Goodlife 16 by Anzej Dezan

Dobro življenje

Letnik 4, številka 16 Pomlad 2012

za majhne in velike ugodnosti

Začelo se je leta 1949. Ameriški poslovnež Frank McNamara je povabil svoje poslovne partnerje na večerjo, ko pa je želel poravnati račun, je ugotovil, da s seboj nima gotovine. Po začetnem nelagodju ga je prešinila ideja – na svojo posetnico je napisal znesek

dolga, jo podpisal in izročil lastniku. Tako se je rodila ideja o uvedbi brezgotovinskega plačevanja. Nastala je prva plačilno-kreditna kartica na svetu, imenovana Diners (iz angl. besede dinner–večerja). Znana je že od leta 1950 in je prva plačilna kartica na svetu.

Še vedno ohranja prvo mesto v srcih članov. Morda je razlog v odličnih finančnih storitvah in številnih ugodnostih. Morda v možnostih izbire in osebni obravnavi vsakega člana ... Morda zaradi preprostega in privlačnega načina uporabe ali zaradi prijaznega nasmeha prodajalke. Kdo bi vedel!? Dokler nekega dne ne preizkusi ...

Tel.: 01 5896 160 info@goodlife.si www.goodlife.si

vrhunska placilno - kreditna kartica

z vrhunskimi prihranki Nagradni katalog Diners Cluba: https://katalog.dinersclub.si/

Primer realnega prihranka s kartico Diners Club Goodlife:

brez prave kartice ...

s kartico diners club ...

• 2-krat na leto se resneje lotimo nakupovanja oblačil: 1000 €

• 2-krat na leto se resneje lotimo nakupovanja oblačil: 800 €

• Vsako leto v restavracijah porabimo: 500 €

• Vsako leto v restavracijah porabimo: 250 €

• 1 teden v letu dopustujemo v idiličnem slovenskem kraju: 596 € • Razvajamo svojega najboljšega hišnega prijatelja: 500 € • Šport je pri nas vrednota: 600 €

Skupaj: 3196 €

(Sportina, sOliver, Comma, Geox ...) (Kaval group)

• 1 teden v letu dopustujemo v idiličnem slovenskem kraju: 298 € (Grand Hotel Primus)

• Razvajamo svojega najboljšega hišnega prijatelja: 400 € (Mr.Pet)

• Šport je pri nas vrednota: 480 € (Giga Sport, Prva Liga, Konex, Chagi)

Skupaj: 2228 €

prihranek 968 € Naročite svojo kartico na:

www.goodlife.si ali 030 33 77 77.

Novi BMW serije 3

www.bmw.si/serija3

Užitek v vožnji

STRAST ZMAGUJE. Vozite zmagovalca. Novi BMW serije 3 uteleša strast do tehnologije, vrhunskega oblikovanja in užitka v vožnji bolj izrazito kot katero koli drugo vozilo v razredu. Zmogljivi in ekološki TwinPower Turbo motorji ter barvni Head-Up prikazovalnik so le nekateri izmed mnogih primerov napredka, ki ga predstavlja novi BMW serije 3. Izberite najljubšo izmed treh novih vznemirljivih izvedb pri svojem najbližjem pooblaščenem trgovcu z vozili BMW ali na www.bmw.si/serija3.

Novi BMW SERiJE 3. Za več informacij o novem BMW serije 3 skenirajte QR kodo ali pokličite na 01 88 88 208.

Kombinirana poraba goriva vozila BMW serije 3: od 4,1 l/100 km do 7,9 l/100 km. Kombinirane emisije CO2: od 109 g/km do 186 g/km.

GL Letnik 4, številka 16

POMLAD 2012

8 . POMLADNA KOŠARICA . Po dežju . 10 . ZAJTRK S ŠPELO LENARČIČ - SPINOZA .

Kavo s sojinim, prosim. Mleko je bio, modna urednica pa v pogovoru z Anžejem Dežanom sveža kot pariško jutro.

12 . PORTRET PATTI SMITH .

Danaja Vegelj s kozarcem rubinastega burgundca očarano strmi v botro poetičnega rocka in teden zaključi v loži njenega koncerta.

16 . PLATNO . Stenski art deco .

»Dober sem samo toliko,

kolikor je dobro občinstvo.

Iz piščanca ne moreš narediti

pečenke.«

Barman pariškega Ritza Colin Field

Vzdušje iz filma Polnoč v Parizu je tudi del Generalijeve umetniške zapuščine posterjev iz rjovečih dvajsetih let.

18 . ŠKARJE . Kje pa vas čevelj žuli? .

Ni ga čevljarskega izziva, ki mu gospod Vladimir Vodeb ne bi bil kos. Maja Prijatelj se k njemu poda po zgodbe, ki jih lahko piše le šuštarjevo življenje.

20 . EDITO . Češnjev vrt .

Osamljena blejska aristokratinja v pastelni modni pripovedi fotografa Matjaža Tančiča.

30 . ULOV . V mrežo ujeti dogodki. 33 . L . DUEL: Lara in Den Baruca o bratih in sestrah . NA NOŽ: Sébastien Bauer (La Maison Angelina) . NA DIH: barman pariškega Ritza Colin Field . METULJČEK Mitje Meršola . NOSIM ... 45 . IGRAČE . Gadgeti Gregorja Šketa . Porodnišnica

»V redu je, ampak nikar ne pričakuj,

da ti bom razgalila srce.« Spet tisti trenutek premora.

BMW-jev . Gronglova bralnica aplikacij .

»Saj ne pričakuješ tega,

50 . POBEG . Z Vesno Milek po okrvavljenih francoskih

a ne?«

poteh Marije Antoanete .

54 . DOBRI OTOK . Maui Marka Štirna .

Danaja Vegelj v portretu Patti Smith

Goodlife.si 16

Pozdrav

Metroja

sem se nekdaj bal kot hudič križa. V osnovni šoli me je sošolka prestrašila, da se samo v Parizu vrata podzemnih vagonov zapirajo tako hitro, da te zlahka ukleščijo, če nisi dovolj okreten. Kako bi v teh okoliščinah končal počasen, okrogloličen deček z nahrbtnikom, obteženim s petnajstimi sendviči, je bilo boleče jasno. Minilo je polnih deset let, preden sem si ga drznil obiskati. K sreči v drugih okoliščinah – in brez kajzeric. Bil je april. Prvi korak na okrušeni RER B je namesto priprtega plašča prinesel šanson. Brezdomec s potolčeno harmoniko si je pri sosednjih turistih služil večerjo z razglašenim igranjem melodije Sous le ciel de Paris. Nenadoma so vsi presežniki gimnazijskih profesorjev francoščine, neustrašnih zakoncev Deržek, dobili težo. Kar sledi, je svojevrsten priklon njima. Pogosto mi je očitano, da se prehitro navdušujem. Razumite našo pomladno izdajo kot piafovski pljunek v obraz. Nekaj mesecev smo spoznavali Pariz, kakor ga doživljajo njegovi največji privrženci. Potikali smo se po bio zajtrkovalnicah, skritih labirintih versajskih vrtov Marije Antoanete, hrepeneli po vintage Chanelu, v Olympii klepetali z legendarno Patti Smith, srkali koktajle v pariškem Ritzu in pred Louvrom skupaj z golobi pospravljali pregrešne tortice. Vrata metroja so me sicer ujela, a si čudenja ne dovolim vzeti. À Paris!

Revija Goodlife 16 . pomlad 2012 dobro življenje Goodlife.si . info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL d.d., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Vodja projekta: Mateja Janežič Odgovorni urednik: Anžej Dežan Urednik fotografije: Matjaž Tančič Svetovalka uredništva: Poudre avtorji: Anžej Dežan, Ekoas, Milanka Fabjančič, Robert Krim, Zarja Menart, Mitja Meršol, Vesna Milek, Grongl Mrangl, Blaž Porenta, Maja Prijatelj, Maja Rak, Gregor Šket, Matjaž Tančič, Martin Tekše in Danaja Vegelj Lektura: Nataša Požun Oglasno trženje: Vesna Hodnik Oblikovna & vsebinska zasnova: Anžej Dežan Naslovnica: HA HA! The LifeSmile Brand Tisk: Delo d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izhaja štirikrat letno in je priloga Delu. Izkoristite posebne ugodnosti Goodlife partnerjev in postanite oboževalec naše strani na facebooku. Več na: www.facebook.com/goodlife.si.

Goodlife.si 16

— Anžej Dežan

Ko pomislim na pariški metro ...

Foto: Mimi Antolović

... se spomnim, kako te prepiha ob vhodu v njegovo nedrje, vidim barvite keramične ploščice, zavoham mešanico pota in parfumov ter slišim strička, ki na harmoniki vedno znova preigrava glasbo iz filma Amélie in prosi za drobiž. — bloger Ekoas, stran 43

... pomislim na deveto zjutraj in eno ponoči, zlato zapečeno in po svežem dišečo skorjo baget, poljube, ki sva si jih nekoč izmenjala na postaji Sentier, steklenice vina, obljube, francoske frajle z zmeraj sveže umitimi lasmi, moške v dežnih plaščih, Châtelet, lekarno na poti domov, nebrzdano srečo, vzhičenje, nasmeh, kar tako, ker je četrtek, Jacquesa Brela in Ne me quitte pas, ne zapusti me. Ne zapusti me, ne zdaj. Ne nocoj. — avtorica Danaja Vegelj, stran 13 ... me preplavi prijeten občutek vzhičenosti ob obisku velikega mesta. Ravno metro, kot drobovje centrov vrveža in nešteto možnosti, simbolizira raziskovanje neznanega. V enem delu mesta te požre in v drugem izpljune. Prepih možganov na vsaki postaji. — »dvobojevalka« Lara Baruca, stran 34

* * Do 3,3 cm izgube obsega na stegnih po 28 dneh uporabe. Test učinkovitosti je bil izveden na 50 ženskah z merjenjem zmanjšanja obsega v centimetrih.

NOVO od 5. aprila dalje

Mandljev kremni gel proti celulitu L’OCCITANE vas bo to pomlad osvojil z novim, izjemno svežim kremnim gelom, ki pomaga zmanjševati videz pomarančne kože ter jo obenem gladi in učvrsti. Intenzivna negovalna formula z naravnimi aktivnimi sestavinami, ki vsebuje s flavonoidi bogat izvleček iz popkov mandljevca, deluje proti zastajanju vode in pospešuje odvajanje maščobnih celic, hkrati pa upočasnjuje nalaganje novih. Ta kremni gel s svežo in hitro topljivo sestavo pripomore k opaznemu zmanjšanju celulitnega videza in vitkejšemu videzu stegen* *.

Za lepo oblikovano postavo in zapeljivo gladke obline!

Za oblikovanje celega telesa vam L‘OCCITANE predstavlja tudi novi Mandljev kremni gel za lepo postavo z inovativnim rastlinskim kompleksom, ki pomaga odvajati obstoječe maščobne celice iz celotnega telesa. Koža je ponovno napeta in gladka.

Ob nakupu Mandljevega kremnega gela proti celulitu in Mandljevega kremnega gela za lepo postavo prejmete 25 % popust in darilo. *Akcija velja v trgovinah L’OCCITANE in v spletni trgovini od 5. 4. 2012 do konca zalog. Ne velja na veleprodajnih mestih v Nami in v Maxiju.

www.loccitane.si Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: NS Citypark • Ljubljana: Mercator Center Šiška • Ljubljana: Nama • Ljubljana: Maxi • Bled: Cesta svobode 10 Maribor: NS Europark • Maribor: Gosposka ulica 11 • Celje: NS Citycenter • Novo mesto: Glavni trg 13 • Koper: Čevljarska ulica 35 • Portorož: Obala 20

S L'O kulpt isea u u, 9 ra Vit 2,40 r ev a Kub ra, us.

Pomladna Košarica Emma Jane Austen v izvirniku iz Penguinove trdonaslovnične klasične zbirke, 22,06 evra, Emka.si.

Dijonska gorčica Edmond Fallot, 10,65 evra, Maxi market.

Sve č Ma nik r ligh i bow 22 e t blue l id:d vrov, , oma .

Gumijasti dežni škornji Burberry z usnjenim zaključkom, okoli 300 evrov, Burberry.com.

, ica on ac tL ra . pa a i a dom vn ka v, i:d sso ro re ev sp 189 ie ess Al

Dežnik M IN 33,60 ev I, pooblašč ra, eni MINI trgovci.

, 05 20 m ue om. q c Y d' ne. i u ea w ât fine h s C um ne end r e ib ut , b sa rov no v vi 85 e o 3 tn li er oko s De

pro Vin no ilka nc iat Exer ok oli io c spo 15 e fra n fra ices s sob vro nco nç yst a v p nost v (od ske i ise z émat od i), k vis zgo a u iqu ho du omis no od vorj čenje es de a Čo ijsk pov a p vaših ve, pravi lne e v rod po Lju aja gaja blj lna lsk an i. VOM ih

Diše Cir ča sve et ča Tria rudon n o 6 n mrp 0 evro , v, ort er.c om.

Goodlife.si 16

SANJSKA potovANJA ZDAJ končno lahko odpotujete na zasluženi oddih v najbolj zanimive dežele sveta! V Č ASU ODHODI SKIH IN AN POML AD POČITNIC POLETNIH

I Z AKL AD MAMLJIV IJE BRAZIL

ZELENORTSKI OTOKI

NATAL, BRAZILIJA

Raj… bližje, kot si mislite! Naj vas zapeljejo neokrnjena narava, čisto morje, čudovite bele peščene plaže ter izvrstna morska hrana.

29. 4. ter 28. 10. 2012

Bom dia, Natal! V pravo razkošno poletje! Odkrijte znamenite peščene sipine, obdane z džunglo ter turkiznim morjem, vroče glasbene ritme ter velikodušnost vedno nasmejanih domačinov.

20. 4. ter 26. 10. 2012

8 dni/7 x all inclusive, Crioula Club hotel 4*

1.069 € na osebo za odhod 29. 4. 1.119 € na osebo za odhod 28. 10.

POPUST: otrok do 2. let BREZPLAČNO, pavšalna cena 559€ za enega otroka od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima, 25% popusta za drugega otroka od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima

I LET IZ DIREKTN NE LJUBLJA

POTOVANJE PO IZRAELU IN JORDANIJI Popotovanje po magičnem Bližnjem vzhodu! Obiščite 4 morja – Galilejsko jezero, Mrtvo, Sredozemsko ter Rdeče morje, Betlehem, Jeruzalem, Kumran, skrivnostno Petro ter Aman.

9 dni/7 nočitev s polnim penzionom, Hotel Beach Resort 4*

25. 4. 2012

od 1.590 € na osebo POPUST: 25% za otroka od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima, 50€ za 3. osebo

1.079 € na osebo

6 dni/5 polpenzionov v hotelih 4*

POPUST: 15% za otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima

POTOVANJA Z MAIUVA AIRCRUISE

I LET IZ DIREKTN NE LJUBLJA

Mauiva Aircruise je nova definicija potovanja. Od ene do druge znamenitosti vas popeljejo privatna letala, iz posebnih letališč in s tem je poskrbljeno, da ne zapravljate dragocenega časa ter prihranite svoje moči za uživanje in oglede. Najboljša možnost za vašo novo avanturo!

POTOVANJE PO JORDANIJI

VZHODNA TURA ZDA

Od Mrtvega do Rdečega morja! Obiščite antična mesta Jerash in Ajloun, prestolnico Aman, goro Nebo, skrivnostno Petra: čudo sveta, podajte se z džipi po puščavi Wadi Rum, na koncu pa si privoščite kopanje in sprostitev v Rdečem Morju.

30. 4. 2012

7 dni/6 polpenzionov v hotelih 3* ali 4* od 999 € na osebo POPUST: 15% za otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima

Obisk znamenitosti Severne Amerike – krožna pot iz slovitega New Yorka, preko Niagarskih slapov, Toronta, Hersheyja, Lanchestra, Harrisburga, Washingtona ter Mount Vernona.

ZAHODNA TURA ZDA Doživite legendarni divji zahod– krožna pot iz filmskega Los Angelesa, z ogledi Montereya, San Francisca, narodnega parka Yosemite, Cedar Cityja, Bryce ter Grand Canyona in Las Vegasa.

Skupinski odhodi: 25. 4., 23. 6., 21. 8., 22. 9. ter 20. 10. 2012 Individualni odhodi vsak dan od 15. 3. 2012 do 30. 4. 2013 notranji letalski prevozi, avtobusni prevozi, vodenje 10 dni/ 3 nočitve v New Yorku ter 5 nočitev z zajtrkom v hotelih 4*, 5 večerij,

Skupinski odhodi: 20. 5., 17. 7., 16. 9. ter 27. 10. 2012 Individualni odhodi vsak dan od 15. 3. 2012 do 30. 4. 2013 notranji letalski prevozi, avtobusni prevozi, vodenje 10 dni/ 2 nočitvi v Los Angelesu ter 6 nočitev z zajtrkom v hotelih 4*, 6 večerij,

od 1.329 € na osebo Cena ne vključuje letalskega prevoza do ZDA

od 1.369 € na osebo Cena ne vključuje letalskega prevoza do ZDA

Informacije in rezervacije: 01 2006 111 • www.kompas.si

Zajtrk

Špela Lenarčič - Spinoza, modna urednica

BIO JE »BON« Francosko govoreči imajo to srečo, da vsak njihov pogovor zveni kot recital najgloblje avantgardne poezije. Ko se Špela Lenarčič - Spinoza, v Parizu živeča modna urednica, z natakarico kavarne Le Pain Quotidien v mondenem drugem okrožju zaplete v klepet o sojinem mleku in mandljevih rogljičkih, se pohrkovani r-ji in ozki o-ji valijo po prostoru kot kakšen občuteni šanson. Ne moreš si kaj, da se ne bi nemudoma želel vpisati v tečaj francoščine v treh ali štirih korakih. Presneti francoski šarm, tudi med naročanjem jutranje kave mu ne pobegneš.

Piše: Anžej Dežan Foto: Matjaž Tančič Goodlife.si 16

a vogalom je pekarnica Stohrer, ena od treh najboljših v mestu. Ko je bila 'La Reine d'Angleterre', angleška kraljica, pred tremi leti nazadnje v mestu, se ji je zahotelo prav njihovih rogljičkov, zato so morali zapreti vso četrt. Fotografski dokazi obiska zdaj visijo na steni,« pove v maniri izkušene gostiteljice, medtem pa s prstov že vleče črne usnjene rokavice in se namesto mandljevega rogljička – tisti dan ga niso imeli – odloči za čokoladni žepek. Po selitvi v Pariz pred dvajsetimi leti dneva ni znala začeti brez maslenega rogljička, po štirih letih pa se jih je prenajedla. Vse do nosečnosti.

morem ubežati. Poleg tega so Francozi zelo ponosni na svoje pekarnice. To je 'La France',« pojasni s poudarkom tiskanih črk. Čeprav se da zajtrkovanje v modni industriji povzeti z oznako »nikotin macchiato«, torej zmesjo jutranje cigarete in črne nesladkane kave, so Špeline slovenske korenine premočne, da bi se obedovanju v celoti izognila. »Ah, kje, brez zajtrka ne zapustim stanovanja. Po navadi začnem dan s kosmiči pa tudi kakšen mehko kuhan jajček se mi občasno prileže. Ker je kavo s sojinim ali riževim mlekom v Parizu skoraj nemogoče najti, poskrbim, da imam vse potrebno vedno doma,« pove.

Spet sem začela kuhati polento, palačinke, »šmorn« pa tudi žgance – ajdove, se razume. Edino, kar nam manjka, so ocvirki, ker jih je težko najti.

»Potem se mi jih je znova zahotelo. Tudi hči Faye jih obožuje, tako da jim zdaj ne

OCVIRKE, »S'IL VOUS PLAÎT« Vpogled v njen hladilnik bi razkril, da je družina Lenarčič - Spinoza, predvsem zaradi prve polovice obeh priimkov, »bio« do obisti. Soseska, v kateri živi, je kot nalašč zanjo, saj te že takoj po izstopu iz postaje metroja pozdravi trgovina posrečenega imena »Bio c'Bon«, bio je dobro. »Pri meni se je ta obsesija začela pred petimi leti. Menda velike razlike v vsebnosti vitaminov ni, se pa kemična sestava gensko spremenjenih živil zelo razlikuje od biološko pridelanih. Če se z njimi prehranjuješ deset let, ni problema, če pa to traja 50 let, se bo nekje prav gotovo poznalo,« pojasni. Med zaskrbljenim nagovorom tipično čuteče slovenske matere v kotu ves čas ponosno kima tudi njena mama Tanja. Prav njen vzor je Špelo spodbudil k temu, da je pred nekaj leti pričela ponovno odkrivati domačo kulinariko. Vse lepote tega sveta navsezadnje ne izvirajo iz Laduréejevih puhastih makronov. »Spet

sem začela kuhati polento, palačinke, 'šmorn' pa tudi žgance – ajdove, se razume. Edino, kar nam manjka, so ocvirki, ker jih je težko najti. Še vedno ne vem, kako točno vprašati zanje.« Z NOGO V PESKU Vsaj nekaj dni na mesec preživi med oblaki, vendar letalskih zajtrkov ne prenese. Ob omembi plastičnih krožničkov, vodenih omlet in posušenih kock peciva prične kar drgetati. »Joj, jaz nosim s sabo vrečko preživetja. Če že kaj, potem na letalu spijem kozarec vode in pravi angleški čaj, da se zbudim, to pa je to. Najbolj žalostno je, da se med prevozniki niti ne razlikujejo – v vsakem primeru so grozni,« zavzdihne. Okus popravi šele misel na zbujanje na drugi strani letalskih poti. V Braziliji, kje ob morju. Ali na Jamajki, kjer so pred desetimi leti za pariški Vogue fotografirali Kate Moss in Carmen Kass: »Bungalovi so bili tako blizu plaže, da si se zbudil z nogo v pesku. Zelo smo uživali.«

NEW YORK, NEW YORK Pariška jutra najraje izkuša med vikendi: »V Ljubljani je navsezgodaj že cela žurka, tukaj pa ne. Všeč mi je, da bom imela mir, če grem ven ob osmih.« Do takrat, ko se uspe pomečkanim Parižanom končno izkobacati iz postelje, je ona že sveža in prebujena: »Zelo lepo se je dobiti tudi ob Seni. Blizu inštituta Monde Arabe in mostu Pont Alexandre III je precej mest, kjer lahko posedaš.« Ko govori o srečanjih, vedno uporablja frazo »rendez-vous«, daleč najbolj nagajivo predstavnico francoskega besednjaka, vredno vzdihovanja Jane Birkin in Sergea Gainsbourga. Francozi vse občutijo močneje.

zdaj želi v svoj delovni urnik vplesti tudi čas za Faye in družino. Še vedno sodeluje s številnimi uveljavljenimi naročniki, med drugim z drznim francoskim Numérojem, a Pariza ne razume kot končno življenjsko postojanko.

V Ljubljani je navsezgodaj že cela žurka, tukaj pa ne. Všeč mi je, da bom imela mir, če grem ven ob osmih.

Po vrnitvi med oboževane strani pariškega Vogua ne hrepeni več, saj njene prioritete danes ležijo drugje. Nekoč je bila pripravljena za to garati od jutra do večera,

»Tudi zaradi hčerke bi rada tukaj ostala vsaj še kakšnih pet let. Kasneje bi lahko šla tudi do New Yorka. Da bi nehala z modo, to pa nikoli,« prepričano odvrne na koncu pogovora. Čokoladnega kruhka ne konča, saj je sobotno jutro šele začetek. Dan se bo nadaljeval s prijateljskimi »randevuji«, igro s Faye in skokom do pekarnice Stohrer na poti do doma – razen če je kraljici Elizabeti II. spet zmanjkalo baget.

V družbi modne urednice smo zajtrkovali v Le Pain Quotidien, 2 Rue des Petits Carreaux, 01 42 96 31 70.

Goodlife.si 16

Portret

Patti Smith, botra poetičnega rocka

MOTORISTKIN DNEVNIK N

»Moji grehi so samo moji. Pripadajo meni – meni,« je rekla in pomenljivo pomolčala, da bi besede dobile težo, ki si jo zaslužijo. Tišina. Redko se zgodi, da v pariški glasbeni dvorani Olympia vlada takšne vrste tišina, ampak tisti torek smo vsi čakali na odrešenje. Ne tiste vrste, ki ga po mesecih suše prinesejo prve kaplje dežja, niti takšno, ki ga včasih prinesejo posvečene besede in napete filozofske diskusije. Čakali smo na odrešenje, ki ga lahko prinese samo rock'n'roll.

Piše: Danaja Vegelj Ilustracije: Blaž Porenta

adaljevalo se je natančno tako, kot je nekoč zapisal Van Morrison: »Jezus ni umrl zaradi svojih grehov, a tudi ne zaradi mojih.« Stala je tam, v beli srajci, v tisti, ki je za vedno spremenila našo zaznavo ženstvenosti, gospa pri petinšestdesetih, upornica, reinkarnirani Rimbaud, ženska, ki je brez greha, ker greha ne priznava: »Mati, delavka, pesnica, natanko v tem vrstnem redu,« je še rekla Patti Smith, preden je Lenny Kaye s trzalico potegnil po kitari. Potem je bila Gloria in potem ni bilo več poti nazaj.

Patti Smith noče govoriti o zasebnosti. Niti po treh steklenicah vina, ki smo jih skupaj spraznili tisti večer, ne. V elektronskih pismih, ki sva si jih izmenjali v zadnjih mesecih, je govorila o poeziji, o New Yorku danes, ki nikakor ni več podoben New Yorku v začetku sedemdesetih, o tem, da so današnje vrednote brez teže in smisla. Govorila je o nesmrtnosti poezije, Jeanu Genetu, o Joan Baez, o protestnih pesmih in demokraciji, o Robertu Mapplethorpu, Jamesu Joyceu in Allenu Ginsbergu. Nobenih obljub, zgolj resnica, ostra in kritična, le sem ter tja omehčana z nežnimi liričnimi metaforami.

TRGA STRUNE, PLJUVA IN PREKLINJA

Ko sem jo tri mesece po najinem prvem srečanju poklicala v New York, me je namesto pozdrava s hrapavim glasom opozorila: »V redu je, ampak nikar ne pričakuj, da ti bom razgalila srce.« Spet tisti trenutek premora. »Saj ne pričakuješ tega, a ne?« Globok izdih olajšanja. Kdor koli je s Patti Smith preživel več kot eno uro, ve, da bi bilo od ženske, ki na odru trga strune, pljuva in po moško preklinja, kaj takega nepravično pričakovati. Njen nastop izžareva moč nekoga, ki ne verjame v boga, a ni nihilist, moč nekoga, ki nasprotuje sistemu, a ni anarhist, edinstveno moč ženske, ki nikoli ni nosila kratkih kril, a je bila kljub temu nežnejša od vsake pop zvezdnice, ki je kdaj stopila na oder legendarne Olympie.

jebemti. Kar zgodilo se je, veš.« Kot takrat, ko sta na obletnico Rimbaudove smrti s kitaristom in producentom Lennyjem Kayem na vrhu Le Jardina v newyorškem hotelu Diplomat igrala Annie Had a Baby in je Patti med občinstvom s kotičkom desnega očesa zagledala Steva Paula in Susan Sontag. Naključje. Prelomni trenutek, ko je dvema mulcema iz New Jerseyja postalo jasno, da ima glasba moč, da lahko spreminja in se dotakne celo nedotakljivih. In od tam je le še korak do nesmrtnosti. »Umetnikova dolžnost je, da poskuša ujeti ravnotežje med mistiko in fizično stvarnostjo, drugega nič,« skomigne z rameni. »Ampak ljudje so bili tam in midva z Lennyjem sva verjela, da jim lahko nekaj dava.« In ljudje so poslušali. Tisto poletje, leta 1974, je nekje med hotelom Chelsea in East Villageom v New Yorku nastala zasedba, ki je za vse večne čase spremenila uradno zgodovino rock'n'rolla.

Njen nastop izžareva moč nekoga, ki ne verjame v boga, a ni nihilist, moč nekoga, ki nasprotuje sistemu, a ni anarhist.

»Saj, točno to je. Nič posebnega ni bilo, nič takega, kar bi morala načrtno razvijati,

Goodlife.si 16

5 NAJLJUBŠIH PATTI SMITH Najprej je rekla, da mora razmisliti. Potem je rekla, da je vsa njena resnica tako ali tako zapisana v njenih delih, da se bo za vse življenje v resnici spominjala samo ljudi in občutkov. Niti ne predmetov, občutkov. V zadnjem odstavku romana Pač mulca se je Patti od dolgoletnega prijatelja Roberta Mapplethorpa poslovila z besedami: »Le zakaj ne morem napisati nečesa, kar bi obudilo mrtve? To je tisto, kar najbolj boli.« Patti Smith je, kot pravi, preživela Robertovo smrt. Vrnila se je k ustvarjanju in k običajnemu življenju, a je kljub vsemu za zmeraj ohranila pet predmetov, ki jo bodo za vedno spominjali na Mapplethorpa: »(1) Koder njegovih las, (2) pest njegovega pepela, (3) škatlo z njegovimi pismi, (4) tamburin iz kozje kože. In, (5) zavito v plasti vijoličnega papirja, ogrlico, dve vijolični ploščici z arabskim napisom, speti s črnosrebrnimi nitmi. Darilo fanta, ki je ljubil Michelangela.«

KONEC PUBERTETE Ko so člani Patti Smith Group pri založbi Artista Records leta 1975 izdali debitantski album Horses, so – predvsem zaradi Pattijinih poetičnih besedil – začrtali novo glasbeno smernico: »poetični rock« je bil nežna manifestacija srda, jeze, strasti, bolečine, zgroženosti. Glasbena zvrst, ki je nastala po nesreči in je bila vsaj toliko iskrena kot folk glasba, ki sta jo na piedestal postavila Bob Dylan in Joan Baez, hkrati pa se je po energiji in ritmu z lahkoto primerjala s pionirji angleškega punka, Sex Pistols. Za tem sta bila albuma Radio Ethiopia (1976) in Easter (1978) z Because the Night, pesmijo, ki jo je Patti napisala skupaj z Bruceom Springsteenom in ki še danes, navkljub pop prizvoku, velja za njeno najslavnejšo pesem. Člani zasedbe Patti Smith Group so v skoraj štiridesetih letih glasbenega ustvarjanja posneli deset studijskih albumov, enajsti, ki je nastajal skoraj osem let, bo izšel aprila letos. Zadnja plošča je celo zanje korak naprej, ganljiv izdelek, ki razkriva osem let razmišljanja, idej, življenja. Album, ki je najbolj rafiniran, prefinjen in natančen izdelek v njihovi zbirki, ker je jasno, komu govori in kaj mu hoče sporočiti. Profesionalen, ker je nastajal zares dolgo. Do potankosti premišljen, ker so ga naredili ljudje, ki so že davno preživeli puberteto: »Ko zdaj poslušam Horses, začutim mladostno naivnost. Tega ni več. Petinšestdeset let imam, biti iskrena je del moje odgovornosti. Vedno sem bila odgovorna oseba, vsem otroškim neumnostim navkljub.« Težko je verjeti, da je bila Patti kdaj otrok ali – še huje – da je kdaj počela neumnosti, čeprav v biografskem romanu Pač mulca, ki ga je posvetila Robertu

Goodlife.si 16

Mapplethorpu in za katerega je leta 2010 prejela prestižno literarno nagrado National Book Award, nazorno opisuje obdobje, ko je iz varnega New Jerseyja prvič pripotovala v New York in se je zavoljo golega preživetja včasih morala znajti po svoje. »Ja, saj veš – I haven't fucked much with the past, but I've fucked plenty with the future,« odgovori z uvodnim verzom iz nemara najgloblje pesmi, kar jih je kdaj napisala. Babelogue je minuta in petindvajset sekund trajajoča katarza, hlastajoč niz čustev človeka, ki se zave svojega položaja v kreativni industriji, svoje človeškosti, umrljivosti in minljivosti. Če poslušalec ve, da je pesem posvetila prijatelju, literarnemu mojstru Allenu Ginsbergu, mu pesem razkrije še krhkejšo resnico – gre za nasprotovanje militarizmu, materializmu in seksualni represiji: »Gre za to, da sem se neko jutro zbudila z zavedanjem, kako hinavska, nemoralna, idiotska in neumna je ameriška politična strategija. Ne verjamem v okupacijo in uničenje tujih kultur zaradi lastne ideologije. Nisem pacifistka, ampak v vojno ne bom nikoli verjela.«

o okolju, o vsem, kar nas obdaja, o izgubi, ponovnem vstajenju, o fluidni mešanici, ki nastane, ko združiš različna področja umetnosti. O vsem, kar nastane, ko združiš pretekle izkušnje in sedanje znanje. Lepo je videti, kje si bil, ampak pomembno je samo, kam greš,« odgovori na moje vprašanje o vsebini plošče. Izdelek bo svojevrsten poklon vsem tistim, ki so jo v življenju navdihovali. »Toliko krasnih ljudi je bilo,« za hip pomolči, »toliko krasnih ljudi še vedno je, tistih, ki me oblikujejo,

Kdo sploh je Patti Smith? Najprej mati Jacksonu in Jesse. Potem delavka. Na koncu pesnica. Malo tudi slikarka, fotografinja in vizualna umetnica, zakaj pa ne.

GLASBENICA? NITI NE Aktivizem, kakopak v povezavi z literaturo, je globoko zaznamoval tudi ustvarjalni proces enajstega studijskega albuma; plošča je nastala prav na poglobljeni raziskavi opusa ruskih literarnih mojstrov, začenši z Bulgakovim. »Zadnje čase veliko razmišljam

nekateri s svojo literaturo, z ustvarjanjem, drugi s tiho prisotnostjo. Zaradi njih sem to, kar sem.« Saj res, kdo sploh je Patti Smith? Najprej mati Jacksonu in Jesse. Potem delavka. Na koncu pesnica. Malo tudi slikarka, fotografinja in vizualna umetnica, zakaj pa ne. »Pa glasbenica,« hočem vedeti. »Niti ne,« čisto kratko in povsem nedvoumno. SEDEM UR PRED KIPOM IVANE ORLEANSKE Rock'n'rolla ni nikoli dojemala v materialnem smislu. Rock'n'roll je bil politični manifest, stvar ideologije in življenja. Vsak koncert, ki so ga s člani zasedbe odigrali

v štiridesetih letih nastopanja, je bil zgolj način komunikacije z občinstvom: »Način, da ljudem, ki razmišljajo podobno kot jaz, pripovedujem o svojih resnicah, mogoče celo o objektivnih resnicah. Saj veš, zgodilo se je tako, da veliko manj filozofiram, čutim predvsem, da moram govoriti o gospodarski korupciji, o okolju, politiki in življenju. Rock'n'roll je ena redkih dobrih stvari, ki jih je Amerika naredila za globalno kulturo.« Patti Smith je nemogoče stlačiti v institucionalne okvirje. Nekoč je v Jardin du Luxembourg pred pariškim senatom sedem ur sedela pred kipom Ivane Orleanske, mučenice, ki jo je, tako kot neštete umetnike in poete pred njo, tako navdušila, da je potem napisala Kimberly, eno nosilnih pesmi z albuma Horses – pesem o tesnobi, bolečini, resnici in odrešenju, ki je skupaj z Glorio postala rock'n'roll klasika. Tako kot People Have the Power (ki ga je Patti napisala skupaj z leta 1994 preminulim soprogom Fredom »Sonicom« Smithom), zadnji komad, ki so ga člani Patti Smith Group odigrali na francoski turneji in ki izraža globoko vero v svetlo prihodnost. Vero v spremembo, v lepši in boljši jutri. Ko je po končanem pariškem koncertu z besedami »You people fucking wore me out!« vstopila v prostor za odrom, kjer jo je pričakalo približno trideset najtesnejših sodelavcev in prijateljev, je skomignila z rameni, sezula ponošene motoristične škornje (darilo belgijske oblikovalke Ann Demeulemeester, je povedala kasneje) in smrtno resno rekla: »Te besede bom spremenila v zlato.« Si jih že, draga Patti, si jih že.

Platno

ART DECO stenski Igla pade na oguljeno gramofonsko ploščo. »Ta-ra-dada-da, da-da-da-da,« prešerno zadoni iz kovinskega ustja »naprednega« predvajalnika. Dobrodošli v rjovečih dvajsetih, dobrodošli v Trstu. Mirno si lahko zamislite, da dama s pavovim peresom na čelu, ja, tam v kotu, nosi letošnjo poletno kolekcijo znamke Gucci. V sosednji sobi na poti do Benetk morda obeduje Hercule Poirot, Noël Coward pa s svojim »ha-ha« na promenadi mimoidoče spravlja v smeh. V časih, ko svet nori za razposajenimi dvajsetimi – in je celo Woody Allen o njih posnel film Polnoč v Parizu – se oziramo po stenah artdecojevskih ustanov. Na njih so posterji, del naše in Generalijeve umetniške zapuščine.

ot si verjetno lahko mislite, je bilo življenje pred sto šestdesetimi leti precej drugačno od tega, ki ga živimo danes. Neposredno oglaševanje še ni bilo rojeno, kupci pa so se odločali bolj na podlagi zaupanja in osebnih priporočil kot reklamnih oglasov. V tistih pritajenih, diskretnih časih se je, kot svojevrsten vpogled v kristalno kroglo prihodnosti, rodil eden najbolj prepoznavnih vizualnih simbolov: Generalijev krilati lev svetega Marka. Ponosen, rjoveč, neustrašen. Leta 1848 ga je beneško vodstvo zavarovalnice prvič umestilo v glavo svojih dopisov in polic, s tem pa nevede pripravilo teren za eksplozijo podjetniškega duha na prelomu stoletja. Že v devetdesetih so prepoznali rastočo priljubljenost ilustracije. Naokoli so razposlali prvi ilustrirani koledar, v začetku 20. stoletja pa debitirali z barvnim grafičnim posterjem. Če se ozremo po teh zgodnjih mojstrovinah oblikovalcev Leopolda Metlicovitza, Achilleja Beltrameja, Gina Boccasila in predvsem Marcella Dudovicha, se zdi, da kaj tako izčiščenega v našem stoletju sploh ne bi moglo več nastati. Izprane modre, kot tržaško morje, ki se na obzorju odpre pred teboj, odtenki klasja in širokih polj, vključno z impulzivnimi primesmi rdeče in zelene, so izraz umetniškega prehoda art nouveauja v art deco.

FELLINI GRAFIČNEGA OBLIKOVANJA Sprva je bila tematika posterjev izključno beneška. Prosto po turistični razglednici so svojega leva umestili na Trg svetega Marka, ga na gondoli poslali v laguno in zavihteli na ladjo. S prihodom Marcella Dudovicha, avtorja večine razstavljenih galerijskih »eksponatov« na desni strani, so ti prizori dobili umetniško globino. V desetletju sodelovanja s tržaškim oblikovalcem so pri Generaliju skovali nekatere najlepše stenske umetnije. Ljudje so bili v težkih povojnih časih željni optimizma, nasmejanih obrazov in dekadentnosti. Dudovich je v potezah novecenta raziskoval razgled na Beneško laguno, agrikulturo in patriotske zgodovinske prizore. Leta 1931 so v skupini Generali prav z njegovim posterjem proslavili stoletnico podjetja. Poleg očitnega napredka v motivikah so v navezavi s tiskarno Mondiano dvignili tudi raven tiska in papirja. »Reklamno« gradivo je naenkrat dobilo zbirateljsko vrednost.

Prosto po turistični razglednici so svojega leva umestili na Trg svetega Marka, ga na gondoli poslali v laguno in zavihteli na ladjo.

Piše: Maja Rak Foto: zavarovalnica Generali Goodlife.si 16

Giampiero Mughini je o Dudovichu zapisal, da je za zapuščino italijanskega grafičnega oblikovanja tako pomemben kot Federico Fellini za film. Dudovichevo najplodnejše obdobje je bilo vezano tudi na znamenito milansko veleblagovnico La Rinascente, s katero je iz Turina začel sodelovati v dvajsetih in delo zanje nadaljeval vse do sredine petdesetih. Poleg oglaševalskih posterjev se je srčno rad

loteval ilustracij za filmske in knjižne novosti, sodeloval pa je tudi pri naslovnicah revij. Škoda, da naš Goodlife takrat še ni obstajal. BOMBA Z ZAMAKNJENIM UČINKOM »Tudi prizor iz vsakodnevnega življenja lahko sčasoma pridobi več osebnosti: najenostavnejše oblike spregovorijo, zapojejo, se smehljajo ali kričijo. Poster je kot bomba z zakasnelim učinkom. To je umetnost – deluje s časom,« je Dudovich nekoč ošvrknil predvideno zapuščino svojega bogatega opusa. V tridesetih, ko so se na evropskem obzorju spet začele kazati nevarnosti, se je Generali z ruralnimi podobami še intenzivneje obrnil k nagovarjanju poljedelcev. S paktom Concordato Italiano Grandine so skušali splošno zaskrbljenost izboljšati z nasmejanimi obrazi kmetovalcev in njihovih družin, s stabilnostjo, posestvi, varno zaščitenimi pred točo. Dolga tri desetletja so tovrstni posterji, koledarji in razglednice praznovali plodna obdobja leta, dokler jih ni nova svetovna vojna povsem zadušila. Posterjeve risane besede so potihnile. V petdesetih so se sicer vrnile, še večje, pompoznejše in bolj dovršene, a nikoli več niso izražale iste lahnosti bivanja. Vojna svet spremeni, ostane le priokus nečesa, kar je bilo – enkrat, tam nekje. Naj dvajseta v naših nostalgičnih spominih še dolgo rjovejo, s čarlstonom, resicami in Generalijevimi podobami vred.

Si želite še več posterjev? Zavarovalnica Generali vam branje knjige The Image: The Generali Group and the Art of Advertising omogoča na spletnem naslovu: bit.ly/generaligoodlife.

Škarje

Vladimir Vodeb, Boutique Vodeb

KJE PA VAS ČEVELJ ŽULI? Lega čevljarske delavnice in butika ob Plečnikovem Šuštarskem mostu je kar pravšnja. Če bi mojster Vladimir Vodeb premogel količkaj samopašnosti, bi se brez težav razglašal za oblikovalca čevljev. »Potegneš tri črte, narišeš rožico, prilepiš steljko s svojim imenom in že si oblikovalec čevljev. Na koncu pa potrebuješ šuštarja, ki ti bo čevelj naredil,« se opredeli brez olepšav. Takšen vtis vzbuja tudi njegova trgovinica z utilitarnimi lesenimi policami za čevlje, v temno rjavo usnje oblečenimi stoli in repliko bakroreza z motivom čevljarske delavnice iz enega od prejšnjih stoletij na steni, ter navsezadnje tudi mojster Vodeb sam, oblečen v modro srajco, kavbojke in brezrokavnik v starem fotoreporterskem slogu.

Piše: Maja Prijatelj Foto: Matjaž Tančič

Goodlife.si 16

evljarsko delavnico je leta 1973 s Starega trga preselil na Jurčičevega Vladimirjev oče Ivan, ki dopoldneve še vedno preživlja v trgovinici. Vladimir je potomec tretje generacije čevljarjev v družini Vodeb. Šuštarji so bili njegov ded, dedov brat in dedovi strici. »Ko sem bil otrok, so mi govorili, tudi ti boš šuštar. No, pa bom, sem si mislil. S tem poklicem sem odraščal, nekaj je treba delati prihodnjih 40 let, in če so razmere za to že ustvarjene ... Poleg tega so bili takrat še drugačni časi,« glasno razmišlja Vladimir. Tudi sam si je že izbral naslednika v dveh sinovih. Poklicno čevljarsko šolo je obiskoval v nedrjih slovenske čevljarske obrti, Žireh. Sošolce je prekašal v znanju, saj je poletne počitniške dneve namesto na ljubljanskih kopališčih preživljal v čevljarski delavnici. »Bilo mi je v veselje in ponos, vseeno pa bi se raje kopal na Kodeljevem, Koleziji ali Špici.« Ne spominja se, kdaj je izdelal prvi par, bilo pa je v vajeniškem obdobju. »Čevlja ne moreš narediti kar tako. Čevljarstvo pravzaprav združuje znanje z več področij, med drugim lesarstva, kovinarstva in usnjarstva.«

»TELE SEM UZRLA« A tudi to ne koristi, če prej nimaš ideje, kakšen čevelj želiš narediti. »Na papir narišeš natančen kroj in ga izrežeš. Izbereš material za zgornji del in podlogo ter ga izrežeš po obliki krojev – to traja nekaj ur. Koščke materiala in papir, na katerem so narisani vzorci, daš prešivalki, da sešije zgornji del čevlja. Usnje mora tudi stanjšati, zarobiti, zašiti, namazati – tudi ta del traja okoli tri ure. Nato čevljar navleče zgornji del čevlja na kopito, namesti podplat, zbrusi robove in čevelj pusti sušiti vsaj en dan. Ko izvleče ven kopito, na notranji del podplata namesti vložek, ki pokrije žebljičke, in čevelj je narejen.« Vladimir zna vse to sam, vendar se več ukvarja s strankami, čevlje pa izdelujejo štirje zaposleni v njegovi delavnici.

Pogovor prekine prva stranka. Za nekaj trenutkov se ustavi pred izložbo, še zadnjič izostri pogled na čevljih, ki si jih je gotovo ogledala že nekajkrat poprej, in vstopi. »Tele čevlje sem uzrla,« reče namesto pozdrava. »Številka 36,« doda. »Narejenega ni,« odvrne Vladimir. V naslednjih kratkih stavkih ji postreže z odgovori na osnovna vprašanja. Izdelava enakih bi trajala deset dni, stali bi od 180 do 200 evrov.

»Dober dan, ravno prav ste prišli,« sem ga pozdravil. »Šta, zatvarate?« se je začudil košarkar. »Ne, žarnico menjam.«

ZARO V BLAHNIKOVO RDEČO

»Vse vrste strank pridejo. Kakšna vpraša, od kod uvažamo čevlje. Takšnih delavnic v Ljubljani pravzaprav ni več,« njihova vprašanja razume Vladimir. Konkurenco na državni ravni si je večinoma ustvaril sam. »Mitja Hojak – Mihoya, Peter Skubic – Manufaktura Skubic, Primož Štajner, Rudolf Lopatec ...« našteva imena, ki so se mojstrila v Vodebovi delavnici. Če bi njihove stvaritve postavili eno zraven druge, bi jih Vladimir zlahka ločil. Pri svojih pa težko

opredeli, po čem so prepoznavne. »Opazi se, da so ročno izdelane, kaj drugega težko. Dober čevelj spoznaš čez nekaj let, ko še vedno ohranja obliko in se ne obrabi. Veliko pa je odvisno tudi od načina hoje. Kakšen posameznik ima vse čevlje kot nove, drugi jih zdela že po dveh mesecih.«

skrajno resno. »Nekoč sem menjal žarnico na lestencu. Ravno še z dvema prstkoma sem jo privijal, ko je skozi vhodna vrata stopil (Radoslav, op. p.) Nesterovič. »Dober dan, ravno prav ste prišli,« sem ga pozdravil. »Šta, zatvarate?« se je začudil košarkar. »Ne, žarnico menjam.«

V nekaterih čevljih je mogoče le stati. Zato so kakšne manekenke v njih videti kot orli, ki se držijo roba skalne police.

Uresniči lahko skoraj vse želje – stilistkama je v blahnikovsko rdečo obarval podplata salonarjev iz Zare –, pri kaki rednejši stranki si vzame tudi čas za krajši klepet. Izdeluje čevlje za Alana Hranitelja in gledališke predstave, za katere ta oblikuje kostumografijo. Sodeluje s slovenskimi modnimi oblikovalci in jemlje mere stopal najrazličnejših velikosti in oblik. Iz skladovnice kopit v zgornjem nadstropju delavnice potegne zelo velikega. »Ja, Rankica (Šarenac, op. p.), številka 47, pa še malo je treba dodati, ker ima bolj 48 kot 47.« Izvleče še večje kopito. »53, otroški grob,« prikima

KRILO DO TAL

Nekatere stranke imajo tako deformirana stopala, da je Vladimir vedno negotov, ali mu bo uspelo izdelati primeren čevelj. »Neka gospa ima tako deformirana stopala, da ne more iti niti lulat, če si ne obuje in zaveže čevljev ...« V trgovinico vstopi nuna z vrečko čevljev za popravilo. »Pri teh natikačih bi želela odrezati prstni del,« prenese želje starejše redovnice. »Ne bo lepo,« ji po pravici pove Vladimir. »To sem ji rekla tudi jaz, vendar me ni hotela poslušati,« ji plane kri v lica. Vladimir zazna njeno zadrego.

»Saj se ne bo videlo, krilo ima tako do tal,« jo s šalo izvleče iz nje. Toda tudi njegova ustrežljivost ima meje. Kakšna dama kupi čevlje, v katere se je zaljubila v reviji. Ko jih obuje, pa ugotovi, da niso »za hojo po kockah po malico ali do Tromostovja. V nekaterih čevljih je mogoče le stati. Zato so kakšne manekenke v njih videti kot orli, ki se držijo roba skalne police,« se pridušeno zakrohoče lastni opazki. Če katera prinese takšne čevlje, lahko prek narta namestimo jermenček, kaj več pa ne.« Nekaterim ženskam, ki so hotele, da bi jim naredil takšne čevlje, je Vladimir preprosto povedal, da »to ni zanje«. Veliko izložbeno okno mu ponuja čudovit razgled na različne sloge hoje mimoidočih. »Nekatere znajo hoditi, druge nikakor ne. Po položaju noge v sandalah je mogoče sklepati, da jih mora neznosno boleti. S čevlji je tako kot z obleko ali dekoltejem. Če ni jasno, ali bo noga padla ven ali pa se bo v njih izgubila, je grdo.« ČE JE PRIŠEL DRNOVŠEK, BO ŠE KDO DRUG V življenje ljudi, ki jih obuva, se ne poglablja. O njihovem značaju pa mu veliko pove odnos do

njega. »Vzemimo igralce. Nekateri so povsem običajni ljudje, zanje si sodelavec, za druge nisi nič. V tem se pozna njihova veličina. Naj povem anekdoto,« nadaljuje. »Nekoč me je poklical šofer direktorja velikega gradbenega podjetja. Vprašal je, ali imam kake moške čevlje iz jesenske kolekcije in ali bi jih lahko prinesel gospodu na dom. Dejal sem mu, da sem to storil enkrat samkrat, pa še takrat sem šel v Sočo pomerit čevelj nekomu, ki so mu odrezali nogo. 'Če je sem prišel Janez Drnovšek, bo tudi še kdo drug,' sem mu rekel. 'Ampak gospod ne more priti k vam,' je vztrajal oni na drugi strani. Vseeno ga nisem obiskal. Čez nekaj dni je v trgovino prišlo pet njegovih. Slišal sem vse kletvice, ki jih do tedaj še nisem, eden pa se je ves čas igral s telefonom kot otrok s kockami lego.« Zdaj že padlega barona gradbenega podjetja, ki je zadnje čase večinoma hodil v športnih copatah, Vladimir na ulici niti ne bi opazil. Ljudi vedno gleda od spodaj navzgor. »Če je čevelj usnjen, mora biti zloščen. Kakšno postavno žensko pogledaš pod noge, pa te takoj mine, da bi imel kakršen koli opravek z njo. Čevlji so ena od človekovih osebnih izkaznic.«

Goodlife.si 16

Češnjev

VRT

Fotografija: MATJAŽ TANČIČ Styling: POUDRE

LOPAR-CHIC

(na prejšnjih straneh) Jutra z razgledom na Blejski grad grofici ne ustrezajo preveč. Omledno, pomisli. Potolaži se šele, ko se za partijo tenisa z namišljenim trenerjem odene v čipkasto majico Pinko, 107 evrov, in hlače Armani Collezioni, 286 evrov, oboje XYZ PREMIUM FASHION STORE, na glavo pa povezne babičino oranžno ruto (last stilistkine babice). Namesto ščitka.

NAJ JEDO TORTICE

(na tej strani) Jagode z arzenikom, to bo za večerjo. Preden na prste navleče rokavičke in se poda na bližnjo tržnico, za dnevni izhod izbere tuniko Nene Florjančič, Young@Squat, 50 evrov, in dolgo krilo odtenka sladkorne pene Adolfa Domingueza, 277 evrov, XYZ PREMIUM FASHION STORE. Kar strmite!

NEDOLŽNA V BELEM

Poročno obleko in prstan si je izbrala sama, še preden jo je zaprosil. Kod se le potika? Verjetno kje v bližini mori triglave pošasti. Do takrat bo na cerkvenem dvorišču nosila belo bluzo, krilo in podkrilo Zorana Garevskega, Squat, po naročilu, in prstan Pesavento, Malalan Mladi, 405 evrov. Ter čakala.

ALICA POD ZEMLJO

Življenje med vrtnimi voluharji ni lahko. Da jih zmedeš, se moraš opremiti z luskami. Jopica Adolfo Dominguez, 277 evrov, jih bo zaslepila, hlače Adolfo Dominguez, 151 evrov, pa bodo odganjale gosenice, oboje XYZ PREMIUM FASHION STORE. V prst zakopana bo na varnem tudi turmalinska diamantna zapestnica Marco Bicego Jaipur, 3810 evrov, Draguljarna Malalan.

JAZ, RAVENSKAJA

Med zobanjem češenj glasno prebira vrtnim palčkom odlomke iz svojega oguljenega izvoda zadnje igre Čehova. Ljubov Andrejevna je njena pramati. Vse, kar je, je enkrat že odšlo z njo. Razen krila D&G, 389 evrov, in srajce Hugo Boss, 199 evrov, oboje XYZ PREMIUM FASHION STORE. Srebrno verižico Calgaro, 990 evrov, je našla nekje na poti, prstan Pesavento, 405 evrov, oboje Malalan Mladi, pa bo na roki počival še dolgo za tem, ko bo nekdo posekal njeno drevo.

MODEL: LANA P. (TALIA MODELS), LIČENJE: ŠPELA VEBLE, UREDNIK PRIČESKE: ROBERT, FOTOGRAFOV ASISTENT: ANDRAŽ BLAZNIK, STILISTKINA ASISTENTKA: DAJANA LJUBIČIĆ. ZAHVALJUJEMO SE SPORTINI TURIZMU IN VSEM PADLIM ARISTOKRATINJAM.

NOVI BMW SERIJE 1. ZDAJ BLIŽJE, KOT STE PRIČAKOVALI. Zahteva malo, a nudi ogromno – novi BMW serije 1, opremljen s tehnologijo nadzora vožnje BMW Driving Experience Control. Za optimalno učinkovitost brez zmanjšanega užitka v vožnji izberite ECO PRO način vožnje, ki omogoča znižanje porabe goriva tudi za 20 odstotkov. Doživite to edinstveno tehnologijo v omejeni količini vozil BMW serije 1 116i in 116d, ki vas čaka pri izbranih pooblaščenih trgovcih z vozili BMW, in spoznajte tudi novi BMW serije 1 s paketom opreme M Sport. Za več informacij obiščite www.bmw.si ali pokličite na 01 88 88 208.

PRI IZBRANIH POOBLAŠČENIH TRGOVCIH Z VOZILI BMW ZDAJ OD 19.997 EUR.

Kombinirana poraba goriva vozil BMW 116i in 116d: od 4,3 l/100

Novi BMW serije 1

www.bmw.si/serija1

Užitek v vožnji

Pooblaščeni trgovci z vozili BMW: A-Cosmos Celovška cesta 182 1000 Ljubljana Tel.: 01 58 33 540 bmw@a-cosmos.si

Avto Select Industrijska cesta 9 5000 Nova Gorica Tel.: 05 33 06 060 info@avtoselect.si

Avto Select Vojkovo nabrežje 32 6000 Koper Tel.: 05 66 32 000 info-kp@avtoselect.si

Makoma Bršljin 2 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 34 200 bmw.prodaja@makoma.si

Makoma, PE Avtoval Pod jelšami 2 1290 Grosuplje Tel.: 01 78 11 300 avtoval@makoma.si

Malgaj Ulica Mirka Vadnova 2a 4000 Kranj Tel.: 04 28 11 400 bmw.kranj@malgaj.com

Selmar PE Celje Mariborska cesta 119 3000 Celje Tel.: 03 42 44 011 info-ce@selmar.si

Selmar PE Maribor Ptujska cesta 83 2000 Maribor Tel.: 02 82 80 100 info-mb@selmar.si

Slika je simbolična. Količina vozil je omejena. Rok dobave vozila je v skladu s splošnimi pogoji BMW.

0 km do 5,5 l/100 km. Emisije CO2: od 114 g/km do 129 g/km.

Ulov

GENERALI Z LENARČIČEM OKOLI SVETA 9. JANUAR Ne zgodi se pogosto, da v zavarovalnico Generali vstopi kdo, ki prosi za turistično zavarovanje »poti okoli sveta«. Ko je pilot Matevž Lenarčič z letalom Virus SW914 z brniškega letališča po prvotnih zapletih z vremenom in zavarovanjem le poletel na svojo odisejado, so ga na pot pospremili tudi v Generaliju. In čeprav pravijo, da šteje že začetek, so si po njegovem varnem pristanku na drugi strani oddahnili prav vsi. Generali se dobro znajde tako na tleh kot na nebu.

ZA PRIDNE ČEBELICE

DECEMBRA LANI Medex ne sladka življenj samo metaforično, temveč tudi dejansko. Konec lanskega leta so podprli akcijo Botrstva v Sloveniji, ki deluje pri Zvezi prijateljev Ljubljana MostePolje in je namenjen izboljšanju kakovosti življenja slovenskih otrok in mladostnikov. Denar od prodaje posebnih voščilnic so v Medexu podvojili in ga podarili skladu za socialno šibke otroke. Za bodoče pridne, marljive čebelice!

Goodlife.si 16

DOBRODELNI KEGLJI DINERS CLUBA

KONEC JANUARJA Na 6. dobrodelnem kegljaškem turnirju Lions Cluba Ljubljana Omnia je s plemenitimi nameni zbijala keglje tudi ekipa Diners Cluba Slovenija. Po podelitvi nagrad je bila težko pričakovana dražba športnih dresov Petre Majdič in Matjaža Smodiša ter boksarskih rokavic prvaka Dejana Zavca, zbrana sredstva pa so namenili nakupu naprav za klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo ljubljanskega Kliničnega centra. Vse to – za lepši jutri naših najmlajših.

AVDIĆ IN VALIČ DVIGUJETA JADRA

29. APRIL Iskalci prvomajskih potovanj, zamislite si prizor poležavanja na zloščeni palubi in upiranje sredozemskega sonca ob njo. Kompas vas v času močnih pomladanskih žarkov na udobni Costa Atlantici pelje od Savone in Marseillesa, vse do Barcelone, Ibize in Palme de Mallorce. Da bo predstava še bolj sanjska, boste na krovu nenehno srečevali znana obraza Denisa Avdića in Vida Valiča, ki vas bosta v krohot spravljala kar dva večera. Več na: www. kompas.si.

25. BMW GOLF CUP INTERNATIONAL

9. MAREC Trije pogumni mušketirji, Milena Godec Lotrič, Matjaž Kavnik in Matevž Goličič, so z vihtenjem palic za golf na 25. turnirju BMW Golf Cup International v orientalskem Singapurju zastopali naše barve in se z razgledom na Južnokitajsko morje pomerili še s predstavniki 45 držav. Po treh napetih spopadih na igriščih Serapong in Tanjong so sicer slavili Malezijci, a nič zato. Kot bi rekli pri BMW: že sodelovati je užitek.

L'OCCITANOV MANDLJEVEC

OD 5. APRILA L'Occitane predstavlja novosti z aktivnimi izvlečki iz popkov mandljevca za popolno oblikovano telo. Mandljev kremni gel proti celulitu zmanjša videz pomarančne kože na še tako problematičnih delih telesa. Za zapeljivo gladke obline uporabite tudi novi mandljev kremni gel za lepo postavo z inovativnim rastlinskim kompleksom, ki daje hitre rezultate za vidno izboljšanje silhuete celotnega telesa. Naj za vašo samozavest letos poskrbi L'Occitane!

L Duel: Lara in Den Baruca o bratih in sestrah - Na nož: Sébastien Bauer (La Maison Angelina) - Na dih: barman pariškega Ritza Colin Field - Metuljček: Mitja Meršol Nosim ... 33

Goodlife.si 16

DUEL

lara in den baruca o bratih in sestrah

ZRASLA NA »KNOFIH« Sedita pod zlizanim kipom na prostrani tržaški Piazza dell'Unità, on s klobukom, ona s torbico, o kateri kasneje sliši, da spominja na krsto. »Nisem tako 'goth',« odvrne s prešernim nasmeškom. Ko se na poti v bližnjo sladoledarno z njima sprehajaš po Trstu, ju ustavljajo hitro govoreči italijanski mimoidoči, brat in sestra pa preklapljata iz enega jezika v drugega, kot da bi pritiskala gumbe na mešalki. Lara in Den Baruca sta eden najvidnejših glasbenih tandemov pri nas, a to, kar vidite na odru, ni vse. On je hkrati mojster grafike, animacije in filma, ona že nekaj časa živi na samem v bližini Ljubljane, kjer se prvič odpre nebo. Svobodni ptici, ki letata v paru.

Zapisal: Robert Krim Foto: Matjaž Tančič L

Goodlife.si 16

ara: Midva ne potrebujeva rednih nedeljskih družinskih kosil, saj skupaj delava. Zdaj ko ustvarjamo nov album, se bova spet malce več videvala. Den: Včeraj sem prišel do nje, tam prespal, nocoj greva na gledališko predstavo, spat, jutri sva ves dan skupaj ... (Smeh.) L: Ja, ampak so tudi obdobja, ko nisva toliko skupaj. D: Tudi po tedne. L: Ko sem bila v Milanu, sva se slišala in videla samo enkrat ali dvakrat na mesec. »MAMA MOMENT« D: Odnos je kot vino, z leti se boljša. L: Oba sva morala najprej priti do svojega izraza, da je lahko to postal prijateljski odnos. (Premor.) D: Kar povej, kar povej ... L: Na začetku se je čutilo, da sem jaz starejša. Imela sem občutek – mogoče niti ne zavestno – da te moram zaščititi. Močan je bil ta »mama moment«. Starši običajno rečejo, da je težko vedeti, kdaj nehati biti starš ... Na neki točki sem morala narediti prav to, presekati, da so do izraza prišle čisto tvoje želje po ustvarjanju.

D: Meni je bilo to kar priročno, ko sem bil mlajši. Ti si pri starših prebijala led, jaz sem že imel prebitega in sem kar šel. L: Si imel »benefits«. (Smeh.) Precej sem razmišljala o tem. Najin odnos je drugačen tudi zato, ker delava skupaj. Ti si se kdaj želel postaviti in prišel na moje področje: to bi morala tako ali drugače. Takrat sem te ustavila: Okej, morala? Težko je reči, kaj bi kdo moral. Pomagalo je tudi, da sem se odselila in si ustvarila svoj ritem, potem so se stvari kar same od sebe postavile na pravo mesto. Malce se nasitiš drug drugega, če si ves čas skupaj. No, zdaj sama govorim ... D: Ne, ne ... razmišljam. Poleg tega, da sva bila v bendu midva kot brat in sestra, je bil tam še tvoj fant. Delovali smo kot družina in smo si bili tako zelo blizu, da je to presegalo meje bendovskega sožitja. Mislim, da je bila potreba po poslovnem ravnovesju očitna že zato, da se tisti, ki niso bili del družinske navezave, niso počutili izobčenih. V bendu moraš čutiti, da stoodstotno pripadaš. OD »NULA« LET D: Tvoj študij v Milanu ni vplival na naju. Midva sva že dosti časa pomirjena drug z

drugim. Saj sodelujeva ... L: ... od »nula« let. D: Prvič ko sem nastopil s tabo, me je moral bend skoraj nesti na oder, ker sem imel tako tremo. Držal sem se za ograjo. »Ne, moraš iti gor, moraš, gremo,« ste mi govorili. To je bilo pri petnajstih. L: Midva sva rasla z glasbo. Oče je glasbenik in to je bilo vedno v družini. D: Spala sva tako: postelja–24-kanalna mešalka–postelja, vse je bilo priklopljeno, ko se je delalo demo posnetke. Na »knofih« sva zrasla. L: Spomnim se, da si bil kot otrok malce zasanjan. Rad si pomagal mami v kuhinji. Jaz sem šla raje z očetom »kište šraufat«, ko jih je obdeloval s tisto rečjo za les ... D: Žaga je to, veš. L: (Glasen smeh.) Ne, »hoblarica« je bila. Za »hoblat«, ne prav žagat. Kakor koli že, ti si bil izrazito bolj gurmanski, jaz pa sem bila od nekdaj bolj špartanski, nemški tip. Tega izrazitega uživaštva jaz nimam. Ko si bil majhen, si govoril, da boš kuhar. D: Saj mogoče pa še bom. Moj spomin na preteklost je zelo zabrisan. Živim v sedanjosti in prihodnosti, ne obračam se nazaj. Mi je pa ostalo v spominu, da si bila ultra piflarka.

Ja, no, osnovno šolo si naredila z odlično, vse pet, vse ZU, in potem skoraj tako nadaljevala tudi na gimnaziji. Meni se je vedno zdelo, daj, umiri se. Pa ni šlo za to, da bi bil jaz upornik, bolj je šlo za lenobo. L: Pošteno. Tudi jaz nisem nostalgik, da bi mislila, kako je bilo včasih lepo, ali se ozirala v prihodnost s frazo »moj čas šele prihaja«. Sedanjost. To me zanima. Če ti ni zdaj dobro, se ti niti ne da ustvarjati za naprej. Malce uživaštva pa sem se le priučila od tebe. TI SI VINTAGE. NE, TI SI! D: Imava zelo podoben okus. Obema so običajno všeč iste stvari ali pa sploh ne. L: No, malo se že razlikujeva. Skupno nama je to, da ne marava zloščenosti. Zanimivo nama je, kar ima vsebino, ko začutiš, da je zadaj meso. Estetika, ki je sama sebi namen, hitro postane dolgočasna. D: V mladosti sta se najina okusa še močneje razlikovala. Jaz sem bil veliko bolj komercialen, bum, bum, italijanski tip. L: Pop in to. D: Ti pa si poslušala fotrove stare plošče Arethe Franklin. Meni se je vse to zdelo dolgočasno, želel sem najti kaj novega.

L: Mene je tudi dražilo novo, a če greš v to ne vedoč, kaj se je zgodilo pred tvojim časom, je vprašanje, ali boš novost sploh znal prepoznati. Dobro je, da imaš temelje, da veš, kaj se je dogajalo, iz česa žanr izhaja, kaj je vplivalo na njegovo pojavnost ... D: Potem pa je tukaj še to, da sem jaz klaviaturist in je moj instrument digitalen, tvoj glas pa je organski. Iskal sem zvoke, ki so bili primernejši za moje orodje. L: Najina okusa se razlikujeta v detajlih. Ko sem si urejala stanovanje, je tebi veliko bolj dogajalo, da bi se kakšen star kos pohištva združil z novim, jaz pa sem želela ostati minimalna, esencialna, čim manj, čim bolj enostavno. Ti tudi daš nase kakšen vintage kos, jaz ne. Razhajanje se je najprej pokazalo v glasbi, a se je potem razkrilo tudi na drugih plateh življenja ... D: Saj, a v glasbi si ti bolj vintage od mene. KAR NAJBOLJ CENIM ... D: Začni ti. L: Ne, tokrat te bom kar pustila. D: (Po premisleku.) Njeno trezno glavo. Kadar se znajdem pred kakšno oviro, mi ona s svojim nasvetom z drugega zornega kota

pomaga odpreti oči. Ko nimam več tal pod nogami, me znova postavi. L: Čeprav sem v preteklosti to dojemala kot nekaj, kar je bilo moteče in boleče, se mi zdaj zdi, da te najmočneje zaznamuje lastnost, da vedno poveš, kaj si misliš. Nikoli ne boš pritrdil čemu samo zato, da bi se komur koli priliznil. D: To je res, s tem imam težave. Šele zdaj se navajam tega, da ne povem vsega, kar mislim. L: Ampak to je dobra stvar! D: Ni pa vedno »fajn«. Včasih je bolje reči, super je, ampak mogoče bi lahko malce drugače tole naredili ... A ne maram pakiranja in z ljudmi ne morem imeti takih odnosov. L: V preteklosti je bilo s tem še kar težko shajati, tudi v poslu, kjer je diplomacija precej pomembna. V ustvarjalnem zanosu pa sploh. Če te nekdo zruši in ti poreže noge, te lahko hitro ohromi. Štos pa je v tem, da na to vsaj lahko vedno računaš. Sčasoma začneš ceniti, da ti nekdo zmore povedati resnico. Jaz sem diplomat, prav res, kirurško izbiram besede, pretehtam, povem resnico, a vedno pazim, kako jo podam. D: Meni pa se to ne da. Povedal ti bom naravnost.

ČEZ OSEM LET L: Osem let? A to zato, da ni pet in ne deset? Osem je točno po tistih sedmih kritičnih letih. D: Kaj vem, kaj bo čez osem let ... L: Morda boš tako kot tisti, ki je šel v Harryja Potterja čarovnika igrat, zaslužil milijone, nato pa odprl sladoledarno, ker je to hotel že od začetka ... D: Sladoledarna je tudi »fajn«, ja, tukaj za vogalom je ena odlična. Kaj si rekla ti? L: Jaz nisem še nič rekla. D: Navadil sem se ne postavljati zelo jasnih ciljev, sicer sem lahko razočaran. Pri dvaindvajsetih sem imel eksistencialno krizo, zato se zdaj raje prepuščam toku. Kar koli, rad bi delal korake naprej, samo to. Kje, kako, kaj – lahko te tako hitro vrže na eno ali drugo stran ... L: Kako pravijo: če bi rad boga pošteno nasmejal, mu povej o svojih načrtih. D: Vemo, da moramo zdaj narediti plato. L: Ja, v duhu tistega »živeti v sedanjosti«. Zdaj to, torej planiramo eno leto vnaprej. D: Plata, ki bi se morala zgoditi že lani, ampak si šla v Milano ... L: Jah, kaj hočeš, navdih trenutka ... D: Čez osem let – to je še vedno premalo. L: Ne, ni premalo, ravno prav je. Osmica je znak neskončnosti.

Goodlife.si 16

NA NOŽ Sébastien Bauer (La Maison Angelina) o kostanju

ČARLIJEVA TOVARNA »Baba« Mont Blanc Za 10 kostanju predanih oseb

Foto: Matjaž Tančič

h, kje so tisti časi, ko sem zime preživljal z razgledom na plažo! Pred leti sem bil v Parizu desna roka slaščičarskega genija Pierra Herméja. Ko me je poslal na kratko misijo v Avstralijo, mi je s tem nevede spremenil življenje. Po treh mesecih sonca in deskanja, tudi v božičkovem kostumu, sem se februarja vrnil v Francijo. Skoraj me je pobralo. Šel sem naravnost do njega in mu rekel: »Stari, ne morem več.« V treh tednih sem dal odpoved, se izselil iz stanovanja, pohištvo preselil k staršem v Alzacijo in si kupil enosmerno vozovnico za Sydney. Tam sem delal v kavarni in v kratkih hlačah pekel jajca na oko. Nič mi ni manjkalo, a sem se moral zaradi družinskih okoliščin že po pol leta vrniti domov. Koreninam ne moreš ubežati. Odraščal sem v dedkovi tovarni čokolade. Oče je svojo prvo slaščičarno odprl pri mojih desetih letih. Sploh se ne morem spomniti, kdaj sem se odločil za poklic pâtissierja, ker druge možnosti ni bilo. Spominjam se, da sem kot otrok z dedkom nabiral v gozdu kostanje, tam od oktobra naprej. V ognjišče smo potisnili železno ponev in jih ob večerih pekli pozno v noč. Ko sem pred petimi leti prišel v Angelino, sem popolnoma prevetril ponudbo, le dveh slaščic si nisem upal ali želel črtati – goste vroče čokolade in sladice Mont Blanc, stolpa špagetaste kostanjeve kreme. Smo pa izboljšali stroj, s katerim jo gradimo. Nekoč so lahko »kostanjeve vrhove« izdelovali samo močni dedci, ker je bila priprava kreme fizično tako zelo naporna. Danes so tudi ženske vpletene v njihov nastanek. Moramo pa paziti, da ne bi kdo od konkurentov prišel preblizu opremi v kleti 226 Rue de Rivoli, kjer vsak dan izdelujemo sladice za vseh deset Angelin v mestu. Patenta ne damo! Kostanj imam rad, ker ga lahko v recepte vpletem na tisoč in en način. Lahko ga pečem, kandiram, glaziram, spremenim v sladko kremo in namažem na kruh ... Odlično se poda k ribezu, malinam in borovnicam. Saj mi gode, da tamle v kotu počiva cel kup tortic, ki čakajo na odhod h Carli Bruni v predsedniško palačo – psst, ne povejte nikomur! – ampak še pomembnejši so odnosi v La Maison Angelina. Čeprav imamo več kot stoletno zgodovino, je večina mojega osebja starega 18 ali 19 let, kar pomeni, da so z mano začeli pri ranih štirinajstih. Ponosen sem, da so še vedno tu. To je to, kar mi na koncu dneva daje zadovoljstvo. Bolj kot sonce in plaža.

Goodlife.si 16

Priprava: 20 minut dodajte še stopljeno Počitek: od 15 do 20 minut + 24 ur maslo. Peka: 25 minut Z zmesjo napolnite deset TESTO: posodic ovalnega pekača 0,1 dl polnomastnega mleka za »rum babe« (premera 20 g kvasa 6 cm) in pustite testo 250 g moke tipa 55 od 15 do 20 minut stati 20 g sladkorja v prahu na sobni temperaturi. V 5 g morske soli pečici, segreti na 190 °C, 2 jajci jih pecite 25 minut. Ko so 50 g stopljenega masla pečeni, naj počivajo vsaj še en dan. KOSTANJEV SIRUP: 4 dl mineralne vode Naslednji dan v vodi 200 g kostanjeve kreme zavrite kostanjevo kremo. Vsako »babo« KOSTANJEVA SMETANA: posebej pomočite vanjo. 150 g kostanjeve kreme Ali so dovolj napite, 3 dl sladke smetane lahko preizkusite z & rezilom noža, ki mora 10 kandiranih iti gladko kostanjev skoznje. V mleku razžvrkljajte kvas. Mešanico vlijte v posodo mešalnika s sploščenim nastavkom za stepanje. Dodajte moko, sladkor in sol. Sledita obe jajci, nato tri minute mešajte, na koncu

Okrasite jih s kostanjevo smetano (sladko smetano stepajte s kostanjevo kremo) in kosom kandiranega kostanja. Preden jih pokončate, jih za nekaj časa v hladilniku postavite »na hladno«.

Goodlife.si 16

NA DIH Colin Field, barman pariškega Ritza

KOMU ZVONI J

'arrive, Colin.« Kadar zamujam, za seboj vedno pustim prijazno opravičilo. Ne morem se izogniti britanskosti, smo pač uglajeni ljudje. V pariškem Ritzu delam že dvajset let, vendar je vsak večer v Hemingwayevem baru nov začetek. Ne gre za čisto navaden bar. Običajno mine precej časa, preden ljudje opazijo, da v njem ni glasbe. Si predstavljate, da bi se v ozadju vrtela kakšna srhljiva kompilacija največjih hitov? Jaz si ne. Ko vstopiš v bar Hemingway, enega od treh v hotelu, je to svojevrstna osebnostna preizkušnja. Ljudi spodbujam k temu, da se pomešajo in spoznavajo, a sem – kot zabavljači – samo toliko dober, kolikor je dobro občinstvo. Iz piščanca ne moreš narediti pečenke. Nismo klub, a se pogosto zdi, da smo zaključena družba, že samo zato, ker se ljudje k meni radi vračajo. Pred leti sem dal, bolj za šalo kot zares, izdelati članske izkaznice in nanje zapisal: »Ta kartica vam ne daje pravice do ničesar in se je ne da za nič uporabiti.« Eden od njenih imetnikov me je poklical in mi povedal, da je vplivnejša, kot si mislim. Ko je pri Hugu Bossu naročil obleko, je želel, da mu hlače skrajšajo hitreje kot običajno. »Ne, ne, gospod, nemogoče. Jutri zjutraj bodo, nič prej,« mu je zabrusil vodja trgovine. Gospod se je sprijaznil, želel zanjo plačati, nato pa mu je iz denarnice pogledala klubska kartica. Poslovodja se je zdramil in odvrnil samo: »Danes ob štirih bo povsem v redu, monsieur.« Ko sem dobil službo v Ritzu, sem začel v glavnem baru. Po nekaj dneh sem jezno odkorakal do šefov in jim povedal, da svojih standardov ne mislim spustiti na tako nizko raven. Presenečeni so mi ponudili, naj raje prevzamem manjši bar Hemingway, če sem že tako pameten, in v pol leta poskušam iz njega kaj narediti. Kmalu je pokal po šivih! Kate Moss je moja draga prijateljica in pogosto priteče na kozarček ali dva. Zadnjič je s prijateljico naročila Ritz Sidecar, koktajl, zamešan na osnovi konjaka iz leta 1858. Steklenica tega napoja bi na trgu stala okoli 150.000 evrov. Ritz jih ima v zalogi še 16. Notranjost bara je, kot nakazuje že ime, posvečena nekdanjemu hotelskemu gostu Ernestu Hemingwayu. V kotu je telefonska govorilnica, imamo nekaj prvih izdaj njegovih del, ponosen pa sem tudi na nagačene trofeje, ki počivajo na stenah. Z leti se sprašujem, koliko Hemingwaya je bilo v meni že od začetka, in koliko so name vplivala leta dela v Ritzu. Avgusta ribarim, nekoč sem streljal s pisateljevim sinom Jackom Hemingwayem, še vedno pa rad lovim vse, kar leze in gre. Zajec, kadar je pravilno pripravljen, je prav okusen. Malce me je zaneslo, a tako je z barmani. Težko nas utišaš.

Foto: Matjaž Tančič

Koktajl Serendipity Najprej v kozarcu, ohlajenem na točno 22 stopinj pod ničlo, pretlačiš sladkor in meto. Jaz za to uporabim kar gromozansko ščipalko. Natočiš dober »calvados« in prečiščen jabolčni sok iz iste regije, ki prinaša značilno sladko-kiselkast priokus. Trik je v tem, da vse to počneš zelo počasi. Na Japonskem so me naučili, da več spoštovanja, kot ga vliješ v koktajl, boljši bo. Ko ga postrežem gostom, moški poleg pijače dobijo moj nasmeh, dame pa svež cvet, ki se ujema z njihovo obleko.

V MEŠALNIKU KOKTAJLOV: 2/10 »calvadosa« pays d'Auge le Compte 1 vršič sveže mete z vrta 1 žlička sladkorja 3/10 čistega jabolčnega soka 5/10 šampanjca Serendipity je ena tistih hišnih reči, stalnica, za katero me obiskovalci vedno znova prosijo. Prvič sem ga zamešal na prigovarjanje dobrega prijatelja, sicer velikega ljubitelja cigar, ki je pri meni kadil »romeo y julieto« in si zaželel pijače, ki bi šla najbolje z njo. V hipu sem se nečesa domislil, on je srknil prvi požirek in zavpil: »Serendipity!« Pri tem je ostalo. Rad rečem, da koktajl predstavlja Francijo v kozarcu. Vse sestavine izvirajo okoli nas. Okus je fantastično osvežilen in nikamor ne pobegne – še ure po tem, ko izprazniš kozarec, ga okušaš po ustih.

Goodlife.si 16

METULJČEK PARIZ, TI SI OMLETA Piše: Mitja Meršol Ilustracija: Zarja Menart

jubim Pariz spomladi, ljubim Pariz jeseni, ljubim Pariz pozimi, ko prši, ljubim Pariz poleti, ko cvrči, ljubim Pariz vsak trenutek, vsak trenutek vsega leta ... I love Paris ... Tako o »brezčasnem mestu« prepeva sloviti Nat King Cole. Tako smo s prijatelji prepevali tudi na rečni ladji Bateau Mouche, ki nas je ponoči vozila po Seni. Ladjica, reka, pesem in seveda odlična hrana s pijačo so nas zazibale v brezčasnost, neskončnost, ki ji je šele jutranji svit naredil konec. A prepevali smo tudi po mojem trenutnem pesniškem navdihu: Pariz, ti si omleta, / ki po meni se ves dan opleta, / s šampanjcem mi je duša vneta, / po nebu modrem mi navdih leta ... Da, Pariz je mesto, ki te vabi, da ga osvojiš, a vabi te na zvit način. Odkrivati ga moraš v nenehnem iskanju in se pri tem počutiš kot nekakšen Kolumb. Prepričan si, da pluješ v pravo smer, a se znajdeš v neznanem. In če bi govoril o tem neposredno, bi se lahko spomnil, kako sem pred več kot četrt stoletja vozil družino po pariških ulicah, se na večpasovnici izogibal naglo drvečim vzporedno vozečim avtomobilom, iz katerih so mi, neizkušenemu počasnežu,

vozniki divje kazali sredinec ... in sem, oh, imel potem vsega dosti, parkiral avto in se z ženo in hčerama odpravil na mirno vožnjo z metrojem. Ob tisti vožnji sem se spomnil tudi svojega mladostnega prvega avtoštopiranja po Franciji. Stojim ob cesti v smeri proti Parizu, dvigam roko in moledujem mimovozeče, naj mi ustavijo. A nič. Ure in ure nič. In potem se le pojavi avtomobil, ki upočasni vožnjo in se počasi zapelje mimo mene. Srečen stečem za njim in se veselim, da mi je končno le uspelo ujeti dobrotnika. A ko sem že pri avtomobilu, se voznik zareži, mi pokaže osle in požene naprej. No, kasneje mi je le uspelo pričakati srečneža, ki me je pripeljal do središča Pariza. V nekem študentskem hostlu sem prespal, a tudi tam ni šlo brez hude izkušnje. Med spanjem mi je nekdo izpraznil žep in mi odnesel zadnji dve škatlici cigaret. Ljubim Pariz ...? Pariz. Zanimivo. Kadar koli pomislim na to velemestno francosko prestolnico ali pa se o njej pogovarjam, pravzaprav zelo redko razmišljam ali govorim o njenih znamenitostih, o Eifflovem stolpu, Louvru, notredamski katedrali. Običajno mi ob pomisli na Pariz zavonjajo nekatere dobrote, vonju pa se pridruži še okus v ustih. Spomin je vedno nekako epikurejski, lokacijsko pa se osredotoča na nekatere odlične gastronomske lokale okoli Pigalla in na vzpetinah

proti Montmartru. Tu smo zadnjikrat posedali s kolegi z Dunaja in poskušali vse skupaj primerjati s hedonističnim dunajskim Grinzingom. Dunajčanom se je seveda zdelo, da je v njihovem Grinzingu vse bolje kot tam.

(francoske) omlete, kot mi jih je naredil kuhar na vrtu restavracije sredi – Bostona. Pri njem sem dobil navdih, da sem kasneje tudi sam začel peči podobne omlete, jih nadeval s sirom, slanino in drugimi dobrotami.

Pariz, ti si omleta, / ki po meni se ves dan opleta, / s šampanjcem mi je duša vneta, / po nebu modrem mi navdih leta ...

Ustavili so se šele potem, ko smo na mizo dobili steklenico odličnega burgundca z etiketo Meursault. »Pa to je tvoje vino, saj to se izgovori mersol!« so zavpili. Pritrdil sem jim, saj se pravzaprav sploh niso zmotili, kajti del prednikov je z Napoleonom prišel k nam iz prastarega galsko-rimskega dela Burgundije na vzhodu Francije. In blizu mesta Beaune še zdaj delajo odlično vino chardonnay z »mojim« priimkom Meursault. Seveda smo potem z mojimi dunajskimi prijatelji še krepkeje dolgo nazdravljali.

In kolikor bolj se v mislih sprehajam po Parizu, toliko bolj me miselne povezave ne nosijo samo po njem, ampak me potiskajo tudi drugam. Kajti epikurejstvo, uživaštvo ne pozna meja in pariške slasti čutim tudi v lokalu Café Rouge v londonskem Kensingtonu. Še bolj prevladujoče pa sem jih čutil na drugi strani oceana, v Ameriki. Ne vem, ali sem kdaj jedel tako dobre

Še bolj pariško oziroma francosko pa sem se počutil v francoski četrti New Orleansa. V gneči in jazzu ulice Bourbon. Ploveč med kanali, ki jim pravijo tako lepo francosko zveneče bayou. Na večerji v restavraciji Na dvorišču dveh sester, kjer pregrešno goltaš jambalayo (rumeni riž, paradižniki, šunka, škampi, piščanec, čebula, ostre začimbe – vse v enem) in gosto juho gumbo in ribo raka, crawfish, vse seveda skuhano v slogu cajun. Da, cajun. Cajuni so – v nasprotju s kreoli, prvotnimi francoskimi priseljenci in kolonizatorji Louisiane – potomci Francozov, ki so bivali na območjih, ki so danes bolj znana kot kanadski obmorski provinci Nova Škotska in New Brunswick. Francoski naseljenci so tam ustanovili svoj »novi svet« in ga imenovali l'Acadie, sebe pa so klicali Acadiens. Ko so ta območja sredi 18. stoletja zavzeli Angleži, so od Akadijcev zahtevali, naj prisežejo zvestobo angleškemu kralju. »Jamais,« nikoli, so dejali Akadijci in se raje dali strpati na ladje, od katerih so nekatere zaplule tudi v Louisiano. Akadijci so tam iz »acadien« postali »cajun«. Aristokratski kreoli se za uboge cajune še zmenili niso in izgnancem ni preostalo drugega, kot da so se naselili na barjanska območja, kjer so v glavnem še danes. V močvirju so se naučili loviti škampe, ribe, ostrige. Na obrežjih svojih bayoujev so začeli gojiti riž, bombaž, zarodili so eno najbolj znanih začimb tabasko. Lafayette je njihovo glavno mesto. Mestece St. Martinville – kjer sem ob super cajunskofrancoski hrani poslušal cajunskofrancoske šansone, ki sta jih ob hrastu Evangeline prepevala brata Romero – pa se je nekoč sploh imenovalo Le Petit Paris. In tu, v tem malem Parizu, sem se zares počutil pariško. Pariz ni samo v Parizu.

Goodlife.si 16

Resno branje. Od 5. aprila

Poglobljeno pisanje o družbi, politiki, kulturi in naravi.

Zagotovite si svoj izvod! Ob naročilu prvih 4 številk naročnikom Delovih edicij priznamo kar 25 %, drugim pa 15 % popusta. Za naročilo pokličite brezplačno telefonsko številko 080 11 99 ali pišite na narocnine@delo.si. Cena revije je v prosti prodaji 3,90 evra. *Stroški dostave so vključeni v ceno. Naročilo velja do pisnega preklica. Delo, d. d., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana

NOSIM ... Aljana, 21 Ljubljana-London Krasen suknjič, kajne? Spoznajte moj chanel, ki je baje še iz predlagerfeldovih časov. Izbrskala sem ga v nekem vintage butiku v Bathu, ampak če verjamete ali ne, ni šlo za ljubezen na prvi pogled. Prodajalka me je morala kar nekaj časa prepričevati, da na meni res sije tako, kot je treba. Drugače nisem šanelasto dekle. Na Central Saint Martinsu, kjer študiram modno oblikovanje, sem ponavadi oblečena v kaj črnega in udobnega. Kakšne pete! Modo sicer spremljam, ampak profesorji pravijo, da jo moramo mi, študenti, čim manj. Neobremenjene ideje pa to. V butike zahajamo gledat predvsem šive in kroje na oblačilih, prodajalci pa nas imajo že čez glavo. Pariz? Ja, ja in še enkrat ja. Ne veste, kako težko je, če pred tvojo šolo stoji postaja King's Cross in ti pogledi pred predavanji vsakič pobegnejo na tablo odhodov. Pariz je vedno na vrhu. No, saj enkrat bom pobegnila. S svojim vintage chanelom, ha! Besedilo in foto: Ekoas

Goodlife.si 16

HAIR Plešavost - stvar preteklosti

“ Kaj je metoda FUE?

“

Ali je poseg boleč?

“

Kaj storiti?

Zakaj postajam plešast??

“

Ali nimajo presajeni lasje nenaravnega videza in ali v zatilju ne ostane grda brazgotina?

“

obiščite www.fabjan-hair.si

“

Ljubljana, Celje, Ankaran, Kranj, Nova gorica +386 1/436 2123 www.fabjan.si

Igrače pet nepogrešljivih koles, ki jih med potmi na pomladne piknike na prostem poganja Gregor Šket. GOCYCLE

Nad gocyclom boste navdušeni tisti, ki pri navijanju pedalov potrebujete rahlo pomoč, da v službo ne pridete s preznojeno srajco. Snovalci so skrbno pazili na vsak detajl. Med zanimivejše spadata teleskopska sedežna opora in inovativno nameščena ključavnica. Gocycle rešuje tudi problem drgnjenja hlačnic ob verigo. Kolo je namreč opremljeno s triprestavnim sistemom »cleandrive«, ki ne potrebuje nobenega vzdrževanja. Kolo omogoča dva načina vožnje – klasično navijanje pedalov ali vožnjo z elektromotorjem. V pestu sprednjega kolesa ima namreč vstavljen lahek in majhen motor z močjo 250 vatov, ki v optimalnih razmerah zmore hitrost 24 kilometrov na uro, z enim polnjenjem baterije pa premaga dvaintrideset kilometrov. (www.ebicikel.com, 1790 evrov)

MESTNO KOLO CANNONDALE HOOLIGAN

Ko pogledaš to kolo, bi si težko izmislil ustreznejše ime kot Hooligan. Ta Cannondalov divjak je pravi mestni predrznež. Njegova glavna posebnost so sprednje vilice v slogu legendarnega »leftyja«, na katere je kolo vpeto le na eni strani. Poleg tega se ponaša z diskastimi zavorami in notranjimi prestavami. (www.funsports.si, 899 evrov ali 12 x 74,92 evra s kartico Goodlife Diners Club)

MINI FOLDING BIKE

VANMOOF DÜSENJÄGER

Nizozemci se že stoletja vozijo s kolesi. Celo predstavniki njihove kraljeve družine navijajo pedale. Hkrati so Nizozemci mojstri sodobnega dizajna. Brata Taco in Ties Carlier sta leta 2009 uspešno združila ti dve strasti in ustanovila znamko Vanmoof. Gre za kolesa minimalističnega videza, ki so namenjena urbani uporabi. (www.vanmoof.si, od 478 evrov)

MINI je sicer avtomobilska legenda, a hkrati je zaščitni znak vsega urbanega. V njihovi bogati kolekciji dodatkov se je pred kratkim znašlo tudi zanimivo zložljivo kolo z dvajsetpalčnimi kolesi, osmimi prestavami in udobno oblazinjenim sedežem. Opremljeno je tudi z zaščitnimi strešicami in torbico. Tehta enajst kilogramov. Ko je zloženo, ga je mogoče spraviti celo v minijev prtljažnik. (Pooblaščeni MINI trgovci, 528,40 evra)

STRIDA

Nizozemci so polni domiselnih rešitev. Ko premišljujejo o kolesih, se jim zasvetijo oči. Strida je zložljivo kolo, ki se zgleduje pri kolesih, s kakršnimi se lastniki jadrnic in jaht prevažajo po marinah. A Strida je pravzaprav pisana na kožo vsem, ki živijo v velemestih. S tem zložljivim kolesom greste lahko brez težav na podzemno železnico in ko na drugem koncu mesta pridete na plan, enostavno nadaljujete vožnjo proti končnemu cilju. Kolo je na voljo s šestnajst- in osemnajstpalčnimi kolesi, opremljeno je z diskastimi zavorami. Njegova glavna prednost je nenavaden dizajn, ki nase kot magnet lepi začudene poglede. (www.strida.si, od 578 evrov)

Goodlife.si 16

fanfare ob prevzemu konjička PORODNIŠNICA BMW-JEV Nakup novega avtomobila je ritual. Začne se z obiskom salona, nadaljuje pa s podrobnim študijem kataloga. Tudi spletni konfigurator, kjer si jeklenega konjička skrojiš po svojih željah, je posebno doživetje. Sodobni avtomobili višjega razreda res ponujajo vse udobje, ki ne razočara niti največjih razvajencev. Sedeži so pravzaprav fotelji. Ozvočenje spominja na koncertno dvorano, zrak pa je tako čist kot kje visoko v hribih, le da si lahko sam zamisliš, s kolikšno temperaturo te bo grel. Seveda si vseskozi na varnem kot v zlati kletki. Kombinacij barv, materialov in najrazličnejših dodatkov je tako rekoč neskončno, tako da si lahko vsak sestavi sebi primeren unikat.

Piše: Martin Tekše foto: Žiga Intihar

o vse preštudiraš, se vrneš v salon in naročiš novo »makino«. Potem čakaš, tedni in meseci se vlečejo kot leta. A so prijetni, še bolj pa slast pričakovanja. In nato pride. Mnogi razumejo ta trenutek kot rojstvo otroka. Lepotec, pokrit s svileno prevleko, fanfare in slavnostna glasba ... V tem trenutku je pravzaprav nekaj teatralnega. Tega se pri BMW Slovenija zelo dobro zavedajo, zato so na pomoč poklicali največjega mojstra teatra – Tomaža Pandurja. Če kdo, potem zna mož, ki je s svojimi Šeherezado, Somrakom bogov, Vojno in mir in številnimi drugimi predstavami navdušil Evropo in svet, delati z orodjem, ki zagotavlja dramatičnost in slovesnost. Pandur je prostor, kjer se lastnik prvič iz oči v oči sreča s svojo novo pridobitvijo, opremil z eleganco in čistimi linijami, ki so tudi sicer značilne za BMW-jev oblikovalski pristop. »Delivery Room« je prostor, kjer se sodobna tehnologija sreča z umetnostjo tretjega tisočletja in kjer se BMW-jeva estetika spogleduje z gledališčem. »Zagotoviti smo morali vtis pomembnega, skoraj svetega prostora, kjer se bo zgodil dogodek, ki si ga bo novi lastnik zapomnil za vse življenje. 'Delivery Room' je prostor veselja,

sreče, občutka ponosa, uspeha in vznemirjenja. Slovesno atmosfero ustvari Mozartov klavirski koncert št. 23. Sam prostor je elegantnofuturističen in spominja na umetnostno galerijo, kjer je v središče postavljen razstavni eksponat. Najprej kratek video predstavi BMW-jevo filozofijo, nato se odkrije še avto. Lastnik vanj sede ob dramatičnih svetlobnih učinkih, ki

simbolično pozdravijo novega člana družine BMW,« je koncept razložil Tomaž Pandur.

Doživetje ob izdaji novega vozila bodo prve okusile stranke BMW salona Selmar v Mariboru, kasneje pa tudi v drugih salonih po Sloveniji.

Bralnica aplikacij

Z i-napravami biva: Grongl Mrangl, twitter.com/grongl Ilustracija: Nika Jamnik

HITRO BRANJE

Nekateri prebirajo jutranje novice v nekoč že omenjenem Flipboardu, ki objave znancev s facebooka in twitterja postavi v elegantni revijalni format.

REEDER

Ata svojih 58 skrbno izbranih virov iz Google Readerja ob kosmičih raje preleti v švicarsko minimalističnem vmesniku Reederja. Ker se stanje usklajuje s strežnikom, lahko po zajtrku nadaljuje branje na i-phonu med vožnjo v pisarno z mestnim avtobusom, tam pa včasih konča še na macu. (i-phone, i-pod touch, i-pad, 3,99 evra)

Ata Grongl se še spominjajo časov, ko smo brali samo knjige in revije – in to izključno na papirju! Ko bo zrasel Junior, najbrž ne bo vedel niti za bloge. Zdaj sta že facebook in twitter skoraj prenaporno branje in je v modi Pinterest s slikami namesto besed. Ata Grongl pa so staromodni in včasih preberejo tudi kakšen daljši članek.

Goodlife.si 16

POVOSKANO BRANJE

Kadar v Reederju (na facebooku, twitterju, Flipboardu) naleti na vsebino, ki bo terjala več časa, kot ga zahteva spita skodela mleka ali tri avtobusne postaje, Grongl omahuje med dvema možnostma:

1. SAFARI READING LIST

Najlaže je članek odpreti kar v Safariju, ga dodati na »Reading List«, ki ga iCloud zrcali med maci in i-napravami, potem ga pa odpreti z gumbom »Reader« v naslovni vrstici, ki besedilo izlušči iz oglasov in ostale navlake.

2. INSTAPAPER

Steve Jobs je nekoč citiral Picassov »good artists copy, great artists steal«. No, Apple je kradel aplikaciji Instapaper, ki je tako rekoč patentirala udobnejši način spletnega branja. Reeder, Flipboard in tudi Safari omogočajo shranjevanje člankov neposredno v Instapaper. Ata se na Instapaper najbolj zanese med potovanji, ker omogoča lokalno hrambo vsebin. Članke razvršča v mape, izbira med chic tipografijami in uživa, ko se zaslon prilagaja dnevu: podnevi svetel in bel, ponoči črn, med večernim mrakom v sepii. Instapaper poleg Appla bolj ali manj uspešno kopirata tudi Read Later in Readability. (i-phone, i-pod touch, i-pad, 3,99 evra)

GLOBINSKO BRANJE

Kljub temu, da so na atovem i-padu naloženi bralniki elektronskih knjig in revij Kindle, iBooks in Newstand (celo na prvem zaslonu!), se na njih pretežno nabira i-prah. Leposlovje se bere na plaži, kjer pa Gronglovih že dolgo ni bilo.

AUDIBLE

Vendar obstaja aplikacija tudi za to. Atu je intelektualno življenje rešil Audible, aplikacija istoimenske korporacije, ki trži zvočne knjige. Mesečna naročnina 14 dolarjev prinese žeton, ki ga ata nato lahko zamenja za eno od več tisoč knjig. Na začetku ga je skrbelo, da bo angleškim besedilom težko slediti, posebno med sprehajanjem psa, brkljanjem po garaži, uspavanjem Juniorja, vožnjo in podobno. Večletne empirične raziskave so pokazale, da je problematično zgolj nakupovanje špecerije, ki atu še vedno pomeni enega večjih mentalnih naporov. Sicer so zvočne knjige pravi užitek. Včasih jih berejo igralci, kot recimo Orwellovo Živalsko farmo, ki jo je ata prejšnji četrtek na dušek »prebral« v treh urah. Še zanimiveje je, kadar strokovno literaturo berejo avtorji sami. Ti dodajo vsebini osebni pečat, primerljiv s tistim na predavanjih TED, samo da ata preživi z njimi do 20 ur, ne pa zgolj tri minute. (i-phone, i-pod touch, i-pad, brezplačen prenos, nato 14 dolarjev mesečno)

Dom je le eden. Nezamenljiv. Zagotovite si miren spanec in varno počutje v zavarovanem domu.

Prednosti PaketDom: • Privlačna cena • Zavarovanje brez lastne udeležbe • Možnost zavarovanja na novo vrednost • Vključen posredni udar strele na nepremičnini in opremi • Vključeno zavarovanje vseh stekel v hiši oz. stanovanju • V primeru 10-letnega zavarovanja vam brezškodno dogajanje prinese brezpremijsko zavarovanje v zadnjem letu zavarovanja

Zdaj, za člane Petrol kluba, 4 mesece BREZPLAČNO!* *

Ob sklenitvi novega zavarovanja in predložitvi potrdila Petrol kluba v okviru PaketDom za najmanj 5 let, ste v prvem zavarovalnem letu upravičeni do 4-mesečnega brezplačnega zavarovanja. Potrdila lahko pridobite od 15. 11. 2011 do 15. 5. 2012. Ugodnost s potrdilom Petrol kluba lahko unovčite do 30. 6. 2012. Več na www.generali.si.

STE ŽE POSKRBELI ZA USTREZNO ZAVAROVANJE DOMA? DOM NAM PONAVADI POMENI VEČ KOT ZGOLJ NEPREMIČNINA IN STANOVANJSKA OPREMA, ZA MNOGE JE DOM PREDVSEM VARNOST. A PODATKI KAŽEJO DRUGAČE. V SLOVENIJI NAJ BI BILA ŠE VEDNO NEZAVAROVANA VSAKA ČETRTA HIŠA IN VSAKO SEDMO STANOVANJE, REDKOST NISO NITI NEUSTREZNA ZAVAROVALNA KRITJA. O tem, kako poskrbeti za ustrezno varnost doma, smo se pogovarjali Gregorjem Pilgramom, predsednikom uprave Generali Zavarovalnice.

VSAKA NARAVNA UJMA PRESENETI NEKAJ LASTNIKOV HIŠ IN STANOVANJ, KI SO PREPRIČANI, DA NJIHOVA ZAVAROVALNA POLICA KRIJE VSE ŠKODE. KJE SE ZAVAROVALCI NAJPOGOSTEJE OPEČEJO? Zavarovalci pogosto najprej pogledajo ceno, premalo pozornosti pa namenijo obsegu zavarovalnega kritja in vsebini zavarovalnih pogojev. V splošnem mora zavarovalna vsota ustrezati vrednosti zavarovanega premoženja, ki ga predstavljajo tako stanovanjske nepremičnine kot premičnine. Pozorni moramo biti tudi na limitirane nevarnosti, kjer je zavarovalno kritje nižje od skupne zavarovalne vsote, možnosti za njihovo povišanje in možnosti za dodatna zavarovanja.

KAKO SLOVENSKI ZAVAROVANCI SPREJEMAJO NOVOSTI? Odzivi so zelo dobri. Bolj kot na spodbudne poslovne rezultate smo ponosni na to, da smo uspeli oblikovati fleksibilne pakete zavarovanj in tako omogočili marsikateri družini, da si po dostopni ceni zagotovi res kakovostno zaščito. ALI VELJA TUDI PRI ZAVAROVANJU - DRAŽJE, BOLJ KAKOVOSTNO? Le delno. Nikakor ne gre varčevati na račun zavarovalnih kritij, možni pa so prihranki, ki jih zavarovalnice nudimo zvestim strankam. Ugodnosti prinašajo 10-letne zavarovalne pogodbe brez letnega obnavljanja ter različni paketni popusti. V Generaliju na primer vsem, ki imajo pri nas zavarovan avtomobil, avtomatično pripada 15 % paketni popust na zavarovanje doma. IN KO SE ZGODI ŠKODA? Najpomembneje je, da skušamo čim prej omejiti širjenje škode. Nato vstopi hitra in učinkovita asistenca, ki zagotovi strokoven nasvet in po potrebi tudi nadomestno bivališče. Slednja je sestavni vseh naših zavarovanj stalno naseljenih nepremičnin.

KAKŠNE SO RAZLIKE PRI ZAVAROVANJU HIŠE ALI STANOVANJA? Kar zadeva vrste zavarovanih nevarnosti, večjih razlik ni. Opažamo pa, da se večina lastnikov stanovanj z zavarovanjem ne ukvarja dovolj, saj smatrajo, da je za zavarovanje v prvi vrsti odgovoren upravnik, ki pa običajno poskrbi le za osnovno zavarovanje, zavarovanje temeljnih požarnih nevarnosti, medtem ko npr. potresno zavarovanje ponavadi spregleda. Zato je priporočljivo, da preverimo vsebino skupne zavarovalne police, obseg zavarovalnega kritja in višino zavarovalnih vsot ter po potrebi dodatno zavarujemo svoje stanovanje in pripadajoči delež na skupnih delih zgradbe. Za tovrstne primere zavarovalnica Generali v okviru PaketDom ponuja možnost zavarovanja razlike v obsegu kritja pri zavarovanju etažne lastnine v večstanovanjskih zgradbah. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na zavarovanje opreme stanovanja in stvari za osebno uporabo in potrošnjo. GENERALI ZAVAROVALNICA JE DEL MEDNARODNE SKUPINE GENERALI. KAKŠNI SO TRENDI V TUJINI? Trend, ki smo ga iz tujine prvi prenesli v naš prostor, gre v smeri diferenciacije in individualnega prilagajanja zavarovancu. Ta inovativni pristop iz avtomobilskega prenašamo na ostale segmente ponudbe. V tujini zelo priljubljen način poslovanja je »bancassurance« ali bančno zavarovalništvo, ki komitentom banke Koper in SKB banke že nekaj časa omogoča, da ob obisku bančnega okenca uredijo skoraj vsa potrebna zavarovanja. Sledimo tudi trendom e-poslovanja in na spletu nudimo dostop do zavarovalnih pogojev, informativnih izračunov ter svetovanje v obliki spletnega klepeta.

Gregor Pilgram, predsednik uprave Generali Zavarovalnice

Pobeg

po francoskih poteh marije antoanete

MOJA MARIJA Hemingway je imel prav. Pariz je premični praznik, ki ga nosiš s sabo, kamor koli greš. Stopaš po ulici in že si tam, v času Nevarnih razmerij in plesov v maskah. Iz kočije stopa zakrinkana dama v spremstvu svoje dvorne dame. Poznajo jo vsi, tisti na ulicah in drugi, varno zapredeni v salonske spletke in naparfumirane lasulje. Je Marija Antoaneta mislila, da si bo tam – zamaskirana – lahko privoščila manj obvladano vedenje, več koketiranja, več abecede pahljače, več očarljivih pogledov? In vendar so vsi vedeli, kdo je bila. Že zaradi njene pokončne drže, ki jo je podedovala po materi, zaradi elastičnega koraka, ki so ga izurile ure plesa v otroštvu. Kdo je že rekel, »drugim ženskam bi ponudil stol, njej zaradi uglajene hoje prestol«?

Piše: Vesna Milek Foto: Matjaž Tančič & Kompas Goodlife.si 16

reden je postala francoska kraljica, so Marijo Antoaneto na meji cesarstev, v Strasbourgu, varuhi etikete francoskega dvora slekli vsega avstrijskega: nogavic, zlatnine, brošk. Nič njenega ni smelo z njo v novo življenje. Šest tisoč gostov modre krvi si je priskrbelo vstopnico, da so lahko iz galerije v prenovljeni versajski dvorani opazovali poročni obed. Kako mlada kraljica drži vilice, je razburjena, je to rdečica, koliko je pojedla in kako … Ob pozdravu francoskih gard, kot piše biograf Stefan Zweig, »mladi par z rodbino odkoraka proti spalnici, kjer bo najstniški kralj moral opraviti svoj dolžnost. Posteljo blagoslovi nadškof in jo poškropi z blagoslovljeno vodo, nato zakonca pustijo sama, baldahin nad posteljo se zagrne.« Blagoslovljena voda ni pomagala. PREPIH V LASULJI Sprehajam se po sobanah, ogledalni dvorani, ki od razkošja jemlje dih. Ko zjutraj odpre oči, je edino, kar se mora odločiti, kateri vzorec obleke bo izbrala. Kraljica se ne sme dvakrat pojaviti v isti opravi. Tuje roke jo slečejo, umijejo, ji nataknejo spodnje perilo, nogavice, jo počešejo in napudrajo… Šele potem prideta na vrsto Rose Bertin in Monsieur za pričeske Leonardo, izumitelj »pouf« frizure: lasulje

iz konjske žime, blaga, umetnih las, žice in pudra se spremenijo v ekstravagantne visoke skulpture, z nojevimi peresi, ptiči, rožami, dragulji, mlini na veter, maketami ladij, ki damam onemogočajo vstop v kočije. Čim više, tem bolj »à la mode«.

zaljubila v dvorec, ki ga je Ludvik XV. zgradil za svojo ljubico Madame de Pompadour. Oblikovala in opremila ga je po svojem načičkanem okusu, stene oblekla z dragulji in biseri, uredila si je angleški vrt in malo eko kmetijo.

Versailles, ekstravaganco brez primere, je postavil Sončni kralj Ludvik XIV., da bi zasenčil svojega finančnega ministra Foucheta. Vladar je velik, kolikor so velike stvaritve, ki ostanejo za njim. Mladi Ludvik XVI. je od svojega deda Ludvika XV. podedoval zadolženo državo in Versailles, še vedno razkošen, a brez globine in veličine, brez mojstrov, kakršna sta bila Molière in Racine, zato pa prepoln princev, princes, ministrov, grofov in grofic sumljivega slovesa, ki jim niso smeli reči kurtizane.

V ta namen si je omislila tudi preprosto muslinasto srajčno obleko in na grozo starejših aristokratinj odvrgla steznik. Tam si je dovolila smeh, ki ji ga je na dvoru primanjkovalo, ukvarjala se je z rastlinami, živalmi, s svojim gledališčem, primernem njenemu lahkotnemu, površnemu okusu, in ja, tudi z igrami na srečo, s kartami, s plesi v maskah, z veseljačenjem. Na poti od Trianona do prostorov, ki so bili nekoč njeno zatočišče narave, stoji mogočen hrast, nema priča zgodovinskih dogodkov. Morda je prav pod tistim hrastom prvič poljubila švedskega grofa Axela von Fersena, po mnenju številnih biografov, tudi Antonie Fraser, edinega moškega, s katerim bi zares lahko imela več kot nedolžen flirt.

Čim više, tem bolj »à la mode«.

Bolj ko se je Antoaneta trudila, da bi ustregla vsemu pariškemu, bolj je sprožala zahrbtno obrekovanje. Nič čudnega, da se je pred spalničnim hladom zatekla v krog mladih plemičev in plemkinj. V Petit Trianonu je ustvarila svoj mladi dvor. Antoaneta se je

NIHČE NE PLOSKA VEČ Matej Filipčič, ki je lani z Markom Mandićem v glavni vlogi in Darjo Zgonc v vlogi

1 (zgoraj) Francoska svečarna Cire Trudon Marijo Antoaneto še stoletja kasneje obglavlja s prižganimi vžigalicami. 2 (desno) Park Monceau na robu 8. in 17. pariškega »arrondisementa« je bil eden od zgledov za Marijino kasnejše domovanje Petit Trianon. 3 (skrajno desno) Marijina »pouf« pričeska v vsej svoji slavi. 4 (na drugi strani) Versajski vrtovi skrivajo tudi pravo malo posestvo: Petit Trianon.

Goodlife.si 16

gostiteljice v obliki talkshowa na oder postavil predstavo Marija Antoaneta, se s svojega zadnjega »delovnega« obiska Versaillesa spominja prav tega hrasta: »Tam sem bil januarja, turistov je bilo zelo malo, vse je bilo sivo, melanholično. In ko sem prišel do tistega hrasta, me je nenadoma prešinilo: prav to drevo je edina živa vez med Antoaneto in mano. Ne njene sobane, postelje, prekrite s polivinili, vse sterilno, brez enega samega satenastega čeveljca, ki bi ležal tam, kot bi ga pozabila.« Devetnajstega avgusta 1777 je Marija Antoaneta po sedemletni erotični vojni končno izgubila devištvo, o katerem je do takrat dvomil že ves dvor, razen Ludvika. V isti sobi, devet mesecev pozneje, se je odvila nova drama, prestolonaslednikovo rojstvo. Resničnostni šov rojevanja je v zatohli versajski spalnici trajal več kot sedem ur. Rodi se hčerka prvorojenka, edina, ki kasneje preživi dobo terorja. Ni dovolj, hčerka ni dovolj. Leto dni po smrti svoje matere Marije Terezije francoska kraljica končno rodi sina prestolonaslednika. Kralj in kraljica šele takrat postaneta zares nevarna, predvsem Ludvikovemu bratu, njegovim tetam in sorodnikom, ki so do tedaj še upali na oblast in na krono. Oni so tisti, ki prvi sprožijo propagandni stroj proti razsipni kraljici. Ta se konča z imenom »francoska revolucija«. Če je Marija Antoaneta na svoji nočni omarici ob postelji takrat res imela prepovedani epistolarni Laclosov roman Nevarna razmerja, bi morala zaslutiti nevarnost. Ko pride v Opero, občinstvo ne vstane več in je ne pozdravlja z vzkliki. Mučna tišina in zadržano

Goodlife.si 16

sovraštvo, kot v zadnjih delih Laclosovega romana, ko občinstvo v operi ignorira markizo. Tajna zarota proti kraljici se kuje na dvorcih Luxembourg, v Palais Royal na gradu Bellevue in od znotraj, v samem Versaillesu. Vsi gradovi so se povezali proti enemu samemu malemu dvorcu Trianon. MATI, SOPROGA, DRŽAVNICA Kraljica kmalu ne sme več v Pariz, saj stražarji ne morejo jamčiti za njeno varnost. Stojim ob vhodu te veličastne palače, ki je po Sončnem kralju menjala toliko državnikov … Polna je ljudi, ki derejo, da bi okusili vsaj en drobec preteklosti. Ta se z dvestoletne razdalje zdi tako dramatična, skrivnostna, vznemirljiva. »Ubijte avstrijsko vlačugo!« Kralj ne strelja na ljudstvo, še enkrat se pokaže, da njegova mila narava ni za vladarja, množica amazonk vdre k stranskemu vhodu, potolče stražarje in vdre v njeno spalnico.

Prav tu, pri petintridesetih, se Marija Antoaneta končno zave, da ji je zgodovina namenila usodno vlogo. Prej lahkomiselna, vesela, razigrana, flirtajoča kot vsaka najstnica, le da je imela na voljo neomejena sredstva za užitek, se spremeni v mater, soprogo, državnico. Žal prepozno. Po neuspelem poskusu bega zaprejo kraljevo družino v koničasti stolp nekdanjega templjarskega gradu Temple, kjer v improviziranih prostorih še nekaj časa živijo družinsko življenje, dokler jih ne strpajo v zlovešči zapor Conciergerie, del Palace de la Justice ob notredamski katedrali. Danes tam počiva napis: »Ta zapor lahko zdaj služi kot laboratorij nove izkušnje – da brez strasti pogledamo na simbole umorov polne preteklosti.« Izza zamreženega okna svoje ječe lahko včasih ujame svojega desetletnega sina na dvorišču, kako med smehom pijanih ječarjev prepeva revolucionarne pesmi. Potovanje, ki se je začelo v Schönbrunnu na Dunaju in se končalo v mračni celici v Conciergerie, se je izpolnilo. Šestnajstega oktobra 1793 Marija Antoaneta ob 4.30 zjutraj zapiše: »Bog, usmili se me! Moje oči nimajo več solz, da bi jokala za svojima otrokoma, zbogom, zbogom.« Skozi Salle Saint-Louis odhaja kot številni zaporniki pred njo, z rokama, zvezanima na hrbtu, na voz, na morišče.

Moje oči nimajo več solz, da bi jokala za svojima otrokoma, zbogom, zbogom.

V tem prostoru, kjer so se odvijale vse njene zasebne drame, zdaj polgola Marija Antoaneta beži za svoje življenje. Ko jim uide, za to umreta dva njena osebna stražarja, ženske razcefrajo posteljo, obleke, razbijejo ogledala, to je kazen za njen narcisizem. Na ta sončni dan se v družbi drugih turistov, utrujenih od lepote Louvra, sprehajam po tuilerijskih vrtovih in težko verjamem, da je tu stala veličastna plača, ki je zapirala vhod v Louvre, kamor so jakobinci zaprli kraljevski par.

NOISETTE Z OKUSOM KRVI Ko sedeš na teraso restavracije Maxime s pogledom na Place de la Concorde in si naročiš kavo »noisette«, nič ne spominja na krvavo dramo pred dobrimi dvesto leti. Na krožnem križišču se odvija promet, tam je velik razgledni vrtiljak, na sredi trga se dviga darilo Egipta – obelisk, njegova zlata konica se sveti v soncu. V ozadju se zlije z Eifflovim stolpom, ki je od daleč videti kot noga v čipkasti podvezici. Veličastno, spokojno, lepo. Zapreš oči in nenadoma ni vrtiljaka in ne obeliska, samo razjarjena množica ljudi, neznosen smrad razpadajočih glav, las, žagovina, prepojena z »modro« krvjo. Na morišče na vozu peljejo Marijo Antoaneto, brez »pouf« lasulj, brez ene od razkošnih oblek, ki so nekoč zasedale vsaj tri sobane v Versaillesu. Sivolasa od groze zadnjih mesecev, postriženih las, a v beli srajčni obleki, ki si jo izprosi od svojih ječarjev. Njena zadnja modna izjava: snežno bela srajčna obleka, izbrana za giljotino. Opraviči se krvniku, ker mu stopi na nogo, z dvignjeno sivo glavo dostojanstveno koraka proti njej in jo položi na tnalo. V kri, ki brizgne iz vratu, neki moški namoči robec in vidi, da je rdeča, tako kot njegova.

V pomladni Pariz z ogledom Ludvikovih dvorcev lahko s Kompasom 26. 4. za pet dni potujete od 429 evrov. Več na: www.kompas.si. Osnovno turistično zavarovanje zavarovalnice Generali za petdnevno potovanje v Pariz znaša 7,51 evra. Več na: www.generali.si.

prvomajska potovanja ZDAJ je priložnost, da odpotujete v kraje, ki ste si jih vedno želeli obiskati! LJEN Z AGOTOV ODHOD

LJEN Z AGOTOV ODHOD

VELIKA POrTUGALSKA TUrA

NOrMANDIJA IN MONT ST. MICHEL

Spoznajte belo mesto Lizbono, najzahodnejšo točko Evrope – Cabo da Roca, romantično mestece Óbidos, slavno univerzo Coimbro, čudovite plaže Algavra, sloviti Porto ter romarsko središče Fatima!

Prepustite ze užitku in se odpravite do romantičnega zaliva Étretat, čarobnega Honfleur-a, oglejte si plaže izkrcanja, čudež zahodnega sveta Mont St. Michel ter deželo camamberta!

27. 4. 2012

29. 4. 2012

979 € na osebo

549 € na osebo

7 dni/6 polpenzionov, nastanitev v hotelih 3*, letalo

POPUST: 10% za otroka od 2. do 12. leta v sobi z dvema odraslima

4 dni/3 nočitve z zajtrkom, nastanitev v hotelih 3*, letalo

POPUST: 15% za otroka do 12. leta

SArDINIJA IN KOrZIKA Kristalno modro morje, zgodovinske nurage, znamenita Neptunova jama, Alghero, Smaragdna obala, Bonifacio ter osupljiva korziška panorama čakajo na vas!

1. 5. 2012

6 dni/4 polpenzioni , 1 nočitev z zajtrkom, nastanitev v hotelih 3/4*, letalo-avtobus

639 € na osebo

POPUST:10% za otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima

LJENA ZAGOTOV Er 30.4. 27. T ODHODA

LJEN ZAGOTOV .4. 9 ODHOD 2

ST. PETErSBUrG IN MOSKVA

PrAZNIČNI AMSTErDAM

Potujte z nami ter obiščite znameniti Ermitaž, veličastne palače in katedrale, skrivnostno podeželje, mogočno prestolnico ter središče ruske pravoslavne cerkve!

Raziščite mesto, prepleteno s kanali, skrivnostnimi ulicami in pisanimi hišami, oglejte si pravljične mline na veter, razkošje cvetov, sedež mednarodnega sodišča Den Haag ter znani delftski porcelan!

22. 4. ter 29. 4. 2012

27. 4., 30. 4. ter 4. 5. 2012

od 1.074 € na osebo POPUST: 10% za otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima

585 € na osebo za odhod 27. ter 30.4. 559 € na osebo za odhod 4.5.

7 dni/6 nočitev z zajtrkom, nastanitev v hotelih 3*, letalo

3 dni/2 nočitvi z zajtrkom, nastanitev v hotelih 3*, letalo

BELLA JUŽNA ITALIJA Okusite pravo pico v Neapelju, odkrijte Vezuv ter izgubljeno mesto Pompeji, starodavno Matero, dom ‘tarantele’ Taranto, skrivnostni Alberobello, medite-ranski Bari ter mogočni Urbino!

1. 5. 2012

5 dni/4 polpenzioni, nastanitev v hotelih 3-4*, letalo-avtobus

979 € na osebo

POPUST: 13% za otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima

Informacije in rezervacije: 01 2006 111 • www.kompas.si

Dobri otok Na Havaje sem lani zavil … … ker smo golfska družina in je pri nas vse podrejeno golfu. Oba sinova, Gal Patrik in Žan Luka, sta strastna golfista. Konec decembra se zato vsako leto odpravimo na Florido, kjer potekajo številna otroška tekmovanja. Letos je bilo eno njih, US Kids-Hawaiian Trophy, organizirano tudi na Mauiju, na dveh vrhunskih igriščih Kaanapali. (Kaanapali Beach, 2525 Kaanapali Pkwy)

Veter se nikoli ne vda. Dekleta naokoli lebdijo v slamnatih krilcih, med tropskim zelenjem pa poganjajo sočni ananasi. Direktor in lastnik smledniškega golf igrišča Diners Club Ljubljana Marko Štirn je v zadnjem letu dvakrat potoval v Ameriko in se s Floride enkrat spustil tudi na sanjske Havaje. Kdo bi si mislil, da bo na koncu najteže reči ravno »aloha«.

Pot je dolga … … a je takoj, ko človek stopi na kopno, vse pozabljeno. Časovna razlika je negativnih pet ur v primerjavi s Florido in enajst ur s Slovenijo.

S Kompasom lahko za deset dni najbliže zavijete na razgreto Zahodno turo ZDA od 1109 evrov. Potovanje vključuje ogled Velikega kanjona, Los Angelesa in kockarskega San Francisca. S kartico Goodlife Diners Club lahko zanjo plačate s šestimi obroki po 184,83 evra. Več na: www.kompas.si.

Najbolj me je navdušilo … … ker vulkanski otok ponuja vse, kar si človek v globoki pravljični domišljiji sploh lahko poželi. Prelepe plaže s kristalno čistim turkiznim morjem na eni strani in vulkan s številnimi slapovi ter neprehodnimi deževnimi gozdovi na drugi. So naše predstave o »hula« dekletih na vsakem koraku realistične? Vsi dobro poznamo prizore, da vsak gost ob prihodu na letališče prejme od brhkih havajskih deklet venček iz njihovih rožic okrog vratu. To je sicer še vedno njihov zaščitni znak, vendar se v praksi izvaja samo še na manjših otokih in v boljših ali pa bolj domačih hotelih. (Royal Lahaina Resort, 2780 Kekaa Drive, 808 661 3611) Igrati golf na Havajih je posebno doživetje, ker … … stalno piha veter, tako da je igra na njihovih igriščih res nekaj posebnega. Na človeka naredijo vtis ogromni valovi in številni deskarji na njih, valovi so visoki tudi štiri metre in več. Mi smo imeli srečo, da so nam v golfskem letovišču Kapalua v bližini Kaanapalija dovolili igrati na terenu, ki se med kanjoni tik nad morjem razprostira na več kot sto hektarjih. (Kapalua Golf Resort, 2000 Office Road, 808 669 8044)

Zavarovalnica Generali turistično zavaruje družino med desetdnevnim potovanjem v Ameriko od 32,45 evra. Več na: www.generali.si.

Maui

MARKA ŠTIRNA Foto: osebni arhiv Marka Štirna

Od vseh turističnih pogruntavščin na otoku me je najbolj očaral … … celodnevni izlet okrog otoka, ko smo se ves dan vozili okoli vulkana. Po deževnih neprehodnih gozdovih je speljana zavita pot, ki prečka številne soteske in slapove. To je res pravi pragozd, vsak dan se večkrat ulije kot iz škafa, a trenutek zatem že sije toplo sonce. Cesta se po skoraj sto kilometrih konča v narodnem parku, kjer se ogromna reka s številnimi slapovi po črnem vulkanskem pesku izliva v morje. (Maui Volcano Tour, okoli 400 dolarjev, www.hawaiiactivities.com) Najlepšo pot … … smo doživeli ravno med vračanjem z izleta. Čeprav se moraš vrniti po isti poti, nam je varuhinja narodnega parka dovolila uporabiti obmorsko, ki je bila več mesecev zaprta, saj je makadamska in nevarna. To je najlepša pot, kar sem jih kadar koli doživel. Na začetku se vije ob obali, na številnih delih je vklesana v skale, nekje sprana in poškodovana od morja, potem pa se odpreta vulkan in petdesetkilometrska pravljična cesta, speljana gor in dol po terenu. Človek se počuti kot na vlakcu smrti.

Goodlife.si 16

Eden od zaščitnih znakov Havajev je tudi ananas … ... ki raste skoraj na vsakem koraku, seveda pa ga dobite vedno svežega in serviranega na številne načine. (The Pineapple Tour, okoli 65 dolarjev, www.adventuremaui.com) Gurmanu na Havajih … … sploh ni treba posebej omenjati morskih specialitet: rakcev, jastogov, školjk in številnih morskih rib. Zanimivo pa je, da je na Havajih ogromno manjših varilnic piva, tako da je ponudba izjemna. Američani ne slovijo ravno po dobrih vinih, zato je boljša izbira hladno domače zvarjeno pivo ob dobrem zrezku. (Brew Pub, Kahana Gateway Center, 808 669 3474) Kot športnika me je najbolj presenetilo … … deskanje z dolgimi deskami na manjših valovih, kjer človek stoji na deski, v roki ima veslo, s katerim desko upravlja, ko pa jo pripelje na val, jo samo še nadzoruje. Dostopno je vsakomur, ne le ekstremnim športnikom, in je na Havajih v zadnjih letih pravi hit. Idealen kraj za učenje je ravno Kaanapali Beach, saj je zgrajen na mirnem delu otoka in so valovi sorazmerno nizki, raj za prave deskarje pa so Kapalua Beach na zahodu in Kahana Beach ter Paia Bay na severu otoka.

BOSS Stores Maribor Pobreška 18

Ljubljana Miklošicˇ eva 4

BOSS Black

HUGO BOSS AG Phone +49 7123 940 www.hugoboss.com