oddajanjem manjših reaktivnih letal ter helikopterjev, trdi, da je raj za lenuhe. Tudi najbogatejša ženska v letu 2012, Avstralka Gina Rinehart, dedinja z železovo rudo bogatih rudnikov v Vzhodni Avstraliji, se jezi nad visokimi davki, s katerimi pita požrešno avs­ tralsko državo. Res je, da je zlasti na obrobju in zunaj velikih mest avstralski način življenja easy going. Če človek down under ni preveč zahteven in nima prevelikih želja, ima pa dovolj otrok, da mu prinesejo solid­ ne otroške dodatke in socialno podporo zaradi brezposelnosti ali nezmožnosti za delo, lahko čisto normalno shaja do konca meseca. Razumljivo je, da bogatejši sloji ne vidijo svoje domovine kot dobičku naklonjene matere, če jim z davki pobere preveč. V svojem poslu lahko garaš od zore do mraka, sočasno pa gledaš družino, ki lovi ribe in živi hipijevsko življenje, ker se jim ne da ukvarjati s te­ gobami kapitalističnega sveta. Naši ljudje, ki zdaj iščejo srečo »tam spodaj«, ne prihajajo le s parom pridnih rok tako kot prva generacija po vojni, ki je na ladji mesec dni plula do obljubljene dežele. Najprej so mnogi živeli v priseljenskih taboriščih in se učili angleščine, nato so se zaposlili kot fizični delavci, pozneje v svojem poklicu in večinoma jim je uspelo doživeti sanje. Kupili so si hiše, zgradili bogate klube, pridni in ambiciozni – kot Slo­ venci smo – so mnogi lahko ustvarili več kot njihovi sorodniki doma. Ti so praviloma prihranili le za fička in počitnice v sindikalnem domu. Sedanji slovenski izseljenci niso kot begunci iz Afganistana v čolnih. Imajo izobrazbo, ki smo jo skupaj s solidno zdravstveno oskrbo plačali slovenski davkoplačevalci, dobro znajo angleško. Navajeni so na lagoden način življenja, ki so ga imeli kot otroci, in ga preprosto hočejo živeti tudi naprej. Zakaj bi čakali, da se Slovenija in Evropa izvlečeta iz krize, če dobijo lahko službo drugje? Generacija prvih izseljencev jih imenuje razvajenci. Seveda je prilož­ nosti za dobro službo v velemestih, kot sta Melbourne in Sydney, veliko več kot v Mariboru in Ljubljani. Toda materialna plat življenja ni vse, kar se pred izselitvijo postavlja na tehtnico. Starejši izseljenci nikoli ne pozabijo povedati, kako jih je grizlo domotožje, kako hudo je bilo pustiti starše, brate in sestre, delati kot sobarica, čeprav si bila po poklicu učiteljica. Izseljenstvo ima svojo ceno. Na drugo stran tehnice z enosmerno letalsko karto v roki je treba postaviti vsaj te uteži: • izguba bližine staršev, sorodnikov in prijateljev, ki so človeku so­ cialna in materialna opora; • na drugem kontinentu je treba status državljana Slovenije in Evropske unije zamenjati za borbo za delovno vizo in priznanje izobrazbe; • izguba zastonj stanovanja v že tako ali tako preveliki hiši enega od staršev (ne pozabimo, da se Slovenci uvrščamo v svetovni vrh lastništva nepremičnin brez hipotek); • izguba mirnega in idiličnega okolja, stičišča alpskega, panonske­ ga in mediteranskega sveta, in potencialna preselitev v revnejše in nevarnejše četrti velemest, kjer so idilični predeli rezervirani za bogate, to pa naši novodobni izseljenci (še) niso; • izselitev je na lestvici stresa takoj za smrtjo in ločitvijo. Zaradi teh razlogov ne uspe vsakomur, ki se izseli. Nekateri se vrnejo revnejši, kot so odšli. Toda, da ne bo pomote: Avstralijo preprosto vzljubiš zaradi njene neskončne širine: naravne in družbene. To te prevzame in ti zleze pod kožo kot kozarec shiraza v Brightu, v družbi prijateljev Helene, Romane in Frenka, klepetanje papagajev in skakljanje kengurujev v raju pri reki Owens. Januar 2013

Kengurujčki zvečer priskakljajo iz gozda

Darja Temlin - Mihelič skupaj z mamico z otroki, ki so prišli za očetom v obljubljeno deželo

Helena Leber, legenda slovenskega radia v Melbournu, z mlado predsednico slovenskega društva Melbourne na »oktoberfestu«

Zakoncema Vodušek iz Savinjske doline je uspelo s kranjskimi klobasami in oljčnim oljem

35


Številka 1 | januar 2013 | Letnik I | ISSN 2335-2957

Izdajatelj

DirektoricI

Odgovorna urednica

Lektoriranje

Oblikovna zasnova in prelom

Naslov uredništva

Telefon

01/30 94 424, faks 01/30 94 445

E-pošta

pia@planetgv.si

Spletna stran

www.pia-gv.si

Trženje oglasov

Marjana Vohar

Telefon

E-pošta za oglase

Naročnine

Saša Gnezda

Telefon

01/30 94 415

E-pošta

sasa.gnezda@planetgv.si

Tisk

Naklada

Fotografije

Planet GV, poslovno izobraževanje, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana Dr. Danijela Brečko, mag. Maja Fesel Kamenik Petra Ilar Marija Sonja Pezdirc Samo Bogovčič Planet GV, poslovno izobraževanje, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana

01/30 94 446, 040/455 590 marjana.vohar@planetgv.si | pia@planetgv.si

SCHWARZ PRINT, d. o. o., Koprska 106 d, 1000 Ljubljana 1500 izvodov iStockphoto

Na leto izidejo 4 številke. Revija je za naročnike portala PIA brezplačna. Avtorske pravice ima podjetje Planet GV, d. o. o. Kopiranje in razmnoževanje sta po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah prepovedani. Smo med prvimi podjetji, ki so pridobila certifikat Družini prijazno podjetje.


Lepo pozdravljeni. Sem Pia, vaša svetovalka v pisarni. Sem vaša pomočnica, vaša asistentka, zaveznica in prijateljica. Ustvarjena sem za vaš uspeh. Najdete me na mojem portalu Pia na www.pia-gv.si.

Všečkajte in komentirajte FB stran Pia GV.

Vsi novi naročniki na portal Pia boste sodelovali v rednih mesečnih nagradnih žrebanjih. sreča je na vaši strani.

Pia – ustvarjena za tvoj uspeh. Klikni na www.pia-gv.si. Do vseh informacij, nasvetov, opomnikov, bogatega arhiva revije in drugih ugodnosti pridete z geslom, ki ga dobite z izpolnitvijo naročilnice.

Naročniki PORTALA PIA boste štirikrat na leto prejeli tudi darilo: brezplačno revijo Pia in številne druge ugodnosti, rezervirane izključno za vas!

* Vsi, ki prejemate revijo Poslovna asistenca, boste postali naročniki portala in do konca januarja prejeli geslo za dostop.


V koledarju si označite 23. in 24. maj 2013. Takrat boste odsotni, saj boste z nami v Portorožu na največjem in edinem

21. 21. kONgREs POslOVNIh AsIstENtk, sEkREtARk IN tAJNIC Za pozitivne spremembe, za notranjo rast! Letos bomo na kongresu: • spoznali, kako se motiviramo za vrhunske uspehe, • se naučili trdno in uspešno pogajati, • skupaj poiskali svoje notranje diamante, • odkrili še najnovejše trike za sprostitev vsakdanjega stresa, • se navduševali nad še bolj pestrem kongresnem bazarju, • se na gala večerni prireditvi kot zvezde sprehodili po rdeči preprogi, • predvsem pa: se družili s pravimi ljudmi!

: POZOR o e se d t i v a j i r P rja in a u n a j 31. 60 €! e t i n a r h pri

INFORMACIJE IN PRIJAVE Planet GV, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana Informacije: 01/30 94 444, e-pošta: izobrazevanje@planetgv.si Prijave: 01/30 94 446, e-pošta: prijave@planetgv.si Faks: 01/ 30 94 445 www.planetgv.si


Revija Pia