Issuu on Google+

Brezplačna revija o dobrih knjigah.

leto 8/št. 81 september 2012 www.bukla.si Ker zgodbe navdihujejo ...

Portret Borisa Pahorja; Sašo Dolenc o knjigah v svojem življenju; Knjiga meseca dr. Mance Košir; Buklina literarna kronika

SEDEM let revije BUKLA!

Intervju z naslovnice: (str. 16–17)

Milan Jesih

o svojih pesmih in delu Preberite tudi: Pregled knjig o Rusiji v slovenščini

Naslednja številka Bukle izide 3. oktobra 2012.


Samo Rugelj razmišlja Leto8/številka 81, september 2012 Natisnili smo: 30.000 izvodov. IZDAJATELJ UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 39, Faks: (01) 520 18 40 bukla-urednistvo@umco.si ISSN: 1854-3359 UREDNIŠTVO in PISCI Odgovorni urednik: dr. Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Pomočnica urednika: Vesna Paradiž Jezikovni pregled: Tine Logar Pisci: Ana Geršak, Žiga X. Gombač, Ajda Janovsky, Maša Ogrizek, Vesna Paradiž, Majda Peklaj, Renate Rugelj, Samo Rugelj, Kristina Sluga, Tina Škrajnar Petrovič, Žiga Valetič Gostujoči pisci: Breda Biščak, Sašo Dolenc, Tilka Jamnik, Manca Košir OBLIKA in PRIPRAVA Oblikovanje in prelom: Vesna Paradiž Grafična priprava za tisk in tisk: Schwarz Print d. o. o., Ljubljana Fotografija na naslovnici: Borut Krajnc OGLASNO TRŽENJE Renate Rugelj Telefon: (01) 520 18 31, GSM: 041/670 666 Brez pisnega dovoljenja izdaja­telja je vsaka javna priobči­tev, predelava ali uporaba vsebi­ne prepovedana. Vse pravice pridržane! Pisci in kolumnisti izražajo svoja mnenja in ne nujno mnenja uredništva.

LEGENDA KRATIC m. v. – mehka vezava t. v. – trda vezava pt. v. – poltrda vezava 100

In potem ko smo že mislili, da so glavni svetovni ponudniki e-knjig uredili vse ključne probleme v zvezi z digitalnimi verzijami knjig, saj so omogočili varen nakup in izposojanje svojih knjižnih datotek, njihovo prebiranje na različnih napravah, ponovno nalaganje na naprave, če se je stara pokvarila ali izgubila, je Quentin Fottrell iz Wall Street Journala nedavno odprl novo vročo temo, ki je, vsaj meni, pri e-knjigah spet dvignila obrv. Droben tisk v pogojih uporabe namreč pravi, da so pravice v zvezi s kupljenimi datotekami, bodisi glasbenimi, filmskimi ali pa knjižnimi »nontransferable«, torej neprenosljive. Dobro, si misliš, knjig pač ne morem podariti nekomu drugemu, lahko jih pa vsaj posodim, to ni taka stvar. Leta pa tečejo. Še pred nekaj leti, torej pred velikim bumom na tem trgu, je veljalo, da so bili glavni kupci bralnikov starejši od petdeset let, ki so si lahko privoščili nekaj denarja potrošiti za inovatorske nakupe, med katere so tedaj sodile e-knjige. In tisti, ki so bili takrat stari že precej čez petdeset let, zdaj pa so stopili že v šestdeseto, so do danes na svoje napravice naložili že zavidljivo »skladovnico« knjig, da o drugih popkulturnih datotekah niti ne govorimo. Skladovnice, tudi cele omare knjig so standardna zapuščina tistih, ki so za časa življenja radi brali. Nekateri so knjige zbirali z ljubeznijo, po nekem ključu, po tematikah, po avtorjih, po žanrih, po zbirkah, v določenih jezikih itn. Njihovi potomci imajo po navadi malo drugačne prioritete in zato se te skladovnice, če ne romajo v antikvariate, kot dediščina razdelijo med različne ljudi glede na njihove preference; eden vzame zgodovinske knjige, drugi kriminalke, tretji je navdušen nad unikatno zbirko atlasov in zemljevidov. iPad in Kindle, napolnjena s knjigami, imata v tem smislu problem. Da se njuna knjižnica ne more razdeliti po sistemu meni to, tebi pa to, je samo ena težava, druga, večja, je ta, da se datoteke, v smislu celovite uporabe pravic, ki izvirajo iz nakupa, sploh ne morejo prenesti. Dedovanje je oteženo, če ne celo onemogočeno. Družinsko bogastvo je zaklenjeno, knjižnica, zmanjšana na velikost zvezka, pa zablokirana. Jasno, v praksi obstaja nekaj načinov, da se knjižnico še naprej konzumira, saj se z lastnikovo smrtjo Amazonov ali pa Applov račun ne izbriše kar tako, kar omogoča naslednikom, da še naprej upravljajo s kupljeno vsebino. A to je že siva cona, kakor so to tudi nove variante ameriških podjetnikov, ki ti z deponiranjem datotek pri njih na dolgi rok omogočajo dostop do vsebine. Dostop, ne pa last teh datotek, to je pomembna razlika! Krasni novi svet, v katerem vodijo digitalne knjige, se v tem smislu zazdi precej nepopoln in klasična tiskana knjiga, ki roma iz roda v rod, spet postane idealna oblika prenosa informacije, ki ji lahko pride do živega samo požar ali pa želja po namernem uničenju. Pardon, sem pomotoma rekel namerno uničenje? Nedavno je na Hrvaškem izšla obsežna, šeststostranska monografija upokojenega univerzitetnega profesorja Anteja Lešaja z naslovom Knjigocid, v ka100

95

95

75

75

100

100

95

95

25 75

25 75

5

5

0 25

0 25

5 0

Prihodnost brez knjig?

5

Izdajo Bukle je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

www.bukla.si

0

3

terem je ta podrobno raziskal in z dokumenti ter raznimi zgodbami predstavil načrtno uničevanje knjig in hrvaškega knjižničnega fonda v začetku devetdesetih let. Seveda devetdesetih let dvajsetega, ne pa kakega prejšnjega stoletja. Ko se je Hrvaška osamosvojila in je poprejšnji »skupni« srbsko-hrvatski jezik zgubil funkcijo povezovanja jugoslovanskih narodov, se je na Hrvaškem ter v njihovih knjižnicah pač, tako Lešaja, začelo čiščenje knjig na etnični podlagi. Lešaja je, piše Enis Zebić na portalu Slobodna Evropa, k raziskovanju spodbudil primer z njegove rodne Korčule, ko je ugotovil, da so iz mestne knjižnice v zabojnik vrgli približno štiristo različnih knjižnih naslovov predvsem srbskih avtorjev ali pa knjig v cirilici, med »izbrisanimi« pa je bil na vrhu znani srbski pisatelj Branko Čopić. Seveda je logično, da z razpadom države knjige v cirilici izgubijo na pomenu (to vem tudi iz osebne izkušnje, saj je imel oče kar nekaj knjig v tej pisavi, ki jih sam skoraj gotovo ne bom več bral, moji otroci pa sploh ne), a Lešajevim kritikom, ki trdijo, da jo šlo za posamezne in neorganizirane primere, je nasproti dejstvo, da naj bi se tako uničilo skoraj dva milijona knjig, največ iz šolskih, precej manj pa iz narodnih knjižnic, ter da je destrukcijski koncept precej dišal po načrtni knjižnični politiki, s katero se je čistil hrvaški jezik. Povsem do konca se stvari najbrž ne bo prišlo nikoli, saj je logično, da morajo knjižničarji zaradi prostorskih in drugih razlogov redno odpisovati določen odstotek knjig (ta je pri nas na nivoju tri odstotke letno, kar znese približno tristo tisoč knjig), katere knjige točno bodo to, pa je seveda v domeni knjižničarjev ter tudi znotraj knjižničarskih standardov, ki jih morajo ti spoštovati. Kaj se zgodi, če ti dve knjižni zgodbi (o prihodnosti in preteklosti) združimo? Vidimo lahko, da knjige kljub svoji fizični odpornosti in razpršenosti tudi danes lahko začenjajo izginjati. Še posebej to velja pri določenih knjižnih naslovih, ki morda niso po volji določeni kliki ljudi, zaradi česar se jih lahko sčasoma znebijo pod krinko nujnega čiščenja, ob tem pa jim za zdaj pomaga dejstvo, da globalni veliki bratje ne omogočajo prenosa njihovih digitalnih različic v prihodnjo generacijo. Dedovanje digitalnih knjig se bo v prihodnosti gotovo uredilo, v smislu varnosti in trajnosti nakupljenih datotek pa se postavlja še neko drugo vprašanje. Ste prepričani, da bodo megafirme Amazon, Apple in Google čez trideset let še v taki kondiciji kot danes? Morda ja, vendar se vsaj sam spomnim, kako sem pred le desetimi leti razmišljal, kako je Nokia svoj gumarski posel res genialno nadgradila v mobibiznis in kako je to firma prihodnosti. Tudi na poslovnih fakultetah je bil to klasičen »case study« uspešnega prestrukturiranja podjetja. Potem pa sem nedavno, med počitnicami, bral, da so menda tik pred bankrotom. Še dobro, da so prodajali samo mobilne telefone, ne pa tudi e-knjig. 81 | september 2012


Tuje leposlovje Kamen potrpljenja

Praško pokopališče

Atiq Rahimi

Umberto Eco

prevod: Metka Zorec Mladinska knjiga, zbirka Roman, 2012, t. v., 139 str., 22,95 €

prevod: Vasja Bratina Mladinska knjiga, zbirka Roman, 2012, t. v., 563 str., 34,96 € Umberto Eco

Atiq Rahimi

Rahimi (1962), v afganistanskem Kabulu rojeni pisatelj, je po sovjetski invaziji konec sedemdesetih let emigriral na Zahod, kjer je začel ustvarjati v francoščini, za Kamen potrpljenja pa je leta 2008 prejel Goncourtovo nagrado. Kraj dogajanja romana je nekje v Afganistanu, kamor so se bogovi zadnja desetletja večinoma prihajali le jokat, eden od protagonistov romana pa je v tilnik ranjeni in že več kot tri tedne negibni vojak. Ne jé, ne pije, a še kar živi, ob njegovem ležišču za ozdravitev moli njegova žena, v sosednji sobi jokata hčerki. Vse bolj stresna situacija žensko pripelje do tega, da začne negibnemu moškemu pripovedovati svojo zgodbo, njena spoved pa je neke vrste analiza afganistanske družbe, položaja žensk v njej, njihove nemoči, s katero jih stiska tradicija, a hkrati njihove nepopustljivosti, s katero skušajo te pogumne ženske prebiti dane okvirje. Njen monolog in razvoj dogajanja, vreden dramske uprizoritve, je vse bolj energičen in vse bolj odkrit, kar dviguje napeto pričakovanje moškega odziva, konec pa je svojevrsten vrhunec. (Po zgodbi je bil pred kratkim posnet tudi film, pri nas ga pričakujemo drugo leto. Razkošen minimalistični roman. > Samo Rugelj

Dobrih trideset let je minilo, odkar je Umberto Eco (1932), italijanski semiotik, filozof, esejist in literarni kritik, izdal srednjeveško kriminalko Ime rože (1980), s katero je takoj zaslovel. Zaradi nje so bili tudi vsi njegovi naslednji romani (Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne, Baudolino in Skrivnostni otok kraljice Loane), pa tudi neleposlovne, strokovne knjige, deležni veliko pozornosti. Vse romane imamo prevedene v slovenščino, zdaj pa je izšel tudi slovenski prevod njegovega šestega romanesknega dela, Praško pokopališče, iz leta 2010, v katerem spet pademo v ecovsko prepoznavno eklektično mešanico zgodovinskega romana in kriminalne srhljivke. Čas dogajanja je tokrat konec devetnajstega stoletja, ko se je porajala psihoanaliza, v Evropi pa so se kovale mnoge zarote. Resnični zgodovinski dogodki so tako vtkani v dnevniško pripoved glavnega in edinega izmišljenega lika, ponarejevalca in lažnega stotnika Simoneja Simoninija. Praško pokopališče je roman, s katerim bo Eco svoje navdušence spet potegnil globoko v svoja nedrja in jih izpustil šele na zadnji strani. > Samo Rugelj

Biosoproga Michal Viewegh

prevod: Anjuša Belehar in Jernej Juren Sanje, zbirka Sanje. Roman, 2012, m. v, 176 str., 5,99 €

Michal Viewegh

Viewegh, veliki zvezdnik sodobnega češkega leposlovja, ki je tudi pri nas zelo priljubljen (Čudoviti pasji časi, Letoviščarji, Roman za moške idr.) je najnovejšo zgodbo začinil z obilico humorja, ki se sprehaja po tanki meji cinizma, menda pa jo je obarval tudi rahlo avtobiografsko. Uspešen, vase zagledan pisatelj Miomir omreži plaho knjižničarko Hedviko, jo velikodušno popelje pred oltar in zapre v zlato kletko. A s pomočjo doule (alternativne porodničarke), ki jo mladoporočenca najameta nekaj tednov pred rojstvom prve hčerke, se ubogljiva ženička začne spreminjati v njemu neljubo aktivistko, ki kmalu na prvo mesto postavi otroke, domači vrt, tečaje masaže, bioprehrano, recikliranje, homeopatska zdravila itn. Razvajeni pisatelj pa počasi drsi proti repu lestvice ženinih prioritet. »Nič dramatičnega in brez elementov tragedije,« je nekje rekel avtor o tem romanu, le aktualne teme vsakdanjika. > Renate Rugelj 81 | september 2012

4


Tuje leposlovje Petelinčka Raymond Kluun

prevod: Tanja Mlaker Mladinska knjiga, zbirka Oddih, 2012, t. v., 247 str., 27,95 €

Raymond Kluun

Kluun je s svojima prejšnjima knjigama, Pride ženska k zdravniku … (2009) in Vdovec (2010), razorožil slovenske bralke in bralce, saj je ponudil eksotično kombinacijo ljubezenskih dogodivščin in neozdravljive ženine bolezni, ki je privabila vročico v srce in solze na lica. Preden je Kluunov junak Stijn postal vdovec in preden se je s hčerko odpravil na odrešujoče potovanje v Avstralijo, pa sta bila s poslovnim partnerjem Frenkom na začetku svoje podjetniške kariere, pri kateri sta želela svoje oglaševalsko svetovanje nadgraditi s prvim pravim poslom. Idejo jima je dal gejevski znanec Charles, ko ju je seznanil z dejstvom, da bo Amsterdam gostil nekakšne gejevske olimpijske igre, kar bi lahko bila tržna niša, ki je nikakor ne gre spustiti iz rok. Izvirna ideja hitro preseže prvotne okvire, njena realizacija pa Stijna in Frenka postavi pred povsem nove preizkušnje. Kakor je Srđan Dragojević tematsko presenetil s svojim filmom Parada kot sklepnim delom neformalne trilogije z Lepe vasi lepo gorijo in Rane, je Kluun s Petelinčkoma sklenil trilogijo Stijnove zgodbe. > Renate Rugelj

Predsednikova žena Stefan Chwin

prevod: Jana Unuk Cankarjeva založba, 2012, t. v., 261 str., 24,94 €

Stefan Chwin

Chwin (1949) je poljski pisatelj in esejist ter profesor literature na Univerzi v Gdansku, ki je v zadnjih petnajstih letih napisal že vrsto romanov. V slovenščini se zdaj prvič predstavlja s Predsednikovo ženo, delom iz leta 2005, v katerem je inteligentno prepletel ključne patologije in škandale, ki poganjajo poljsko, ameriško in svetovno politiko zadnjega obdobja. V politični srhljivki, ki obenem pretehtano razkriva zablode sodobnega sveta, je glavna junakinja Krystyna, žena poljskega predsednika, ki, potem ko ugotovi, da jo prvi človek države vara, pobegne iz predsedniške palače. Kmalu pade v versko sekto in se zaljubi v njenega voditelja, kar jo pozneje ponese še globlje v spletke svetovne politike, ki ji vsakdan krojijo denar, izsiljevanja in nestrinjanje s sedanjo ureditvijo sveta. Njeno zgodbo pripoveduje in zapisuje Nick Karpinsky, pacient psihiatrične bolnišnice na Floridi, ki edini ve, kaj se je po pobegu predsednikove žene v resnici zgodilo z njo. > Samo Rugelj


Tuje leposlovje Pobliski

Samec

prevod: Anuša Trunkelj Sanje, zbirka Sanje. Roman, 2012, m. v., 128 str., 10,99 €, JAK

prevod: Alenka Ropret Sanje, zbirka Sanje. Roman, 2012, m. v., 160 str., 8,99 €, JAK

Christopher Isherwood

Jean Echenoz

Jean Echenoz

Literarna biografija Nikole Tesle (1856– 1943), morda največjega izumitelja, ki se je kdaj rodil na balkanskih tleh, je šegavo in pomenljivo pisan roman. Po eni strani osvetljuje genialnost znanstvenika in avtorja, ki je imel na svojem ustvarjalnem vrhuncu v vsakem trenutku na zalogi neskončno mnogo idej, ki jih ravno zato ni mogel pripeljati do konca in z njimi finančno uspeti, po drugi strani pa delo predstavi prestrukturiranje ameriškega kapitalizma ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, ko je elektrika (kot eno ključnih področij raziskovanja Nikole Tesle), skupaj z nafto in plinom, postala glavni energent in na površje spravila nove podjetnike, denimo J. P. Morgana, Edisona in Westinghousa, ki so, tudi po zaslugi Nikole Tesle obogateli čez vsako mero. Blišč in beda genija, ki je umrl v skromnem hotelu med golobi, katerim je razdajal poslednjo življenjsko silo, je upodobljena s tako nonšalantno zavzetostjo Goncourtovega nagrajenca Jeana Echenoza, da zasluži, da se na Teslo spomnimo vsakič, ko prižgemo luč. > Samo Rugelj

Najbolj znani roman ameriškega pisatelja Christopherja Isherwooda (1904–1986) iz leta 1964 portretira povprečen dan univerzitetnega profesorja Georgea, ki skuša rekonstruirati in spet sestaviti življenje po smrti svojega ljubimca. Dnevna rutina, od vstajanja, zajtrka, sprehoda v službo, predavanja, komunikacije s prijatelji, prijateljico in študenti, popoldanske telovadbe, naraščajoče stiske, ki jo poraja prihajajoči konec dneva, ter odhoda v posteljo, kjer naj bi se vse skupaj pomirilo in umirilo, je po eni strani portret gejevske generacije na začetku šestdesetih let v Ameriki, ki jo Isherwood na drugi strani staplja z univerzalno stisko človeka, ki mora po smrti svojega najbližjega spet osmisliti svoje življenje. Roman je bil ob pozitivnem odzivu pred tremi leti tudi prelit v film, vlogo Georgea je mojstrsko odigral oskarjevec Colin Firth, ob njem pa je stala tudi Julianne Moore. Vrhunska literatura z angažirano noto. Colin Firth in Julianne Moore > Samo Rugelj v filmu Samec


Tuje leposlovje Skrajni rob grebena

Egosurfing

prevod: Gašper Malej Društvo 2000 in KUD AAC Zrakogled, zbirka Helia, 2011, m. v., 240 str., 19 €, JAK

prevod: Veronika Rot Učila International, 2012, t. v., 313 str., 28,90 €

Nelida Milani

Pripovedne robove izbranih zgodb Nelide Milani (ena vodilnih pisateljic italijanske narodne skupnosti na Hrvaškem), zarisujeta Istra in manjšinska, italijanska (jezikovna) identiteta. Znotraj te avtobiografsko začrtane krajine, ki sta jo močno zaznamovali tudi izkušnja druge svetovne vojne in eksodus Italijanov po njenem izteku, avtorica naseljuje posamične usode svojih likov, večinoma žensk. Včasih v širokem zamahu sledi njihovi celotni življenjski poti in tako spotoma odstira vpogled v družbenopolitične razmere v Istri prejšnjega stoletja in vsakdan tamkajšnjih prebivalcev. Ta zgodovinsko-antropološki horizont avtorica poglablja z jasnimi psihološkimi portreti, ki so večinoma melanholično obarvani, saj se izrisujejo ob izkustvih tujstva, zapuščenosti, bolezni in smrti. > Maša Ogrizek

Llucia Ramis

Obdobje prevlade rumenega tiska in tabloidizacije javnega življenja, socialna omrežja, ki opredeljujejo posameznika in vplivajo na njegov status in samopodobo (»če me ni na spletu, me ni«), vsesplošna odtujenost in samozagledanost, to so glavne teme tega sodobnega in nagrajenega španskega romana, ki je izšel pred dvema letoma. Egosurfing vzleti v trenutku, ko uličnemu sprehajalcu po naključju pade na glavo vreča smeti, dogodku pa je priča tudi televizijska novinarka. Ta iz banalnega dogodka poskusi skonstruirati senzacionalnistično novico, zgodbi pa da pospešek dejstvo, da je v vreči za smeti tudi položnica z imenom pisateljice priročnikov za samopomoč. Usode vpletenih se tako začenjajo prepletati na nenavadne načine, ki jim kar ni videti konca. Razgiban roman z urbanim mediteranskim literarnim melosom. > Samo Rugelj

Leica format

Daša Drndić prevod: Sanja Polanc Društvo 2000 in KUD AAC Zrakogled, zbirka Helia, 2011, m. v., 352 str., 25 €, JAK

Po romanu Sonnenschein je to drugo delo samosvoje hrvaške pisateljice, ki je prevedeno v slovenščino. Roman je izrazito fragmentaren in nima enotne fabulativne linije, zato pa je osrednji kraj dogajanja enoten. To je Reka, ki je hkrati povsod in nikjer, izmišljena in realna obenem. Tu se preteklost srečuje s sedanjostjo in faktografija z izmišljijo, leposlovni citati pa so v živahnem dialogu z dokumentarnimi dejstvi. Na vsakem koraku odzvanja spomin na nacizem kot paradigmo vseh kasnejših oblik totalitarizma in nekakšen praizvor iz katerega izhajajo vsi kasnejši vojaški konflikti, tudi vojna na Balkanu. Ta spominska baza preplavlja mesto in na različne načine prodira v vsakdanje življenje tamkajšnjih prebivalcev. Roman je nenavaden že na pogled, saj avtorica eksperimentira z zunanjo formo, tako, da del besedila zapisuje v stolpcih in občasno doda kaj slikovnega gradiva. Gre za spretno napisan tekst, ki se cinično obregne ob sočasne družbene probleme in ne prizanaša prav nikomur. > Ana geršak


Kratke zgodbe Limonova miza

Spomini nekega norca

Julian Barnes

Prevod: Matej Juh Arsem, 2012, t. v., 219 str., 23 €

Gustave Flaubert

prevod: Ignac Fock Modrijan, zbirka Nostalgija, 2012, m. v., 207 str., 17,20 €, JAK Gustave Flaubert

Julian Barnes

Francoskega klasika Flauberta (1821– 1880) najbolj poznamo po njegovih romanih Gospa Bovary in Vzgoja srca, nedavno pa je v slovenščini izšel njegov Slovar splošno priznanih resnic. Spomini nekega norca so zbirka kratkih zgodb iz zgodnjega Flaubertovega ustvarjanja (prevajalec je zgodbe izbral, uredil in napisal tudi spremno besedo), ki so razporejene kronološko, pri čemer prva in poslednja pomenljivo sklepata krog, znotraj katerega se je v (še najstniških letih) gibal kasneje slavni pisatelj. Tako v Portretu lorda Byrona, ki je nastal kot šolska naloga, na svojstven način upodablja človeka, ki je bil neke vrste literarni svetilnik njegovi generaciji, zaključna zgodba Spomini nekega norca, napisana leta 1938, objavljena pa šele po njegovi smrti v začetku dvajsetega stoletja, pa je neke vrste literarna avtobiografija, v kateri se razkrije kar nekaj (ljubezenskih in drugih) podrobnosti, ki so ga zaznamovale za vse življenje ter vplivale tudi na njegova dela. Tiste, ki se navdušujejo nad zgodbami o knjigah, bo gotovo pritegnila tista z naslovom Biblioman, kjer glavni junak v iskanju redkih knjig dobiva že skoraj faustovske poteze, Spomini nekega norca kot celota pa vsekakor kažejo neizmerni talent za pisanje, ki ga je Flaubert premogel že v res mladih letih. > Samo Rugelj

Barnes (1946), tudi pri nas dobro znani angleški pisatelj komunikativnih in berljivih romanov, ki pa jim priznavajo precejšnjo literarno vrednost, je lani dobil bookerja za kratki roman Smisel konca, ki je letos spomladi izšel tudi pri nas. Ne glede na to, da imamo prevedenih kar nekaj njegovih del, pa smo Barnesa do sedaj pri nas poznali samo po romanih, zato njegova zbirka kratkih zgodb Limonova miza iz leta 2004 pomeni prijetno osvežitev saj ga predstavlja še v drugi literarni formi. Če ste morda pomislili, da se Barnes v svojih kratkih zgodbah loteva literarnih okruškov, ki jih ni mogel spraviti v romane, vas lahko razveselimo, da ne gre kake ostanke iz njegove ustvarjalne delavnice, temveč za umetelno in kompleksno sestavljene pripovedi, ki v nekaterih primerih skoraj povsem ustrezajo širini romaneskne teme, ki pa jo Barnes predstavi v bolj zgoščeni obliki. Taka je denimo že prva zgodba, Kratka zgodovina friziranja, nekakšna biografija rasti junaka skozi evolucijo njegovih obiskov pri frizerju preko desetletij. Na drugi strani so vsebinske miniaturke, recimo Česa vsega ne veš, ki pa se na približno enakem obsegu lotevajo bolj zamejene teme, kot je na videz sproščen pogovor dveh prijateljic na pijački, ki pa ima še skrite in tihe podtone. > Samo Rugelj

Zgodbe, ki to niso Robert Musil

prevod: Ana Jasmina Oseban, Stana Anželj, Štefan Vevar Študentska založba, zbirka Beletrina, 2012, t. v., 232 str., 24 €, JAK

Robert Musil

Musil je avstrijski in evropski klasik (1880–1942), ki je v slovenščini najbolj znan po svojih dveh delih, Zablodah gojenca Törlessa (1906, pri nas je izšel v okviru Sto romanov) in nedokončaneem mega romanu Mož brez posebnosti, ki je izvirno izšel v več zvezkih (1930, 1933, 1943 in 1952), pri nas pa leta 1962 v prevodu Janeza Gradišnika. Pri nas je nazadnje, leta 1992, izšla njegova zbirka kratkih zgodb Tri ženske, v ta žanr pa spada tudi pričujoča knjiga Zgodbe, ki to niso, ki izhaja iz zbirke Zapuščina za časa življenja iz leta 1935, pokriva pa Musilovo ustvarjanje od začetka stoletja pa do 1933. V njej so v več sklopih nanizani: najprej stilistične miniaturke, ki skupaj predstavljajo Musilovo literarno modernistično poetiko, potem razni pripovedni fragmenti, na koncu pa še Musilovi aforizmi ter avtobiografske zabeležke. Zgodbe, ki to niso so s svojimi spremnimi opombami in komentarju k izboru (to je napisal Walter Fanta) tudi neke vrste študijskega izdaja (intepretacija del je prepuščena bralcem ali študijskim skupinam). > Samo Rugelj 81 | september 2012

8


Domače leposlovje/esejistika Dekle s Polane

Nasprotja

Ernest Jazbinšek samozaložba, 2012, t. v., 398 str., 24,50 €

Denis Poniž

Mladinska knjiga, zbirka Kultura, 2012, pt. v., 205 str., 24,94 €, JAK

Obsežna družinska kronika sociologa in evropskega prvaka invalidov v letu 1995 (istega leta postavi svetovni rekord) v streljanju z zračno pištolo v velikih zamahih popisuje življenje preprostih ljudi iz širše okolice Zasavja ter njihovo spreminjanje v zadnjih osemdesetih letih. Čeprav je v okvirni zgodbi romana kot osrednji junak predstavljen Peter Grumadar, pripovedovalec temeljito popiše tudi življenje njegovih staršev, ki umrejo v prometni nesreči, ko je Peter star komaj tri leta. Tu se pripoved iz tretjeosebne prelevi v prvoosebno, središče zanimanja pa postane junakovo ljubezensko življenje. Roman je prvi del trilogije Zavita steza življenja. > Ana Geršak

Denis Poniž

Osma esejistična knjiga profesorja zgodovine in teorije slovenske in evropske dramatike na AGRFT, dramatika in angažiranega publicista (rojenega 1948), se odpre z besedilom o naslovu knjige, ki se mu je zapisal na plaži kot edina beseda na strani v beležnici, nadaljuje pa z dvema daljšima in precej osebno konotiranima zapisoma. V prvem (Pot) pred bralca razpre avtoanalizo lastnega dolgoletnega (esejističnega) ustvarjanja, ugotavlja, da je nekaj njegovih besedil pač povozil čas, spet kaki drugi pa so danes še bolj aktualni kot ob nastanku, v drugem (Avtoportret s pripisom) pa skicira avtobiografijo, v kateri (tudi z inicialkami) navaja profesorje, sodobnike, kolege in prijatelje, ki so imeli ključno vlogo pri njegovem formiranju, včasih, v svinčenih socialističnih časih, tudi negativno. Od tu knjiga zavije proti bolj klasičnim esejističnim temam, ki pa jim Poniž da osebni pečat, denimo esej Kanibalizem, ki ga je literarno prvič spoznal pri Robinzonu, drugič pa pri Strniševi drami Ljudožerci ali pa (meni najljubši) esej Sanje, kjer avtor secira pojavljanje posameznih oseb v lastnih sanjah v povezavi z njihovim pomenom v njegovem realnem življenju. Knjiga razboritega samohodca, ki se je (kot kaže sklepni esej Esejistova poslednja skušnjava) začel spravljati s svetom. > Samo Rugelj

Od nikoder do nikamor Vladimir Kavčič Amalietti & Amalietti, 2012, m. v., 444 str., 33,95 €

Dogajalni čas Kavčičevega romana sega od novega tisočletja, v katerem živi zdaj osemdesetletni protagonist, pa vse do časa pred drugo svetovno vojno, ko začne personalni pripovedovalec opisovati protagonistove spomine na ideološko raznolikost pred drugo svetovno vojno. »Vztrajati pri svojem, biti načelen, ali se prilagoditi, obrniti po vetru? Kateri veter je pravi?« Vojna razkrije, da se lahko vsaka malenkost sprevrže v ogromno snežno kroglo, ki pokoplje vse pod sabo. Čas pokaže, da ni vseeno na kateri strani so se po lastni (ne)previdnosti ali volji usode znašli številni romaneskni liki. > Ana Geršak

Kristalinske čipke Helena Cestnik Mohorjeva Celovec, 2012, m. v., 126 str., 18,90 €

V ospredju romana Kristalinske čipke je pripovedovanje gospe Fanike, s katero se junakinja Helena, ki so jo pravkar izpustili iz bolnišnice, seznani med nabiranjem ginkovih listov pred domom za ostarele, da bi si ogledala ustanovo, v kateri se bo, kljub mladosti, nemara v kratkem znašla tudi sama. Helena posreduje bralcu Fanikino, hkrati pa tudi lastno zgodbo ter ob tem v njem poraja vprašanje, ali si bo katera od obeh Šeherezad, od katerih ena pripoveduje, druga pa piše, zato da bi ušla na videz neizogibni usodi, navsezadnje prislužila življenje. Knjiga Helene Cestnik s specifičnim jezikovnim pristopom oriše pretresljivi zgodbi dveh žensk, katerih telesna krhkost je živo nasprotje njune duhovne moči. > Ajda Janovsky

9

81 | september 2012


Biografije Mira Mihelič

Devet življenj

Alenka Puhar

William Dalrymple

prevod: Veronika Rot Mladinska knjiga, zbirka Album, 2012, t. v., 265 str., 44,96 €

prevod: Dora Debeljak Avrora, 2012, m. v., 382 str., 15,90 €

Mira Mihelič

William Dalrymple

Letos mineva sto let od rojstva Mire Kramer Puc Mihelič (1912–1985), velike slovenske pisateljice, prevajalke in kulturno družbene aktivistke, katere življenje in delo je težko na kratko osvetliti, saj samo njena bibliografija, zbrana v pričujočem albumu, zavzame dolgih 15 strani. Kot hči bančnega uradnika in operne pevke se je rodila v Splitu, se potem preselila v Zagreb, po ločitvi staršev nekaj let preživela v Trbovljah s starimi starši in pri enajstih letih pristala v očetovi meščanski vili v Ljubljani. Poskusila je s študijem na pravni fakulteti, se vmes poročila in rodila dve hčeri. Zelo mlada je napisala prva romana, pri katerih je zajemala kar iz svojega okolja. V prvem, Obraz v zrcalu (1941) opisuje bogati meščanski svet, ki mu je bila blizu, Tiha voda (1942) pa se vrača v njeno trboveljsko otroštvo. Po kratkem ustvarjalnem predahu, vojni in zaporniški izkušnji, še dveh sinovih, ločitvi, drugi poroki s slikarjem Francetom Miheličem (1950) in še petemu otroku, so se v naslednjih letih novi romani kar vsuli iz nje: April, Hiša večera, Mladi mesec, Mavrica nad mestom, Igra v vetru, trilogija Plamen in dim, Tujec v Emoni, Cesta dveh cesarjev ... Vmes je intenzivno ustvarjala tudi dramska dela (Ogenj in pepel, Operacija itn.), pa otroško in mladinsko leposlovje. Objavljala je v različnih časnikih, veliko prevajala in urejala druga knjižna dela, bila je začetnica knjižne zbirke Zenit, v katero je uspešno lovila sodobne svetovne romane, ki še danes niso izgubili na vrednosti. Prisrčna pisma, dnevniki, dragoceni arhivski zapisi in spominski utrinki v tej lepo urejeni in estetsko oblikovani monografiji pričajo, da je bila Mira Mihelič resnično ena od največjih dam povojne slovenske književnosti in slovenskega knjižnega sveta. > Renate Rugelj

Dalrymple (1965) je zgodovinar in pisatelj, ki se je rodil na Škotskem, zadnjih dvajset let pa z ženo in tremi otroki živi tudi v Indiji, na kmetiji zunaj New Delhija. Za svoje potopisne knjige, ki segajo na področje zgodovine in antropologije, je prejel mnoge nagrade, zaslovel pa je že s prvo In Xanadu (1989), ki jo je napisal pri dvaindvajsetih letih. Devet življenj je njegovo zadnje delo iz leta 2009, v njem pa nas v potopisnem slogu popelje skozi skoraj neverjetne, zgodovinsko obarvane in podkrepljene življenjepise devetih Indijcev, ki so vsak na svoj način našli mesto na izjemno raznolikem verskem zemljevidu sedanje Indije, ki se napaja iz tisočletne tradicije. Od slepega pevca baula, ki se preživlja s petjem in plesom in je posvečen v tantrično sadhano, prek nepismenega kozjega pastirja, ki pri življenju ohranja starodavni ep, saj ga zna na pamet, do džajnistične nune, ki se namerava po odpovedi družini in imetju sčasoma odpovedati še telesu. > Samo Rugelj

Napoleon 1 Guido Gerosa prevod: Karmen Chakir Kmečki glas, Zgodovinske osebnosti, 2012, m. v., 336 str., 18 €

V zbirki Zgodovinske osebnosti je tokrat na vrsti Napoleon, revolucionar, ki je osvojil imperij, Guida Gerose (tudi avtor biografiji Karla V. in Ludvika XIV). Knjiga opisuje Napoleonovo rojstvo (1769), mladost in družinsko ozadje, pa vse do revolucije, ob kateri je bil Bonaparte star dvajset let, in prvih vojaških pohodov: zmage v Italiji, egipčanske ekspedicije in zmage nad Avstrijci v bitki pri Marengu (1800). Avtor nam, venomer skozi gostoto dogodkov, podaja tudi slike Napoleonovih burnih odnosov z ženskami in njegove manično odločne poganske nazore. > Žiga Valetič

Obračun

Henrik Neubauer Samozaložba, 2012, t. v., 408 str., 49 €

Sisi

Operni režiser, koreograf, redni profesor na Akademiji za glasbo, zdravnik, publicist, navdušen zapisovalec zgodovine opere in baleta, vsestranski strokovnjak, publicist in pedagoški delavec, rojen 1929 leta, je v svoji dolgi in uspešni karieri napisal že več kot dva ducata različnih strokovnih knjig in monografij ter več kot 500 člankov s področja gledališča, baleta, plesa, opere itn. Obračun, velika 400-stranska barvna monografija, naj bi govoril o njegovem življenju in delu, a je veliko več kot zbirka spominov pomembnega kulturnega delavca ali le faktografsko obujanje preteklosti. Knjiga je, kot je v spremni besedi zapisal Črt Škodlar, »spomenik in edinstven dokument naše kulturne zgodovine preteklih sto let«. Brezskrbnemu otroštvu na Golniku (ki ga je ustanovil avtorjev oče akademik, prof. dr. Robert Neubauer) so sledila težka gimnazijska leta sredi vojne vihre, pa sočasen študij medicine in baleta, univerzitetna kariera, ruske baletne izkušnje, vodenje Festivala Ljubljana, mariborske Opere in številne druge mednarodne dejavnosti, ki so izoblikovale tega klenega človeka, ki je uspešno združil številne talente in svoje znanje skozi knjige ter pedagoško dejavnost še danes radodarno posreduje novim generacijam. > Renate Rugelj 81 | september 2012

Erika Bestenreiner prevod: Judita Trajber Kmečki glas, Zgodovinske osebnosti, 2012, m. v., 15,50 €

Elizabeta Bavarska, avstrijska cesarica in žena Franca Jožefa I., je vsekakor priljubljena zgodovinska oseba, širši javnosti znana tudi po filmih, v katerih jo je upodobila Romy Schneider. Pričujoči življenjepis bralcu ponuja vpogled v njeno življenje od otroških let do smrti v Ženevi leta 1898, obširno pa predstavi tudi življenje preostalih članov njene širše družine. Pri prebiranju knjige pa se ne moremo izogniti občutku, da avtorica bolj kot kaj drugega želi poudariti slabše strani Sisijinega značaja in njeno neprimernost za naloge, ki naj bi jih kot cesarica opravljala. > Majda Peklaj

10


Portret: Boris Pahor

Maša Ogrizek

Knjiga o Radi Boris Pahor

Cankarjeva založba, 2012, pt. v., 490 str., 29,95 €, JAK

Nedavno, tik pred avtorjevim 99. rojstnim dnem, je pri Cankarjevi založbi izšlo Pahorjevo delo Knjiga o Radi. Gre za dnevniške zapise, ki so nastali med letoma 2009 in 2011; kot priča naslov, je središčno mesto, okoli katerega krožijo preostala razmišljanja, pisateljevo polstoletno sobivanje z ženo Rado. Ob intimnejših zapisih, v katerih reflektira svoj odnos do družine in prijateljev (pisateljev), se Pahor v knjigi vedno znova vrača k osrednjim temam, ki tudi sicer zaznamujejo njegov obsežni literarni opus: ogrožena narodna oziroma jezikovna identiteta manjšine, taboriščna izkušnja, upor proti fašizmu, nacizmu in komunizmu ter pomen spominjanja. Avtorjevi pisavi je na splošno lastno »večno vračanje« – pogosto spreminja že napisano, tudi naslove del, posamezne izseke iz že objavljenih del vključuje v nova besedila ipd. Pri tem ne gre za ponovitve, temveč za vnovičen razmislek z nove, tako družbene kot osebne perspektive. V tej luči je Knjigo o Radi mogoče brati kot »opombe pod črto«, s katerimi Pahor pojasnjuje oziroma dopolnjuje temeljna mesta svoje literarne in življenjske poti. Ena od travm, ki se mu je že zgodaj vžgala v spomin, je ponižujoča, razosebljajoča izkušnja italijanskega fašizma. Ko je bil star sedem let, leta 1920, je bil priča požigu Narodnega doma v Trstu. Po tem dogodku je dobila naslov tudi zbirka kratke proze Kres v pristanu (1959), ki je pozneje izšla v nekoliko predelanem ponatisu in s spremenjenim naslovom Grmada v pristanu (1972). V Knjigi o Radi avtor fašistično preziranje slovenskih ljudi označi kot »čisti rasizem« in obenem opozarja, da je zaradi zgodovinske pozabe to obdobje danes nevidno: »Tako se vede tudi italijanska demokratična politika, tako desna kot leva, v zvezi z zločini, ki jih je počel fašizem.« Pahor o pozabi, ki je, kot pravi, pogosto hotena, v svoji zadnji knjigi zapiše: »Pozaba je torej 'velika črna luknja brez dna', kamor strmoglavi spomin, vsak spomin.« A včasih tudi spomin ni dovolj; razčlovečenje koncentracijskih taborišč je bilo tako vseobsegajoče, da bi moralo – a zaradi naše nedoletnosti žal ni – povročiti premik v zavesti človeštva. Pahorja je ta premik za vselej izrinil na izvzeto mesto v družbi; izkušnje iz taborišč pa so pustile tudi neizbrisen pečat v njegovi prozi, najizraziteje v pričevanj-

skem romanu Nekropola (1967), v romanu Spopad s pomladjo (1978) pa pripoveduje o vrnitvi taboriščnika v življenje. A Pahor pri govoru o koncentracijskih taboriščih zahteva preciznost; v Knjigi o Radi tako zapiše: »To niso bila taborišča za Boris Pahor, rojen 26. avgusta 1913 v Trstu, uničevanje judovskih je eden najpomembnejših slovenskih pisateljudi, ampak delovna ljev. Med prevodi njegovih del v mnoge jezitaborišča za protinacike je na prvem mestu Nekropola (1967), avste.« tobiografsko zaznamovano pričevanje o konTakšna doslednost, ki zavrača vsakršno po- centracijskem taborišču Natzweiler-Struthof. enostavljanje, je zna- Pahorjev opus se sicer večinoma posveča Trčilna tudi za Pahorjevo stu. Večkrat so ga omenjali tudi kot kandidarazumevanje povojne- ta za Nobelovo nagrado za književnost. ga dogajanja, ki presega »rdeče-beli« dualizem. Leta 1966 je s podporo liberalnih demokratov ustanovil revijo Zaliv, ki je dve desetletji zagovarjala demokracijo in odklanjala režim ene stranke; skupaj z Alojzom Rebulo sta leta 1975 izdala brošuro Edvard Kocbek, pričevalec našega časa z intervjujem, v katerem je Kocbek prekinil uradni molk o povojnih pobojih domobrancev, zaradi česar je bil Pahorju za več let prepovedan vstop v tedanjo državo. Tudi v Knjigi o Radi se Pahor pogosto vrača k pesniku in h kritičnemu motrenju komunizma, a obenem nedvoumno zapiše: »Vendar se mi zdi zgrešeno kar naprej kazati na krivde komunizma in pri tem pozabljati na krivde in zločine kolaboracije.« Kot rečeno, Pahor v svoji zadnji knjigi posebno mesto odredi svojemu odnosu z ženo Rado; z bralci sprva deli drobne impresije iz njunega vsakdanjega življenja, ki poteka »v ozračju harmoničnega in igrivega sožitja«, a tudi ženine napredujoče bolezni, ki ju slednjič loči. Prav ta odsotnost pa razpre globlji razmislek o njuni zvezi, ki je bila vedno podrejena pisateljevi strogi delovni disciplini. Kot kaže, je pri Pahorju najmočnejši ustvarjalni eros, čeprav se je včasih vnel tudi ob ženskah, ne le ženi. V njegovih zadnjih dnevniških zapisih osupljajo neuničljivi vitalizem, ostrina misli in brezkompromisno zagovarjanje (političnih) stališč.


Izpovedi Delaj, teci, živi

Homo domesticus

Samo Rugelj

UMco, zbirka Preobrazba, 2012, m. v., 219 str., 16,90 €

David Valdes Greenwood prevod: Lili Potpara Modrijan, 2012, m. v., 175 str., 22,20 € David Valdes Greenwood

Samo Rugelj

Prisrčna ljubezenska zgodba, zapakirana v humorne napotke za lažje razumevanje zakonskega partnerja, že na prvih straneh prebudi bralčeva čustva in spol mladoporočencev sploh ni pomemben. Prvi zmenki, plaho spoznavanje partnerjevih navad, dolgi izleti, romantični pogovori, prilagajanje na skupno življenje, strah pred sorodniki, trema pred poroko, so pogosti občutki vseh mladih partnerjev, kadar pa je govor o homoseksualnem paru, so take vrste težav še stopnjevane, četudi se zgodba dogaja v liberalnem bostonskem predelu. Vešče zapisana prvoosebna pripoved sproščeno ponuja pogled za zaveso gejevskega vsakdanjika. > Renate Rugelj

"Idejo za knjigo sem dobil pred štirimi leti, ko sem v angleščini prebral Murakamijevo knjigo o teku in sem pomislil, da bi nekaj takega, seveda s perspektive ljubiteljskega tekača, napisal tudi sam," pravi avtor. Ravno izkušnja rekreativnega tekača pri pripravah na maraton je tista, zaradi katere lahko knjigo Delaj, teci, živi označimo kot zgodbo o uspehu. Seveda ne o časovno merljivem uspehu, ki nam ga vsiljujejo množični mediji, oglaševalska industrija in s testosteronom nabiti vsakdan, temveč za zgodbo o majhni, osebni zmagi posameznika nad samim seboj in svojo lenobo. Gladko berljivo pripoved dodatno zabelita nesebična podpora družine in dejstvo, da gre, vsem težavam navkljub, za tekaški dosežek, ki mu je ta hip kos le skromnih nekaj promilov Slovencev. Seveda govorimo o rezultatu, ki za zunanji svet (in za resne aktivne tekače) sploh ni velik, posamezniku pa nudi tako želeno povratno informacijo o tem, ali zmore iti prek sebe. Velik plus Rugljevega pisanja je v tem, da knjiga ni napisana le v strogem tekaškem kontekstu. Avtor svojo preobrazbo od pisarniškega zakrčenca do počasnega maratonca nadgrajuje s socialnimi in empiričnimi momenti teka in gibanja sploh ter s časovnimi preskoki skozi trideset let svoje tekaške in osebne zgodovine. To počenja lahkotno, nevsiljivo in iskreno, ravno takšen pristop pa knjigo dodatno oplemeniti in jo približa krogu najširšega občinstva. > Žiga X. Gombač

Usode s Koroškega Vinko Ošlak

Slovenska matica, 2012, t. v., 232 str., 22,73 €, JAK

Vinko Ošlak, koroški pisatelj in esejist, je na povabilo urednika Slovenske matice razširil prvotno zbirko treh življenjepisov z dodatnimi tremi, ki so sooblikovala njegovo »življenje, mišljenje in ravnanje«. Najprej se ustavi ob Jožetu Tisnikarju, slikarju mrakobnih človeških podob, ki je močno zaznamoval slovenski slikarski prostor po drugi vojni. Tudi kipar Rade Nikolić in »nesojena pisateljica« Pavla Pudgar sta bila povezana s Tisnikarjem, Ošlak pa zapisoma doda besedilo o slikarju Karlu Pečku (r. 1920), pokojnem literatu in publicistu Francu Sušniku ter Jožetu Erjavcu, ki je bil brat Ošlakove mačehe. Pisec seveda portretira mehko koroško dušo, knjigo pa začne s pregledom literarnih portretov, ki da »v slovenskem literarnem izročilu nimajo tako izrazite veljave kakor v literaturah drugih narodov«. > Žiga Valetič

Izpoved londonskega gangsterja John Pridmore, Greg Watts prevod: Klementina Logar Družina, 2012, m. v., 256 str., 19,90 €

John Pridmore je bil kot sin policista vzgojen v londonskem East Endu, kjer se je že v zgodnjih najstniških letih srečal s kriminalom. Pri petnajstih letih je zapustil dom in se spustil v svet nasilja in drog, do dvajsetega leta pa je bil dodobra seznanjen z londonskim kriminalnim podzemljem. Po neki noči, ko je pred nočnim klubom pretepel mladega moškega in v prepričanju, da ga je ubil, zbežal, se je končno moral spoprijeti z realnostjo svojega početja in ugotovil, da v njegovem življenju manjka nekaj bistvenega … Svojo izkušnjo je prek biografskega romana podelil s svetom, zdaj pa živi novo življenje, polno ne nasilja, temveč boga. > Vesna Paradiž

Zgodbe z bolšjaka Ciril Ulčar

Modrijan, 2012, t. v., 328 str., 23,30 €

Ne domišljaj si Igor Plohl Pivec in Zveza paraplegikov Slovenije, 2012, m. v., 280 str., 18 €

Ciril Ulčar (r. 1927) je v Zgodbe z bolšjaka prenesel tako dolgoletno barantanje in učenje v starinarnici na prostem kot tudi kronologijo nastanka in razvoja takšnega trga v prestolnici. Knjigo bogatijo slikovno gradivo ter izkustvene anekdote, prek katerih zaznamo, kaj se v resnici dogaja na bolšjaku, ko ga kot nedeljski firbci le mimobežno preletimo. Izvemo, koliko lahko stane prodajalčeva nevednost v primeru Hitlerjevega Mein Kampfa, kako se je pri prodaji starin poznal prehod iz socializma ali kako je, ko se te poloti »srčna bolečina nad sanjskim zakladom, ki bo zajadral v neznane zbirateljske pristane«. »Tu trgujeta angel in satan, tu si podajata roko tat in poštenjak, tu se zbiralstvo sprevrže v grabljenje in ropanje, tu se srečujeta bogatin in berač, srce in zloba, duh in materija.« Z nostalgijo. > Žiga Valetič 81 | september 2012

Vsakogar lahko doleti neusmiljen udarec usode, po katerem nismo nikoli več enaki, opozarja avtor romana Igor Plohl. Profesor geografije, ki je po padcu z lestve postal paraplegik, z razorožujočo preprostostjo opiše bralcu svojo tragično zgodbo in mu brez olepševanja predstavi življenje človeka z gibalnimi omejitvami. Knjiga seže bralcu prav do srca ne le zaradi pretresljive vsebine in privlačnega sloga pisanja, ampak tudi po zaslugi pozitivnega sporočila, ki uči, da moramo vztrajati v boju za svojo srečo, tudi kadar nam drugi zabrusijo: »Ne domišljaj si!« > Ajda Janovsky 12


Poezija

Kristina Sluga

Motorno kolo, parkirano pod zvezdami Mircea Cărtărescu prevod: Aleš Mustar Cankarjeva založba, zbirka Vilenica, 2012, t. v., 109 str., 22,95 €, JAK

Romunski literarni klasik in lanski nagrajenec Vilenice nam je že poznan po izjemnem romanu Nostalgija in zbirki zgodb Zakaj ljubimo ženske, tokratna izdaja pa predstavlja antologijski prerez njegove pesniške ustvarjalnosti. Avtor ni samo radikaliziral romunske poezije, ampak zanjo tudi ponovno prebudil zanimanje med bralci. Poleg Elegij večji del zbirke obsega sklop Ljubezenskih pesmi, v katerih pesnik do obisti razgalja vsa občutja ljubezni, od neznosnega hrepenenja do neznanske groze pred žensko. Pesmi v prozi z valujočim verzom brišejo mejo med realnim in fantazijskim, pretirano mrakobnost in resnost pa avtor uspešno blaži z grotesko in ironijo.

Romantičen večer Srečko Čož Založba Schwazs, 2012, t. v., 119 str., 20 €

Čoža večina pozna kot odličnega pisca besedil slovenskih popevk (Sava šumi), vendar pa avtorjeva nova pesniška zbirka, naslovljena po skladbi, ki je prejela nagrado za najboljše besedilo na Slovenski popevki 2010, v ospredje postavlja izpovedno poezijo. Ta je polna ljubezenskega hrepenenja (nikakor ne patetičnega), nostalgične zazrtosti v preteklost, čudenja nad življenjem in celo družbene kritike. Grenko-sladka, včasih tudi hudomušna besedila objemajo spevni ritmi, ki razkrivajo Čoževo popevkarsko dušo.

Roke v dežju Miklavž Komelj LUD Literatura, zbirka Prišleki, 2011, m. v., 174 str., 19,90 €, JAK

V zadnji pesniški zbirki eden najvidnejših slovenskih pesnikov srednje generacije spet »osvaja« nove pesniške svetove. Na mesto lirične intimne izpovedi stopata vse večja družbena angažiranost, včasih že revolucionarnost in odločno obsojanje kakršnega koli zatiranja posameznikove svobode. Poezija postaja odprt intelektualistični diskurz, pri čemer avtorjevo govorico dopolnjuje množica glasov iz vseh časov, zapisana v različnih jezikih (Pessoa Majakovski, Brecht). Komelj svojo »neujetost« izkazuje tudi v pesniški formi (od drobnih miselnih utrinkov do sonetov) in tipografiji, ki le še poudari sporočilnost pesmi.

Mozaik v kovčku Majda Artač Sturman ilustracije: Jasna Merkù Mladika, 2012, m. v., 112 str., 22 €

Novo delo tržaške pesnice in pisateljice Sturmanove je svojevrsten preplet poezije in proze, katerih literarno govorico v likovnem svetu pišejo ilustracije Jasne Merkù. Osrednje mesto zavzema pesniški cikel Pesmi sveta, v katerem so spete barvne pesmi (Zelena pesem, Rdeča pesem), ki pri avtorici spodbudijo refleksijo o simboliki barv, ta pa se razraste v razmišljanje o življenju, sodobnem svetu in hkrati služi kot izhodišče za zgodbo ruske priseljenke, umetnice Galje. Barviti kalejdoskop življenja.

Glanum Andrej Medved LUD Literatura, zbirka prišleki, 2011, m. v., 118 str., 14,90 €, JAK

Vsestranski umetniški ustvarjalec, ki se v zadnjih letih izkazuje z izjemno pesniško eruptivnostjo, se v novi zbirki vrača v Glanum – antično rimsko mesto v Provansi, nekakšno vesoljno časovno vozlišče, v katerem skuša osmisliti svojo preteklost in obstoj. Medvedova poezija je še vedno preplet mythosa in logosa, mistična izkušnja, ki nikoli ni povsem razodeta, a hkrati v svoji izpovednosti neizmerno lepa: »... astralni trak, zavezan v lunin / krajec in v preproge neobranih sliv in / češnjevega cveta, in z iskrami razžarjenega ognjemeta ...«.


Pobliski v prevode

foto: Igor Modic

Rubriko pripravlja:

tokrat piše Breda Biščak

»Literarno prevajanje je bitka, iz katere ne moreš iziti brez žrtev.« Že od nekdaj ne maram ničesar, kar diši po lektoriranju in pisanju kritik. Ne da to nista potrebni dejavnosti, vsekakor sta; vendar se vedno sprašujem, kje je meja med »narobe« in »drugačno«. Kadar gre za šolske napake, je seveda ni težko določiti, kadar pa imaš opravka s presojanjem, ali je prevodna rešitev dovolj ustrezna, povedna, prepričljiva, ustvarjalna itn., se vsaj zame stvari zakomplicirajo. Poleg tega je vsako dobro literarno delo literarno vesolje v malem, in kdo naj bi ga bolje poznal, če ne ravno njegov prevajalec (in seveda avtor)? Na nekem prevajalskem večeru sem slišala primerjavo, da je literarno prevajanje bitka, iz katere ne moreš iziti brez žrtev; pri dobrem prevajalcu jih bo kot pri dobrem generalu čim manj. In kako naj vem, da pri presoji tujih literarnih prevodov ne podležem skušnjavi, ki jo poznamo iz pregovora »po bitki je lahko biti general«? To so vprašanja, ki me vedno preganjajo, ko bi morala v roke vzeti lektorsko ali kritiško pero, in so me tudi tokrat, ko sem v trenutku »neprisotnosti« privolila, da bom to storila. Prvi prevod sem si izbrala, ker dokaj dobro poznam avtoričin opus; iz dosedanjega sodelovanja s prevajalko pa sem se naučila, da se lahko od nje veliko naučim. Drugi prevod mi je pod roke prišel sam od sebe, pred tem nisem poznala ne avtorice ne prevajalca in tako nisem imela ne o enem ne o drugem nobenega vnaprej izoblikovanega mnenja oz. pričakovanj. Virginia Woolf: Flush: Življenjepis. Prevedla Jana Unuk. Uredila Tatjana Jamnik. Modrijan, 2011. Flush je, v grobem rečeno, parodistična oblika biografije, po svoje celo dvojna biografija, psička Flusha in njegove lastnice, angleške viktorijanske pesnice Elizabeth Browning. Virignia Woolf je bila mojstrica parodije in pretiravanja in njen slog pisanja – kar se mi zdi ena temeljnih prvin s prevajalskega vidika – je v slovenščini ustrezno poustvarjen. Naj poudarim le enega od izzivov, kjer sem zaslutila, da bi si sama najbrž nekaj časa razbijala glavo z iskanjem kulturološko-jezikovnih ustreznic, prevajalka pa ga je lepo rešila, in sicer »Lords, Gentlemen and Yeomen of dogs«, ki 81 | september 2012

se v prevodu glasi »velikaši, plemiči in svobodniki med psi«. V celoti gledano bi sama naredila nekaj sprememb le na ravni besediščnih oz. skladenjskih fines, denimo: »the breed of man« bi raje prevedla kot »človeško pasmo« (kontekst: z razčlenjevanjem »pasje aristokracije« avtorica parodira hierarhičnost angleške družbe: »Nobeno društvo nima kakšne podobne zakonodaje za razmoževanje ljudi.«), »van« kot »dostavni voz« (dogajalni čas je leto 1842). V poglavju, ki opisuje ugrabitev Flusha, bi paralelizem, ki vključuje glagol »dawn«, poskušala poustvariti z rabo vedno istega glagola, saj menim, da je s ponavljanjem na besedni in stavčni ravni nakazan ponavljajoči se, moreči vsakdan, ki ga je Flush doživljal v strašljivem ujetništvu. Če strnem, prevajalka je neopazna in podrejena izvirniku; oboje je mišljeno kot velik kompliment. Sonja Hartnett: O dečku. Prevedel Milan Žlof. Lektorirala Živa Čebulj. Družba Piano, 2011. Sodobni avstralski roman O dečku je prejel več nagrad oz. bil zanje nominiran. Pripoveduje o rahločutnem in negotovem dečku Adrianu, ki o sebi misli, da je nezanimiv in da ni nikoli dovolj dober. Sodeč po prevodu, ima prevajalec izjemno bogat besedni zaklad in izredno dobro prevaja dialoge. Dobro prevede tudi besedno igro »grandmother – grandmonster« oz. »stara mama – stara drama«. Prevod poustvari vsebino izvirnika; menim pa, da bi se dalo bolje poustvariti njegovo literarnost – še eno temeljnih prvin literarnega prevajanja. Če kje, potem je pri literarnem prevajanju treba prenesti ne samo, kaj nam delo »sporoča«, marveč tudi, kako nam to »sporoča«. Denimo: »It tangles like it has a lunatic mind of his own.« »Njegovi lasje … so skuštrani v popolno zmešnjavo.« Beseda »zmešnjava« sicer aludira na zmešanost – lastnost, za katero se Adrian ves čas boji, da jo ima –, vendar bi sama poskušala ohraniti neposredno primerjavo med lasmi in poblaznelim umom, saj ima pomembno vlogo pri karakterizaciji. Morda: »Sfrcljani so, kakor da imajo ponorelo pamet.« Še večja natančnost bi bila potrebna pri naslednji podobi: »… a discussion which is served up at this table as frequently as gravy« oz. »… povsem brezpred14

Breda Biščak

metno besedno ravsanje …«. Morda: »… prerekanje, ki je na domačem meniju tako pogosto kakor omaka.« Prevod nam kar nekajkrat pove več kakor izvirnik in neutemeljeno zaide v pojasnjevanje: »The United Nations banned the sale of arms to South Africa« oz. »Združeni narodi so prepovedali prodajo orožja Južni Afriki zaradi njene politike rasnega razlikovanja«, »… and now deals with it manfully pinching her arm until the emotion is driven down« oz. »… pri čemer si pomaga še s tem, da se od časa do časa majčkeno uščipne v roko, da bi telesna bolečina prevladala nad emocionalno«. Poleg tega ni jasno, zakaj prevod pogosto ne upošteva zgradbe povedi in razporeditve končnih ločil, marveč preprosto zgrajene večstavčne povedi pogosto razveže, stavke iz ločenih povedi pa poveže v eno poved, s čimer se seveda oddalji od izvirnega notranjega ritma povedi in odstavkov. Osebno bi sama drugače prevajala tudi rabo glagolov v sklepnem, liričnem poglavju, ki govori o čutilnih zmožnostih pokojnikov v svetu, v katerem zdaj »bivajo«, in s tem subtilno odpira vprašanje, kam odidemo, ko odidemo s tega sveta – vprašanje, na katero s strukturo in literarnim podobjem aludira ves roman. V celoti gledano menim, da bi se dalo literarnost romana v prevodu bolje poustvariti. In ker čisto vseh napak, spodrsljajev in pomanjkljivosti ne zakrivimo samo prevajalci, marveč nekatere tudi tisti, ki se z besedilom ukvarjajo za nami, še dve malenkosti. Menim, da bi bilo obe knjigi laže brati, če bi bile pri Flushu tudi v slovenskem prevodu izvirne avtoričine opombe označene s številkami, kakor so v izvirniku (vsaj v elektronski izdaji, ki sem jo sama vzela za osnovo primerjave), pri romanu O dečku pa odseki besedila grafično ločeni tako, kakor so v izvirniku. Za konec naj omenim še nevšečnost, ki se najbrž pripeti vsem prevajalcem. Naj si prizadevamo biti še tako natančni in dosledni, nam tu in tam kakšen stavčič kratko malo uide. Zaradi tega ni sporočilnost obravnavanih prevodov nikakor okrnjena; sama gledam na ta nehoteni in neljubi pojav kot na potrditev misli, da popolnega prevoda ni. Je samo večno približevanje izvirniku. Breda Biščak je (literarna) prevajalka, tolmačinja in moderatorka. Poslovenila je dela Virgine Woolf, Vladimirja Nabokova, Davida Maloufa, Tima Wintona in še nekaterih drugih uveljavljenih angleško pišočih prozaistov.


Žanrsko branje

Fenomen

Potem

50 odtenkov sive

Rosamund Lupton, prevod: Katarina Mahnič Mladinska knjiga, zbirka Krimi, 2012, t. v., 474 str., 32,96 €

E. L. James

prevod: Alenka Perger Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2012, m. v., 81 str., 19,95 €

Angležinja, ki je najprej pisala filmske scenarije in literarne recenzije, je že s svojim prvencem (Sestra, 2011) pokazala, da so lahko srhljivke napisane tudi za bolj občutljive dušice. V drugo je spisala drzen roman, ki v napeto zgodbo spretno vmeša elemente nadnaravnega in je kompaktna pripoved o družinski tragediji in brezmejni ljubezni njenih članov. Zaradi požara na šoli se mati in njena najstniška hči z resnimi poškodbami znajdeta v bolnišnici in kljub slabim zdravniškim napovedim se »zunajtelesno« vključita v iskanje hudobnega požigalca. Ob tem razrešita še mnoge druge ovire, ki so družino razdvajale pred nesrečo, in potem nič več ni tako, kot je bilo prej. > Renate Rugelj

E. L. James

Le občasno se zgodi, da kaka knjiga ali pa serija knjig tako silovito pljuskne prek ustaljenih knjižnih strug, kot se je to zgodilo pri trilogiji Petdeset odtenkov. Če rečemo, da se kratka zgodovina sodobnih globalnih knjižnih uspešnic bere kot: serija knjig o Harryju Potterju, Da Vincijeva šifra, saga Somrak in kriminalna trilogija Milleniuum, potem je novi mejnik na tem porečju gotovo Petdeset odtenkov. Če je Harryja Potterja zavrnilo kar nekaj založnikov, dokler ni hčerka enega od potencialnih založnikov po prebranem poglavju z veseljem rekla Še!, če je Da Vinci na široko razprl svoja krila kot šele druga dogodivščina Roberta Langdona in šele četrti roman Dana Browna, če je prvo knjigo Somraka zavrnilo (oziroma na ponudbo ni odgovorilo) kar štirinajst od petnajstih založnikov in če je Milleniuum vzletel takoj po smrti avtorja, je tudi Petdeset odtenkov doživelo svojevrstno založniško usodo. Besedilo, sprva pisano internetno kot ljubiteljska spletna stran Somraka in stranski odvod dogajanja glavnih dveh junakov, se je potem zaradi kontroverznih erotičnih vsebin preselilo na svojo spletno platformo, potem pa v predelani in razširjeni različici izšlo v treh knjigah od maja 2011 do januarja 2012 kot e-knjiga in pa tudi knjiga, tiskana na zahtevo. Prvotni založnik je bil majhna riba, zato je trilogija po posredovanju velikih založb zares eksplodirala šele letos. Velik plus je prispevalo tudi dejstvo, da bralcem ni bilo treba čakati na naslednji del, saj je bila že v celoti pripravljena. Razlog za uspeh se skriva morda v senzibiliziranosti zdaj že odraščajočih in odraslih bralcev zgoraj omenjenih uspešnic, ki so se uspešno križali s številnimi bralkami ljubezenskih romanov ter kulminirali v izjemni prodaji te (trdo)erotično ljubezenske pustolovščine. Pripomogli so seveda tudi e-bralniki (več kot milijon prodanih knjižnih izvodov na Amazonu) in diskretno oblikovanje naslovnic tiskanih knjig, ki ne izdajajo spotakljive vsebine. Tiskana različica je magično milijonsko mejo dosegla v rekordnem času enajstih tednov po izidu. In tako v prvem delu, ki je sredi poletja uspešno napolnil tudi slovenske knjigarniške police, lahko beremo o bistri in lepi Anastasii, študentki angleške književnosti, ki nekega dne naleti na mladega ekscentričnega bogataša Cristiana Greya. Izhajata iz dveh popolnoma različnih svetov, a njuna zgodba se kmalu preplete in vije od (njene) popolne neizkušenosti prek njegovega (bajno dragega) romantičnega zapeljevanja do prvih skupnih sladostrastnih užitkov, pa še naprej do velikega razočaranja, odpovedovanja in strahu pred neznanimi občutki, ki se skrivajo v njegovi »rdeči sobi za užitke«. Sivooki Grey naivno Anastasio sicer uspešno vpelje v široka prostranstva telesnega užitka, a ji (še) ne zmore ponuditi tako želene tradicionalne ljubezni in topline. Bralke in bralci po vsem svetu so to zgodbo zlahka sprejeli, saj v samem jedru prinaša manj običajne (bolj žgečkljive, morda tudi boleče) spolne prakse, a v svoji širini verjame tudi v romantiko in čisto, iskreno ljubezen dveh, ki sta se srečala zato, da bi se drug od drugega česa naučila in si drug drugemu nekaj poklonila. Trilogija, iz katere bo gotovo kmalu vzniknil nov erotični podžanr, ki je na spletu že krepko navzoč, tako ali drugače pa ga je že in še bo zagrabilo kar nekaj založnikov in piscev, hkrati pa trilogija, ki spet dokazuje, kako nepredvidljivo predvidljiv posel so knjižni fenomeni. Filmska trilogija po knjigah seveda sledi. > Renate Rugelj

Rdeča kraljica Philippa Gregory, prevod: Seta Oblak Mladinska knjiga, zbirka Oddih, 2012, t. v., 331 str., 32,96 €

Druga knjiga iz serije Vojna bratrancev, Rdeča kraljica, predstavlja življenje Margaret Beaufort (1443-1509), matere angleškega kralja Henrika VII. Margaret je bila globoko pobožna že kot otrok, njena vzornica pa je bila Ivana Orelanska. Vendar ji je bila zaradi družinske povezave z vladarsko družino namenjena drugačna vloga: da se poroči in rodi morebitnega bodočega kralja. V svojem drugem zakonu tako komaj 13-letna rodi sina in svoje nadaljnje življenje posveti temu, da bi postal kralj. Berljiv zgodovinski roman o ženski iz ozadja, pa tudi bitkah in zarotah, ki so odločale o tem, kdo bo sedel na angleški prestol. > Majda Peklaj

Pater Elija Michael D. O'Brien, prevod: Ana Marija Toman Emanuel, 2012, m. v., 502 str., 28 €

Glavni junak tega napetega romana je David Shafer, Jud, ki je po težkih življenjskih preizkušnjah vstopil v karmeličanski samostan in postal pater Elija. Na papežev poziv odpotuje v Vatikan, kjer naj bi poskušal vplivati na življenjski nazor enega najpomembnejših svetovnih voditeljev, ki se skriva za masko prijaznega in dobrega človeka, nekateri pa so prepričani, da bi lahko bil Antikrist. Pater kmalu spozna, da so določeni ljudje za doseganje svojih ciljev pripravljeni uporabiti prav vsa sredstva in da njihove spletke segajo tudi neposredno v rimsko kurijo. Poleg kriminalnega zapleta vsebuje delo precej metafizičnih poudarkov, izpostavljena so Elijeva razmišljanja o svetu, spomini na mladost, teološke refleksije itn. Kriminalka s katoliškim podtonom. > Majda Peklaj

Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje I in II Peter Amalietti Amalietti & Amalietti, 2012, m. v., 563 str., 39,95 €

Roman o zadnjemu letu življenja vsestranskega azerbajdžanskega umetnika in lingvista Mehtija Huseina Zadeja - Mihajla, ki je med drugo svetovno vojno postal razvpit oficir obveščevalec. V začetku leta 1944 se je pridružil primorskim partizanom v Gradnikovi brigadi, se v njihovi družbi devet mesecev pogumno boril proti Nemcem, nato pa zaradi izdaje padel kot heroj. Ob drznih diverzijah je osrednji tematski poudarek romana Mihajlova karizma, s katero je »zavojeval« številna dekleta. Zato ne preseneča, da je »resnična legenda«, ki se opira na zgodovinska dejstva, podana kot spominska pripoved dveh ostarelih žena – Slovenke in Azerbajdžanke. > Maša Ogrizek 15

81 | september 2012


foto: Borut Krajnc

INTERVJU: MILAN JESIH Pripravil: dr. Samo Rugelj Milan Jesih (1950) je eden najbolj znanih slovenskih pesnikov, ob tem tudi prevajalec in dramatik, do nedavnega pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Pri pogovoru z njim ti v ušesih zveni njegova blagoglasna govorica, ki včasih skoraj zavije v verz, čeprav o svojem delu in ustvarjanju nerad filozofira, saj ga ima za veščino, ki pa jo je z leti izmojstril. Prva pesniška zbirka, Uran v urinu, gospodar!, je izšla že leta 1972, torej natanko štirideset let pred debelo knjigo Zbrane zbirke, v kateri so, skupaj z zgoščenko, na kateri Jesih bere svoje pesmi, nanizane vse njegove dosedanje zbirke pesmi in ki je bila nedavno predstavljena na letošnjih dnevih poezije in vina na Ptuju. Sproščen ambient vinskih kleti in pesmi na vsakem koraku smo tudi mi izkoristili za fotografiranje in pogovor z njim.

Milan Jesih

»Nikoli ni, da bi se usedel pred prazen papir in si nemara vrtal po nosu!« Rugelj: Kakšen je občutek, ko imate pred seboj eno debelo knjigo, v kateri je zbrano (skoraj) vse vaše pesniško ustvarjanje? Veliko ali malo za eno pesniško življenje (ki je seveda še v polnem pogonu)? Jesih: Knjiga je pravzaprav predebela; v štirih desetletjih se je v zbirkah ob pesmih, ki jim nekaterim še zdaj z zamišljenim veseljem prikimam, nabralo tudi nemalo balasta. Saj sem že kaj hitro po vsakem izidu našel komad, tri, štiri, brez katerih bi bila zbirka boljša. Vendar je najbrž prav pokazati vse pesmi, tudi če za katero mislim, da je prazna, ali mi je zanjo zaradi česa drugega nerodno. Pa saj tudi kot bralec spoznavam tiste klasične pesnike, ki me res zanimajo, rajši v zbranem delu kot v izboru. Navsezadnje pa moram tudi spoštovati onega mladeniča, ki je pred desetletji nosil moje ime, saj je v nekem smislu moj oče. In nikjer ne piše, da sem pametnejši od njega. Rugelj: O vašem delu je napisanih kar nekaj teoretičnih razprav, tudi k tej knjigi je priložena kompaktna in pregledna spremna beseda. Kako bi vi sami opisali evolucijo svoje poetike skozi zadnja štiri desetletja? Koliko drugačen ste kot človek in kot pesnik od vaših prvih objavljenih stihov? Jesih: Obema je skupno, da se v letih prioritete temeljito spremenijo. Seveda zdaj zagovarjam svoje zdajšnje poglede. Za pesnika bi rekel, da mlad človek predvsem razglaša »Tu sem, lejte!«, opozarja nase, provocira, preveč objavlja, z leti pa postaja bolj in bolj pomembno delo. Do sebe sem postal bolj zahteven, vse manj mislim na učinek, ne zanima me hru81 | september 2012

pnost, ne provociram kot nekdaj, malo mi je mar za všečnost. Ne počutim se več akterja, opazujem se kot ne preveč zanimiv pojav. Nekaj pa se ni spremenilo. Pesmi, naj so bile to sproščene parodične rimarije na začetku, naj kratke, lapidarne pesmi Ust, naj soneti, naj zdajšnje, pesmi so bile vselej od prvih besed do konca pot v neznano tudi zame. Vsako pesem, ko se enkrat zašpili, gledam z nejevero in začudenjem. Pravzaprav tudi zato lahko rečem, da ima pesem svojo voljo biti; velikokrat sem rekel, da sem babica. Ampak babica že preži na novo nosečnost. Rugelj: Vsak poet ima svoj način ustvarjanja posamezne pesmi, vi ste že nekajkrat omenili, da od nekje do vas priplava njen začetek (ki potem ni nujno dejanski začetek končne verzije pesmi. Glede na to, da se je po mojem mnenju vaše poetika skozi čas precej spremenila, me zanima, če so se spreminjali tudi sami začetki pesmi. So se ti začetki prilagajali formalni strukturi pesmi (sonet, jamb) ali ste morali za to poskrbeti vi? Kako torej vidite genezo ustvarjanja vaše posamezne pesmi? Jesih: Pesem je mnogoplastna struktura. Načelno ni pesem nič drugega kot niz besed. Pravzaprav moram nanizati kakšnih sto besed; ampak nanizati ne samo v ritmično ustreznem skladju, vključno z rimo, in po skladenjskih pravilih, ampak seveda tudi po pomenu; naj bo opis, podoba, misel, dovtip, to je treba vešče in vendar naravno izpeljati. Seveda je znano, da se človek prav z najbolj gladko zvenečimi pasusi najbolj namuči. Začne pa se z besedami, nekaj besed v nekem ustreznem ritmu, ki jih kar nekako zaslišim. Padejo nekje iz onega kaosa v glavi. Potem včasih malo mislim, da so mi to poslali od zgoraj, in se zahvaljujem. Nikoli ni, da bi se usedel pred prazen papir in si nemara vrtal po nosu. 16

Rugelj: Z vašimi pesmimi sem se srečal na začetku devetdesetih let, seveda z zbirko Soneti, ki je izšla pri takrat na Slovenskem aktivni založbi Wieser. Tudi njihovo nadaljevanje tri leta kasneje je izšlo tam, zadnje vaše zbirke pa so izšle pri Študentski založbi. Zanima me, kako ocenjujete svoje sodelovanje z založniki v minulih štiridesetih letih, kako pesnik gleda na svoje založnike, svoje urednike, kakšna je primerjava med vašimi začetki in sedanjimi časi? Jesih: O tem so bolj ko ne odločala naključja. Bolj kot o založnikih bi govoril o urednikih. Prvo knjigo, Uran v urinu, gospodar!, sem recimo pred štiridesetimi leti ponudil svojemu profesorju Dušanu Pirjevcu, ker je izdal knjige tudi mojim vrstnikom. Naslednja, Legende, je izšla pri Tonetu Pavčku, potem Kobalt in Volfram pri Kajetanu Koviču, potem me je sredi osemdesetih za Usta povabil Janez Mušič, knjigi sonetov sem dal Wieserju, ker prijateljujem z njegovim tedanjim oblikovalcem Matjažem Vipotnikom, prve je bral in požegnal Lado Kralj, potem so izšli Jambi pri Aleksandru Zornu, za Tako rekoč me je povabil Aleš Šteger, za Mesto sto Zdravko Duša ... Za zdajšnje Zbrane zbirke so se odločili pri Študentski založbi. Saj se mi zdi nekoliko zgodaj, takšna knjiga je nekako tako, kot da sem, kot se malo smešno reče, odložil pero in nemara legel k počitku. Rugelj: Imate na zalogi kakšno posebno založniško zgodbo, anekdoto, se je kdaj kaj nepričakovanega zgodilo pri recepciji vaših knjig, vaše poezije, kako so se nanje odzivali mediji in novinarji, kako stanovski kolegi?


Jesih: Nič posebnega mi ne pride na misel. Razen če povem, da je s poetiko pravzaprav tako, da s pesmimi, ki jih da človek od sebe, na svoj način zmeraj dopoveduje: tole – ali: tudi tole – imam jaz za pesmi, gotovo pa v določenem času ne more pisati drugačnih, seveda s tem, da upoštevamo vsakršne osebne okoliščine od razgledov po pesništvu in po svetu pa do družbenega okolja; vse to je v mojem primeru močno prekvašeno in pregneteno. Odmevi na knjige me niso kaj posebno usmerjali, lahko da so me spodbujali, tudi neka izrazito kisla recenzija v osemdesetih mi je sicer dala misliti, ampak prav skrenila me ni. Ne da bi bil fatalist, ampak mislim, da je samo ena pot. Moram se nekje privezati, in najbolj zdravo je, če je to nekakšno notranje mentalno sozvočje; že tako me rado skrbi, kaj če ni to vse skup samo nekakšna veščina. Rugelj: Znani ste tudi po svojih prevodih Čehova in Shakespearja. V tem smislu imam dve vprašanji. Najprej prevajalsko. Pogosto se govori o tem, da je treba kak prevod klasike jezikovno osvežiti. Kje vidite potrebo in razlog za to, glede na to, da gre v izvirniku za več sto let stara dela, ki jih noben ne »osvežuje«? Kako se v tem smislu prevajanja lotevate vi? In drugo vprašanje: vam je prevajanje klasikov iz prve literarne kategorije kaj pomagalo tudi pri lastnem ustvarjanju? Ste pri njihovem prevajanju uzrli nove priložnosti za svoj lasten pesniški izraz? Jesih: Da prevodi ostarijo prej kot izvirna dela, je nekakšno čudo. Vzemite Prešernov prevod Byronove Parizine: Prešernov jezik je komaj prepoznaven. Ali pa zato, ker je manj v naši (pol)zavesti. Ne upam si česarkoli ugibati. Sicer pa nasploh o prevodoslovju vem malo; sem praktik, ki se precej naravnost loti teksta. Ker sem na novo prevajal predvsem za gledališče in potemtakem po naročilu, se v starikavost prejšnjih prevodov nisem prav dosti poglabljal. Ne smemo pa spregledati, da so prevajalcu zadnja desetletja dosegljiva vseh sort pomagala, ki jih naši pionirji niso imeli. Vendar ne neham ponavljati, da imamo za prevajanje po zaslugi nekaterih velikanov preteklosti postavljene visoke, odlične standarde. Posebno Župančičevi prevodi so dobri in lepi. Vendar sem sprejel povabila za novo prevajanje. Če bi bil prevod, to sem že kdaj povedal, kazenski zakonik, kjer zdaj novi nadomesti prejšnjega, bi si gotovo pomišljal sprejeti takšno delo; tako pa samo prilagam eno od možnosti. Gledališka ekipa ima, ko se odloča za uprizoritev, več možnosti. Naj izberejo. Prevajanje in lastno delo: seveda sem imel pri Shakespearu skozi tisoče verzov priložnost pridobiti določeno obrtno spretnost, ki je pri verzu nujen pogoj. Da bi bil po bližnjem znanstvu z največjimi sam kaj boljši dramatik, pa nisva opazila ne gledališče ne jaz.

Rugelj: Do nedavnega ste bili tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. Kako ste se kot pesnik, ki naj bi imel do formalističnih plati življenja bolj sproščen odnos, znašli v tej funkciji? Kaj vas je pri njenem nastopu najbolj presenetilo? Jesih: Da, s koncem lanskega leta sem odslužil dveletni mandat, sem pa še član upravnega odbora. Sproščen ali ne, znam vendar biti odgovoren, pa najsi tudi hoče ta funkcija kar celega človeka. V tem času je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige in presenetilo me je, da takšna formalna razglasitev, če jo pravi ljudje na pravem mestu prav razumejo, lahko sijajno deluje in pusti tudi kaj za seboj. Boleče pa me je na primer presenetilo, da vozijo založbe klasike za star papir v mlin, ker zaloge po nekih računovodskih skrivnostih stanejo. Koga bomo pa imeli na zalogi, če ne klasikov? Literatura, posebej sodobna in posebej slovenska, se zdi bolj na robu širšega zanimanja, seveda v primerjavi s primerljivim, recimo z drugimi umetnostmi, prav poezija se zdi nekakšna anahrona dejavnost. In vendar sem spoznal okoli literarnega dogajanja toliko sijajnih, izobraženih, razgledanih, kompetentnih, neprehvaljivih mladih ljudi ... Zelo spodbudno. Rugelj: Kaj se vam zdi, da so ključni izzivi vašega društva v bližnji prihodnosti, ki se kaže kot čas, ki literarnim in drugim ustvarjalcem prinaša nove preizkušnje? Skrb za pisatelje in varovanje njihove vloge v družbi, okrepitev javnega odzivanja društva na aktualne družbeno-politične teme, apeliranje na krepitev prodajne verige založništva, ki bi koristila tudi prodaji knjig slovenskih avtorjev, ali kaj drugega? Jesih: Če naj vsako društvo nekako po definiciji uresničuje posebne interese članstva, potem naj DSP skrbi najprej za stalno navzočnost našega metjeja v vseh oblikah: za knjigo, za javna branja, za omogočanje pisanja, za pisateljevo mesto v družbi, simbolno in materialno. Kako olajšujoče bi bilo, če se pisateljskemu društvu ne bi bilo treba oglašati zastran splošnejših zadev; vendar je bilo prav, in tudi članstvo je pričakovalo, da smo ravnali tudi kot civilnodružbena entiteta, vendar s pridržkom, da brez slehernih političnih ali celo strankarskih razporejanj, marveč izključno v družbenih zadevah. Vedeti je treba, da je članstvo društva po denimo strankarskih afinitetah zelo raznoliko, in najmanj sem si želel, da bi društvo, eno redkih, ki je v času tranzicije ostalo enovito, začelo pokati po strankarskih šivih. – Društvo ima vendar neki nenavaden ugled, dobivali smo tudi pošto, 17

ki bi jo kazalo prenasloviti na varuhinjo človekovih pravic. Delovanje osnovne društvene dejavnosti pa seveda nekoliko duši dejstvo, da se v veliki večini financira s prireditveno dejavnostjo. Rugelj: Na koncu knjige je tudi nekaj pesmi iz vaše naslednje zbirke, ki še ni izšla. Lahko morda poveste kaj o vaših naslednjih projektih, tako pesniških kot morda tudi prevajalskih? Jesih: Najbrž bo naslednje leto nova zbirka, če ne, pa nemara kdaj pozneje. S pesmimi je hvala bogu tako, da se jim nikamor ne mudi, če je pesem dobra nocoj, bo tudi čez pet let. Pa rad bi napisal še eno igro. Ampak naj bo dobra. Treba je spoštovati in svoj čas in čas drugih ljudi. Rugelj: Tudi čas za najin pogovor se je iztekel, najlepša hvala za sodelovanje.

*

*

*

Zvezdnato noč se furmanca spominja drugega nebesa in drugih zvezd, ko neki drug konj meril drugih cest je milje v drugih podkvah in stopinjah in z zoro so obrisi drugih mest z zlato obrobo vzplavali pred njima in z drugim mrazom pekla druga zima leta devetnajst, tri in sto in šest in vse drugo bilo je in drugačen v obpotnih krčmah je vzkipeval smeh; včasih je vozec vlekel velik maček in vprega največkrat ni šla po tleh; daljava je bila drugače sinja v ravnicah drugih carstev in celin, ki s tujo žalostjo se je spominja bolj druge od druge neki drug spomin. Milan Jesih

*

*

*

81 | september 2012


KNJIGE O RUSIJI V SLOVENŠČINI

Pripravila: Vesna Paradiž

Rusija s svojimi 83 federalnimi enotami predstavlja največjo državo sveta, ki pa ji kljub svoji velikosti že vse od razpada Sovjetske zveze manjka resnično vplivna vloga v svetu. To pa seveda ne pomeni, da je Rusija kot nekdanja velesila kot predmet preučevanja kaj manj zanimiva; njena bogata zgodovina nam postreže tako s pestrim zgodovinskim in političnim dogajanjem kot tudi z obilico pomembnih zgodovinskih in kulturnih osebnosti.

Pregled najnovejših stvarnih del iz Rusije in o Rusiji Knjige o ruski zgodovini

stavlja odnose med Vatikanom in Kremljem od leta 1917 (ruska revolucija) do leta 1992 in obravnava odnos Katoliške cerkve do Sovjetske zveze. Omeniti gre še Jelcinovo Rusijo, kjer avtor, sociolog, novinar in publicist dr. Bernad Nežmah, prikazuje različne mentalitete časa, ki so se formirale in razvijale skozi obdobje postkomunizma pod vladavino Borisa Jelcina. Za zdaj zadnja v vrsti teh knjig je Velika ruska vojna, v kateri ruski kritik, literarni teoretik, filozof in zgodovinar Vadim Kožinov na izviren način dokazuje, da je bila druga svetovna vojna v svojem temelju vojna med celinsko Evropo z Nemčijo na čelu in ZSSR/ Rusijo, Evropa pa naj ne bi le »delala« za Nemčijo, temveč je v vojni nastopila kot enoten nov evropski imperij, ki je izvajal geopolitični pritisk na Vzhod. To delo bi lahko spadalo tudi v kategorijo kulture, saj avtor večji del prostora posveti ne vojni, pač pa literarnozgodovinskim temam, kot je, denimo, nastanek ruskega junaškega pesniškega epa.

V Sloveniji smo bili v zadnjih letih deležni kar nekaj pomembnih del o Rusiji in prevodov nekaterih ruskih mislecev, vendar je število teh knjig pri nas, glede na rusko družboslovno produkcijo, vendarle majhno. Največ del se seveda pojavlja s širokega polja ruske zgodovine. Med njimi bi veljalo začeti z monografijo, ki je izšla nedavno, Od Stare Rusije do Ruskega imperija ruskega geografa, etnografa in zgodovinarja Leva Nikolajeviča Gumiljova. Gre za avtorjevo zadnjo knjigo, zbirko esejev etnične zgodovine od 1. pa do 18. stoletja, ki so rezultat globoke in vsestranske analize etnične zgodovine Rusije. Kot vsa njegova dela tudi to vsebuje izjemen obseg snovi, dogodkov, imen in krajev, njena analiza pa je avtorju omogočila daljnosežne znanstvene sklepe in nov pogled na dejstva iz zgodovinske etnogeografije, za katera smo mislili, da so že zdavnaj razčiščena. Tudi Ruski narod v bitki civilizacij, Velike vojne 20. stoletja in Partitura 2. svetovne vojne ruske intelektualke in družbene angažiranke Natalije Naročnicke vsaka po svoje obravnavajo zgodovinske dogodke: prva obravnava različne družbenoaktualne teme iz ruske sedanjosti in polpretekle zgodovine, v kateri se osredotoča predvsem na delitev sveta, ki odraža boj za nadzor nad naravnimi viri in dostopi do morja ter geopolitične odnose med Rusijo in Zahodom od razpada Sovjetske zveze do danes. Druga opominja na pomembno, zgodovinsko vlogo, ki jo je imel ruski narod za osvoboditev Zahoda v ključnih trenutkih njegovega bivanja, tretja pa razpravlja o položaju Rusije in drugih evropskih držav pred drugo svetovno vojno. Šepetalci izpod peresa angleškega, zdaj tudi kontroverznega raziskovalca ruske preteklosti Orlanda Figesa opisujejo tisto obdobje ruske totalitarne družbe pod Stalinovim režimom, v katerem se je namesto običajnega govorjenja dobesedno šepetalo, bodisi iz strahu, da ti prisluškujejo, bodisi so šepetali ovaduhi, ki so oblastem prišepetavali za hrbtom ljudi. Gre za čas izničene individualnosti, ki je zahteval podreditev kolektivu in komunizmu, in čas omejene svobode, ki jo je lahko pogubila ena sama neprevidna beseda. Posebno mesto v tej temi zavzemajo še delo Kratka zgodovina ruske revolucije ameriškega akademika Richarda Pipesa, ki zvesto razdela notranjo dinamiko ruske revolucije in analizo pogojev, ki so omogočili Leninovo enostrankarsko oblast, prinaša pa tudi drzen argument za to, da boljševiška vstaja oktobra 1917 ni pomenila revolucije, ampak klasičen puč, ter knjiga Vatikan in Kremelj teologa Silvina Eiletza, ki pred81 | september 2012

Družbenokritične knjige ruskih avtorjev Prav tako pomembne kot zgodovinske knjige so tiste z družbenokritično tematiko (pravzaprav je med obojimi včasih kar težko potegniti ločnico). Skušnjava globalizma, ki jo je napisal ruski filozof, politični znanstvenik, družbeni aktivist in kritik globalizacij Aleksander Panarin, je zgoščena in poglobljena študija temnih plati kapitalizma. Panarin postavlja tezo, da lahko normalni mednarodni ekonomski partnerski odnosi rastejo le iz proizvodnih ekonomij nacionalnega in suverenega tipa, in ugotavlja, da »doba globalizma v političnem odnosu pomeni fevdalizem nove vrste: ukinja demokracijo v njenem prvotnem pomenu politične suverenosti naroda, ki izbira in kontrolira svojo oblast, in jo zamenjuje z oblastjo mednarodnih mogočnežev«. Oblast manipulacije s podnaslovom Kako elita jaha narod ruskega misleca, filozofa, sociologa, politologa in publicista Sergeja G. Kara-Murze pa obravnava neločljiv del našega življenja in kulture – manipulacijo s človeško zavestjo in vedenjem. Gre za sociološko-psihološko študijo procesa manipulacije s posameznikom v družbi, ki jo po avtorjevih ugotovitvah v sodobnem svetu vse bolj agresivno izvajajo vladajoči sistemi. Kriza Nikolaja Starikova, pronicljivega ruskega publicista in ekonomista, prikazuje vzroke za nastanek sedanje svetovne gospodarske krize z malce drugačne plati, saj zagrize v srčiko ameriških finančnih organizacij, ki nadzorujejo tiskanje dolarjev, in se posveti ključnim energetskim naravnim bogastvom sedanjosti in prihodnosti, nafti in zemeljskemu plinu, ter pokaže na silnice, ki željo po njihovem nadzorovanju in upravljanju križajo z 18


zorskih vprašanjih, ki se zastavljajo raziskovalcu ob preučevanju ruske literature. Javornik se posveča ruski prozi in dramatiki, govori o delih, ki so nastala v 19. in 20. stoletju in pomenijo prelomnico v zgodovini ruske kulture. Tu nekje pa je še monografija Iz Moskve, iz ruskih daljav pesnika, gledališkega kritika in prevajalca Franceta Vurnika, ki postreže s polstoletno inventuro zapisov o Rusiji, ruski literaturi in drugi ruski umetnosti, denimo gledališču, pa tudi filmu.

raznovrstnimi političnimi, pa tudi vojaškimi posegi na različnih koncih sveta.

Knjige, ki razkrivajo politična ozadja V to kategorijo bi lahko uvrstili tri dela radikalne ruske novinarke in borke za človekove pravice Ane Politkovske. V Putinovi Rusiji je predstavila mafijske posle, moralno izprijenost ruskih oligarhov in skorumpiranost vojske in sodstva v sodobni Rusiji. Delo Samo resnica je izbor njenih člankov, ki jih je med letoma 1999 in 2006 napisala za Novo gazeto. Posamezni članki se osredotočajo predvsem na krvavo dogajanje v Čečeniji in na kršitve človekovih pravic ruskih sil in proruskih oblasti v tej pokrajini. Knjiga Zadnji zapisi pa je izšla že po avtoričini smrti in predstavlja zajetno sestavljanko odlomkov iz njene beležke in drugih besedil, v katerih brez dlake na jeziku piše o slabšanju političnih razmer v Rusiji v obdobju med decembrom 2003 in avgustom 2005. Vsem trem delom je skupna ostra kritika Vladimirja Putina, nekdanjega agenta ruske tajne službe, ki je bil leta 2000 izvoljen za predsednika Ruske federacije. Svojo glasnost je leta 2006 žal plačala z dvema streloma v glavo pred vrati svojega stanovanja. Kot zadnja je tu še Razstreljevanje Rusije, ki jo je nekdanji agent ruske tajne službe FSB Aleksander Litvinenko napisal s prijateljem, zgodovinarjem Jurijem Felštinskim, ruskim emigrantom v ZDA. V njej je opisal vlogo ruskih tajnih služb pri terorističnih napadih, ki so se v ruskih mestih zgodili septembra 1999 in terjali več sto življenj. Rusko in svetovno javnost je Litvinenko želel seznaniti z nezaslišanim spoznanjem, da je stanovanjske bloke razstrelila ruska obveščevalna služba sama, krivdo pa zvalila na Čečene, da bi lahko sprožila drugo čečensko vojno. Tri Ruse, ki so poleg Litvinenka in Felštinskega sodelovali pri nastajanju knjige, so našli mrtve pred vrati njihovih stanovanj, Litvinenko pa je leta 2006 umrl v Londonu zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem, česar je bila osumljena ruska tajna služba.

(avto)biografije Ker premore Rusija tudi veliko svetovno znanih osebnosti, lahko v svojo kategorijo postavimo biografije. Sem spada na primer knjiga Dobri Stalin ruskega pisatelja in literarnega teoretika Viktorja Jerofejeva, literarizirana avtobiografija, v kateri spremljamo Viktorjevo zgodbo o njegovem očetu, ob tem pa tudi zgodbo o Stalinu, očetu naroda. Pogovori z Josifom Brodskim so knjiga intervjujev, ki jih je imel ruski novinar Solomon Volkov z dobitnikom Nobelove nagrade za književnost Brodskim v letih 1979–1992. Nekatere teme njunih pogovorov so povsem biografske, od otroštva in mladosti v Leningradu, njegovega preganjanja na Zahod in življenja v New Yorku, zaobjemajo pa tudi pronicljive razmisleke in poglede na ustvarjalnost in delo različnih umetnikov, ki jih je Brodski spoštoval in analiziral. Življenjsko pot enega najbogatejših in najvplivnejših ljudi na svetu lahko spoznamo v delu Abramovič, v katerem sta avtorja, angleška novinarja in pisca Dominic Midgley in Chris Hitchens, preiskala vse vidike Abramovičevega življenja: vzgojo, ki je začrtala njegove temelje, ženske, ki so ga izoblikovale, prijateljstva, ki so mu odprla vrata v Kremelj, posle, s katerimi je v dobrem desetletju zaslužil bogastvo in sprožil nakupovalno mrzlico v nogometu. Posebno pozornost si zagotovo zasluži delo Govori, spomin enega najbolj znanih ruskih pisateljev Vladimirja Nabokova. V avtobiografiji, ki jo je večinoma napisal še kot malo znan pisateljski emigrant v ZDA, opisuje svoje življenje od leta 1903, ko se je začel zavedati razlike med sabo in starši, ter eksistencialno pomembne razlike v njihovi medsebojni starosti, pa do selitve v ZDA leta 1940 (leposlovnega Nabokova smo pri nas sicer nazadnje srečali z Bledim ognjem, tako rekoč neprevedljivim romanom v prevodu Branka Gradišnika, ki je bil nagrajen s Sovretovo nagrado). Za konec naj sem uvrstimo še knjigo Inženirji duše nenavadnega nizozemskega avtorja Franka Westermana, ki je diplomiral na agronomiji z analizo namakalnih sistemov Indijancev v Andih, nato začel pisati prve reportaže, potem pa objavil več literarnih in esejističnih del. Ne gre čisto za biografijo, pač pa za zgodovinski potopis. Avtor si je zemljevid Rusije kupil v moskovskem metroju od nekega brezposelnega geologa, to deželo enajstih časovnih pasov nalepil nad delovno mizo, potem pa nas pahnil v svojevrstno raziskovanje ruske polpreteklosti, od skrivnostnega zaliva KaraBogaz pri Kaspijskem jezeru, ki na enih zemljevidih obstaja, na drugih pa ne, do vivisekcije življenjepisa Maksima Gorkega, ki je ključno vplival na rusko književnost Stalinovih časov in usodno začrtal mnoge pisateljske poti tistega obdobja.

Knjige o ruski kulturi Prijetnejše teme obravnavajo knjige, ki zajemajo rusko kulturo in umetnost. Najbolj znana je bržkone Natašin ples s podnaslovom Kulturna zgodovina Rusije že prej omenjenega Orlanda Figesa, v kateri je predstavljeno rusko kulturno obdobje od časa Petra Velikega do zloma sovjetskega imperija. Skrivnostna in pogosto samo z razumom nedojemljiva ruska duša, upodobljena tako v literarnih kot drugih umetniških delih, prepredena s pogosto brutalno zgodovino (srednjeveški mongolski vdori v Rusijo ali pa obsežna emigracija po oktobrski revoluciji), na šeststotih straneh zasije v vsej svoji veličini in tudi napakah. Tuhtanja o ruski literaturi je napisal Miha Javornik, izredni profesor za novejšo rusko literaturo na ljubljanski Filozofski fakulteti in avtor številnih razprav s področja ruske literature in kulture. Delo prinaša avtorjeve razprave o poetoloških, tematskih in idejno-na-

Rusija s svojimi nepresahljivimi viri popisovanja zgodovine, kulture, umetnosti, osebnosti in v zadnjem času (žal) predvsem politike torej ostaja večno zanimiva dežela, o kateri se bo še pisalo. Upajmo, da bomo čim več prevodov ali izvirnih domačih del na to temo v prihodnosti dobili tudi v Sloveniji. 19

81 | september 2012


Zgodovina Naši financarji

Ustava za svobodo

Modrijan, 2012, t. v., 680 str., 33,20 €

prevod: Mitja in Matej Steinbacher Inštitut Nove revije, zbirka Izzivi svobode, 2012, t. v., 935 str., 34,90 €

Pavle Čelik

Friedrich A. Hayek

Obsežna monografija bivšega šefa slovenske policije je zgodovinsko utemeljeno in z mnogimi različnimi viri podprto delo, ki prikazuje in analizira delo »financarjev«, nekakšnega klona med finančno policijo in carino, oborožene in uniformirane ter po vojaško urejene administracije, ki je v obdobju 1918–1946 skrbela za pobiranje različnih dajatev in poskušala preprečevati razne oblike preprodaje in tihotapljenja blaga. V tistem času je država seveda še vedno temeljila na monopolih pri določenih gospodarskih dejavnostih in strogem režimu na mejah, s katerim je nadzorovala pretok blaga in pobirala dajatve od carinjenja, zato je bilo treba preganjati kar nekaj ilegalnih dejavnosti. Delo se razteza od osebnih zgodb financarjev prek pisem kmetov in drugih, ki so zaradi raznih nevšečnosti zašli v finančne težave (recimo, ko so pozabili kolkovati denar, ko se je ta na nivoju države zamenjal v drugega), do končnega Čelikovega premisleka, kakšno vlogo bi lahko imeli financarji v sedanji državi (avtor ugotavlja, da večina tedanjih nalog zdaj ne pride v poštev, saj so meje odpravljene, državnih monopolov pa skoraj več ni). Naši financarji so fascinantna monografija o nekem delu naše zgodovine, po kateri bodo seveda posegali predvsem tisti, ki jih obravnavano področje zadeva in zanima podrobneje. > Samo Rugelj

Hayeka (1899–1992), klasičnega liberalnega ekonomista, nobelovca, zagovornika čim manjšega vmešavanja države v gospodarstvo, v slovenščini že kar dobro poznamo po knjigah Pot v hlapčevstvo in Usodna domišljavost, v katerih je med drugim opredelil razloge za neperspektivnost in neuspeh socializma. Ustavo za svobodo, ki je izšla leta 1960, imajo mnogi za njegovo najpomembnejše delo, v njej pa Hayek podrobno opredeli parametre svobode, ki naj bi po njegovem omogočali nemoteno gospodarsko delovanje in rast. V prvem delu knjige, ki jo je razumeti kot nekakšen odziv na socializem, se Hayek posveti svobodi kot vrednoti ter odgovornosti v vseh ozirih, v nadaljevanju jo analizira skozi zakonodajo, ki jo uravnava, v tretjem delu pa jo povezuje s socialno državo kot nekakšnim nasledkom oziroma posledico socializma (znotraj tega pa opredeljuje vidike delavskih sindikatov in zaposlenosti, socialne varnosti, davkov, gospodarskega planiranja itn.). Ustava za svobodo je pomemben prispevek k prevodom del iz ekonomske zgodovine, ki je izšel kot četrta knjiga v zbirki Izzivi svobode, v kateri so pred tem izšle že: zbornik Doba ekonomistov, Ekonomija svobode in Zakon, ki vse zagovarjajo ekonomijo svobodnega trga. > Samo Rugelj

In zgodil se bo čudež Franc Jeza

Slovenska matica, 2012, t. v., 295 str., 24 €, JAK

Velika ruska vojna Vadim Kožinov

prevod: Vesna Kovjanić UMco, zbirka Ruska misel, 2012, m. v., 579 str., 24,90 €

Franc Jeza je kot slovenski publicist in pisatelj deloval v Trstu, kamor se je po drugi svetovno vojni vojni preselil zaradi nestrinjanja s komunističnim režimom. Delal je za zavezniško časnikarsko agencijo AIS in za Radio Trst ter hkrati pisal leposlovje. Najbolj so znane njegove revijalne refleksije družbene stvarnosti, ki jih je v pričujočem delu uredil Boris Pahor. Za publicistiko Franca Jeze je značilna natančna in senzibilna analiza političnih preobratov, tudi tistih na začetku druge svetovne vojne in med njo, o katerih ne okleva: kolaboracija je bila odraz velike bojazljivosti, narodnoosvobodilno gibanje pa epski podvig slovenskega naroda, h kateremu so komunisti pristopili šele v trenutku, ko so zaznali, da bi jim to prineslo politično prednost pred konkurenco. O neizbežnosti osamosvojitve in usodnih posledicah obeh slovenskih šibkosti – leve in desne – je brez dlake na jeziku pisal veliko pred časom. > Žiga Valetič

Vadim Kožinov (1930–2001) je bil ruski kritik, literarni teoretik, filozof in zgodovinar, ki je zadnja leta življenja posvetil raziskavam o preteklosti Rusije. V slovenščini bo njegovo delo predstavljeno v treh knjigah, med katerimi je Velika ruska vojna prva. V njej avtor dokazuje, da je bila druga svetovna vojna v svojem temelju vojna med celinsko Evropo z Nemčijo na čelu in ZSSR/Rusijo, v kateri je Evropa kot enoten nov imperij izvajala geopolitičen pritisk na Vzhod. Politično-zgodovinsko, hkrati pa kulturno-zgodovinsko branje, saj se v njem avtor ukvarja tudi s temami, kot je nastanek ruskega junaškega pesniškega epa. > Vesna Paradiž

81 | september 2012

20


Okno v svet

Stvarna literatura

bere in piše

Sram

Boris Cyrulnik prevod: Alenka Zgonik Modrijan, 2012, m. v., 176 str., 19,90 € Boris Cyrulnik

Cyrulnik (1937), psihiater judovskega rodu, pisec ­p oljudnoznanstvenih psiholoških knjig, je knjigo Sram iz leta 2010 zasnoval na lastni izkušnji, ko je med drugo svetovno vojno uspel preživeti, ker so mu spremenili ime, s katerim je zatajil svoj rod, kar se je razrešilo šele desetletja pozneje, ko biti Jud ni bila več stigma. Cyrulnik sramovanje, ki se ga lahko nekateri oklepajo in v njem vztrajajo tudi za ceno življenja (čeprav ga ljudje lahko skrivajo na različne načine, denimo za masko ravnodušnosti ali cinizma), opiše poglobljeno in širokopotezno, skozi literaturo, psihologijo, sociologijo, vzgojo, človekov razvoj od otroštva naprej itn., za bralca dojemljivo, vseeno pa dovolj zahtevno, da od njega zahteva stalno pozornost in združevanje na prvi pogled nepovezanih podatkov. Knjiga, ki te pripravi, da začneš kopati po lastni duši in jo raziskovati. > Samo Rugelj

Velika ideja

Richard Wilkinson in Kate Pickett prevod: Janez Penca Penca in drugi, 2012, m. v., 368 str., 24,50 €

V zdaj slavnem in pomenljivem poskusu so leta 2004 dali indijskim otrokom iz različnih kast naloge, ki so bile povezane z reševanjem iz labirintov. Če otroci med seboj niso vedeli, iz katere kaste prihajajo, so bili pri testih enako uspešni ne glede na kasto. Če so morali pred začetkom testiranja povedati, od kod prihajajo, so se po javnem naznanilu svojega porekla rezultati tistih iz nižjih kast bistveno poslabšali. To je samo eden od številnih dokazov, s katerim priznana raziskovalca, ki sta avtorja te knjige iz leta 2010, na razne načine in z mnogimi preglednicami ilustrirata, kako manjše neenakosti (v dohodkih) med prebivalstvom v neki družbi omogočajo večjo zadovoljstvo vseh, saj imajo od tega korist tudi bogatejši. Prava knjiga za današnji čas, v katerem se veliko bolj poudarja pomembnost enotnosti kot pa enakosti, torej gesla, ki je, ne brez razloga, pred več kot dvesto leti poganjalo tudi francosko revolucijo. Aktualno. > Samo Rugelj

Vera demonov Fabrice Hadjadj

prevod: Jasmina Rihar Družina, 2012, t. v., 252 str., 24,90 €

dr. Sašo Dolenc

Dreamland

David K. Randall W. W. Norton & Company, 2011

Prijazna knjiga o najrazličnejših znanstvenih raziskavah spanja in teorijah o tem, kako spanje poteka, zakaj sploh spimo, koliko spanja potrebujemo vsak dan, ali spijo moški drugače kot ženske, in o podobnih zanimivih vprašanjih. Znanstvene razlage in anekdote se prepletajo s praktičnimi nasveti, denimo kako premagati nespečnost ali uspavati otroka.

The Irrationals

Julian Havil Princeton University Press, 2012

Da obstajajo tudi iracionalna števila, se pravi števila, ki jih ne moremo zapisati v obliki razmerja dveh celih števil, vemo že 2500 let, a šele zadnjih 150 let jih zares dobro razumemo. Knjiga predstavlja vodnik v svet idej, tvorcev teh idej in krajev, kjer so se rojevale ideje, povezane s tem tisočletja dolgim raziskovanjem nečesa, kar je zaradi svoje izmuzljivosti že prve grške učenjake spravljalo ob živce.

The Winner Effect

»Hudič je bolj prenosen od telefona in globlje vsajen kot srčni spodbujeval- Fabrice Hadjadj nik,« pravi Fabrice Hadjadj, francoski filozof, dramaturg in esejist, ki je leta 2010 za knjigo Vera demonov prejel nagrado francoskih založnikov za najboljšo religiozno knjigo. V mladih letih ateist in anarhist, v študijskih pa nihilist se je pri sedemindvajsetih spreobrnil v krščanstvo in začel pisati. V Veri demonov nam želi pokazati, da demon ni zlo bitje, temveč sila, ki nas preseneti prav tam, kjer mislimo, da smo najbolj duhovni. Ne obsoja niti ateizma niti telesnih užitkov, strogo stališče pa zavzame do grehov, kot so zavist, napuh ali sovraštvo. Skozi tri dele knjige nas s po tremi lekcijami uči, kako se učinkovito boriti proti zlu skozi ohranjanje temeljnih načel krščanskega življenja in kako se upreti skušnjavam. Besedilo je tu in tam težje razumljivo, z močnimi filozofskimi poudarki, a je vredno truda, četudi ste ateisti, saj Hadjadj vselej pušča prostor za izgubo vere, v čemer pravzaprav vidi tudi človeško božansko prihodnost. In njegova zadnja lekcija? »Pustiti, da jo po milosti napišemo z lastno krvjo.« > Vesna Paradiž 21

Ian Robertson Bloomsbury Publishing, 2012

Raziskovalci so pri poskusih z mišmi opazili, da se je miška, ki so jo pred spopadom z enakovredno tekmico soočili z omamljeno nasprotnico, ki jo je brez težav premagala, v enakovrednem boju odrezala bolje kot miška, ki pred spopadom ni zmagala. Pojav so poimenovali zmagovalni učinek (winner effect) in preprosto pomeni, da posamična zmaga poveča verjetnost zmage tudi v naslednjem boju. Zelo zanimiva knjiga obravnava vpliv zasedanja položaja moči v živalski in človeški družbi na dogajanje v možganih. 81 | september 2012


Družboslovje Levični velikani svetovne zgodovine Ed Wright prevod: Ljubica Klančar in Andrej Kurillo Narava, 2012, m. v., 256 str., 24,90 €

Knjiga razpravlja o neverjetnem številu levičarjev med ljudmi, ki so krojili svetovno zgodovino, in o njihovi dolgi diskriminaciji s strani desničarjev. Levičarji naj bi bili drznejši, nepredvidljivi, imeli naj bi več možganske različnosti kot desničarji (uporaba desne in leve hemisfere) in bolj prilagodljiv um. Tako skozi zgodovino spoznavamo imena, brez katerih svet danes ne bi bil, kakršen je: od Ramzesa in Aleksandra Velikega ter Julija Cezarja prek Ivane Orleanske, Leonarda da Vincija, Newtona, Napoleona in Beethovna do Nietzscheja, Marie Curie, Gandija in Billa Gatesa, če jih omenimo le nekaj. Navdihujoče! > Vesna Paradiž

Slovenska filozofija dan pozneje Miško Šuvaković prevod: Vlasta Vičič Hyperion, zbirka Hyperion, 2012, m. v., 269 str., 30 €

Profesor na Univerzi umetnosti v Beogradu redno izdaja knjige tako na območju nekdanje Jugoslavije kot tudi v nemščini, angleščini ali kitajčini. S presenetljivo dobrim uvidom je napisal več esejističnih del o umetnostnem dogajanju v Sloveniji (Skrite zgodovine skupine OHO, Politike slikarstva, Anatomija angelov), tokrat pa nam v dvajsetih branjih predstavi najvidnejše slovenske filozofe in filozofinje ter v uvodnem delu razmišlja o vrednotah, ki bi filozofijo lahko postavile v središče narodove identitete. Vemo, kaj imamo? > Žiga Valetič

Razprava o vicah in Duhovni pogovor Sv. Katarina iz Genove prevod: Alen Albin Širca Družina, zbirka Klasiki duhovnosti, 2012, t. v., 152 str., 21,50 €

Knjiga združuje besedila, ki so jih o italijanski mistikinji Katarini napisali prijatelji (Razprava o vicah, Duhovni pogovor in Življenjepis), s pojasnili, ki jih o vijugavi življenjski poti zapiše prevajalec Alen Albin Širca. Živela je v drugi polovici petnajstega stoletja in je potem, ko sta z možem sprejela vero, večino časa posvetila zahtevnemu delu z najtežjimi, umirajočimi bolniki. Čeprav se njena razmišljanja dotikajo težko preverljivih idej, kot so »vice«, odsevajo mistično vrednost celo tedaj, ko jih beremo skozi posvetno, zemeljsko izkušnjo. > Žiga Valetič

Obča in historična sociologija Ludvik Čarni Znanstvena založba Filozofske fakultete, zbirka Portreti, 2012, m. v., 321 str., 20 €

V delu so zbrane študije prof. Ludvika Čarnija (1931–1996), sociologa in zgodovinarja, ki spada v prvo generacijo učiteljev Oddelka za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zbornik sestavljajo uvodni del, v katerem sta predstavljena Čarnijeva življenjska pot in znanstveno delo, ter tri zaokrožene tematske celote. V prvem tematskem sklopu so zbrane študije, ki se ukvarjajo z odnosom med zgodovino in sociologijo; v drugem delu je ponatisnjena znanstvena monografija Teorija formacij družbe (1979); v tretjem tematskem sklopu pa so objavljeni Čarnijevi prispevki k raziskovanju izvorov sociološke misli na Slovenskem. > Maša Ogrizek 81 | september 2012

22


V naravo Reševanje v gorah

Slovenska planinska pot Milenko Arnejšek-Prle, Andraž Poljanec

Planinska zveza Slovenije, 2012, pt. v., 344 str., 25,90 €

Jani Bele ... [et. al.] Gorska reševalna zveza Slovenije, 2012, t. v., 276 str., 25 €

Skoraj petnajst let je že minilo od zadnje izdaje Vodnika po Slovenski planinski transverzali (Dobnik, 1998) in že skoraj desetletje je bila ta knjiga tudi razprodana. Zato je pričujoči vodnik (eden od njengovih avtorjev, Milenko Arnejšek-Prle njegovega izida ni dočakal) nepogrešljiva knjiga za vse, ki se tako ali drugače spoprijemajo z različnimi deli ali pa posameznimi vrhovi naše najstarejše in najdaljše vezne planinske poti. Strukturiran v smeri od Pohorja do Primorja nas vodnik v strnjenem in informativnem slogu popelje čez celotno transverzalo, ob tem pa nam postreže z vsemi informacijami ob poti in o poti in s številnimi različicami na posameznih delih poti. Vabi nas na pot, a nas hkrati opozarja na zahtevnost njenih posameznih delov, spodaj podpisani pa lahko potrdi, da je vsaj nekaj – predvsem začetnih in končnih – odsekov poti prav primernih za družinske pohode, ki se prav hitro lahko spremenijo v nepozabno dogodivščino. Vodnik, ki na slovensko planinsko pot v izdelanem slogu vabi tudi v tretjem tisočletju. > Samo Rugelj Začetek slovenske planinske poti

Poletje je najbolj privlačen čas za obisk slovenskih gora, to pa prinaša tudi povečano tveganje za nesreče v gorah. Tu stopijo v akcijo gorski reševalci, ki raje naredijo svoje, kot pa o tem govorijo (ravnajo se po načelu, da je eno rešeno življenje pomembnejše kot tisoč besed, člankov in knjig), posledica njihovega pravočasnega in izurjenega odziva pa je preprečitev marsikatere tragedije. Ob nedavnem praznovanju stoletnice organiziranega gorskega reševanja pri nas pa je izšla knjiga, ki osvetljuje to prostovoljno, srčno, naporno, nevarno in predano dejavnost. V njej so predstavljeni različni načini reševanja v gorah skozi čas, oprema reševalcev in vse faze, ki so privedle do njihove današnje vrhunske usposobljenosti in organiziranosti. Drugi del pa nam postreže z resničnimi izpovedmi in pričevanji reševalcev, v katerih opisujejo svoja doživetja v gorah, od veselja ob uspehih do žalosti in nemoči ob usodni premoči gore. Prvovrstna knjiga za planince in izletnike. > Samo Rugelj

Drevesne vrste na Slovenskem Robert Brus

Bovec – Trenta; zemljevid

Robert Brus, samozaložba, 2012, t. v., 406 str., 49,99 €

Sidarta in MapDesign, 8,90 €

Druga, dopolnjena izdaja te velike monografije prinaša dvostranske opise in primerjavo več kot dvestotih drevesnih vrst, od avtohtonih, samoniklih, do okrasnih in zelo redkih vrst, ki poraščajo slovenske gozdove, vrtove, parke, drevorede in druge zelene površine v urbanem in naravnem okolju. Splošnemu opisu drevesa, načinu razmnoževanja, njegovi razširjenosti in uporabnosti so za primerjavo dodane še podobne vrste in bogato slikovno gradivo. Predavatelj in raziskovalec na Biotehniški fakulteti je tudi avtor pred kratkim izdane monografije Drevesa in grmi Jadrana (Modrijan, 2012) in s to knjigo lepo zaokroža temeljno dendrološko literaturo iz našega bližnjega okolja. > Renate Rugelj

V Julijske Alpe se lahko vzpnemo iz treh dolinskih koncev, kranjskogorskega, bohinjskega in bovškega. Pri Sidarti so pred nekaj leti že izdali krovni zemljevid Julijskih Alp v merilu 1 : 50.000 ter podrobnejši, bohinjski del v merilu 1 : 25.000, sedaj pa se mu je pridružil še obojestransko tiskani zemljevid Bovec – Trenta, ki pokriva območje od Kanina in Montaža, preko Mangarta in Jalovca do Razorja in Krna. Detajlno izdelan, opremljen z mnogimi dodatnimi informacijami, denimo navedbami tur iz posameznega izhodišča s časovnico, bo dobrodošel pripomoček za vse, ki se bodo v prihodnje potikali po bovškem koncu. > Samo Rugelj

Sadno drevje v vrtu

Gremo v gozd

Boštjan Godec, Roman Mavec, Savina Dreu Kmečki glas, 2012, m. v., 152 str., 12,50 €

Bärbel Oftring prevod: Barbara Vitez Narava, 2012, m. v., 96 str., 14,90 €

Doma pridelano sadje je zaradi svojega naravnega izvora in obilice vitaminov vedno zelo zaželeno, a se ljudje pogosto ustrašijo zahtevnosti vzgoje in pridelovanja v domačem vrtu. V preglednem priročniku je s pomočjo številnih skic, fotografij in nasvetov lepo po korakih razloženo, kako je treba sadni vrt načrtovati, pripraviti zemljo in sadike in kako ga potem vzdrževati. Spoznamo tudi osnove cepljenja in rezanja sadnega drevja ter različne načine odganjanja škodljivcev. V zadnjem delu pa so dodani tudi pregledni opisi in zahteve posameznih sadnih dreves in celo namiznega grozdja > Renate Rugelj

Da je narava v vseh letnih časih zelo prijazen prostor za preživljanje prostega časa, se gotovo vsi strinjamo, da pa bi se v njej in iz nje tudi kaj naučili in posredovali našim otrokom, je treba pogledati v kakšno knjigo. Ena takih je gotovo tudi priročna knjižica, ki skriva 88 namigov za zabavno odkrivanje gozdnih skrivnosti in doživljanje gozda v vsej njegovi rastlinski in živalski pestrosti. Otroci bodo uživali v prepoznavanju prvih pomladanskih cvetlic, opazovanju živali in raziskovanju živalskih sledi. Očarljivo in poučno. > Renate Rugelj 23

81 | september 2012


Priročniška literatura

Vsak otrok se lahko nauči jesti; Vsak otrok se lahko nauči spati

Leksikon mariborske družbe in kulture po letu 1945 urejanje: Peter Simonič Obzorja, 2012, pt. v., 276 str., 11 €

Anette Kast-Zahn in Hartmut Morgenroth

Leksikon, nastal na pobudo EPK – Maribor 2012, je oborožen s številnimi koristnimi podatki, povezanimi z drugim največjim slovenskim mestom. Bralca tako ne seznani le s pomembnimi zgodovinskimi dejstvi, s krajevnimi in arhitekturnimi posebnostmi ter z mestno politiko in gospodarstvom zadnjih šestdesetih let, ampak mu postreže tudi z različnimi zanimivostmi, kot je, denimo, ta, da v Mariboru živi približno trideset Arabcev. V knjižici, ki jo je pod uredniško taktirko dr. Petra Simončiča sestavlila ekipa strokovnjakov z različnih področij, med drugim izvemo, kaj so »Kleščar«, »Hvala bogu, da je konec vikenda« in »Skerbinjekov memorial«, v njej pa ne manjka niti podatkov o znamenitih Mariborčanih, kot so Edvin Fliser, Alenka Pinterič, Minu Kjuder in mnogi drugi. > Ajda Janovsky

prevod: Petra Piber, Irena Madric Mladinska knjiga, zbirka Za starše in vzgojitelje, 2012, t. v., 176 str., 27,95 €

Nemška psihologinja in mama treh otrok je med slovenskimi bralci že znana po knjigah Vsak otrok se lahko nauči pravil in Vsak otrok se lahko nauči premagovati težave. Pri tokratnih dveh poučnih knjigah o otroškem spanju in prehranjevanju se ji je pridružil otroški zdravnik Hartmut Morgenroth, skupaj pa sta ustvarila zelo uporabna priročnika za vsakega (novega) starša. Kaj storiti, če vaš otrok noče spati nikjer drugje kot ob vas, če hoče ponoči večkrat jesti, če ne zapre oči, ne da bi ga morali v nedogled prevažati v vozičku? Kako se prepričati, ali zaužije preveč ali premalo hrane in kako doseči, da se ne bo jedilna miza vsakič sprevrgla v bojno polje? S pomočjo nasvetov, ilustrativnih primerov in metod ukrepanja, ki jih ponujata v knjigi, lahko vsakega otroka naučite, kako pravilno jesti in spati, kar bo olajšalo življenje tako otrokom kot njihovim staršem. > Vesna Paradiž

Pravipis Aleksandra Kocmut Modrijan, 2012, pt. v., 128 str., 19,90 €

Al prav se piše kaša ali kasha? Nova pravopisna knjižica, ki nam na poljuden, preprost način predstavlja napake, nepravilnosti in zadrege, ki se pogosto pojavljajo v vseh vrstah besedil in medijev. Z njegovo uporabo boste lahko osvežili uporabo ločil, se poučili o pravilni rabi glagolov in pridevnikov, se vozlali z vezniki, mučili s sklanjanjem, pravilno uporabljali dvojino in svojino in se naučili pravilno brati pravopis. Poučen (in zabaven) priročnik za vse, ki se v praksi redno srečujejo s pravopisnimi vprašanji! > Vesna Paradiž

Poljubi žabo! Brian Tracy in Christina Tracy Stein prevod: Ana Marija Toman Mettis bukvarna, 2012, m. v., 152 str., 19,99 €

Poklicni govorec in vodja seminarjev je pri nas že znan po svoji uspešnici Pojej živo žabo!, v kateri svetuje, kako odpraviti odlašanje. V novem delu pa skupaj s hčerjo, klinično psihologinjo Christino, nudi praktične in preizkušene strategije, kako negativno mišljenje spremeniti v pozitivno. Tracy vseskozi poudarja, da smo edina ovira na poti do uspešnega življenja in celovite osebnosti mi sami, saj sami krojimo svoje misli, občutke in izberemo življenjsko pot. Šele ko bomo zmožni odvreči vso negativno prtljago preteklosti, se bomo lahko povsem usmerili v svobodno prihodnost. > Kristina Sluga

Rdeča nit Nada Mulej Sledi, 2012, t. v., 138 str., 19,49 €

Priročnik mednarodno potrjene trenerke nevrolingvistične psihologije je namenjen vsem, ki se želijo učinkoviteje spopadati z občutkom nezadovoljstva na različnih življenjskih področjih, premisliti hierarhijo prioritet in prisluhniti svojim željam. Praktični primeri in vaje bralca spodbujajo k aktivnemu udejstvovanju ter segajo od spreminjanja vsakodnevne rutine do večjih izzivov. Pri vsem pa ostaja najpomembnejši cilj spoznati sebe in svoje skrite sposobnosti ter prepoznati vire, ki posamezniku vlivajo moč za spremembe. > Ana Geršak

Tkanje življenja Mirjana Krizmanić prevod: Milan Žlof V.B.Z., zbirka Prestop, 2012, m. v., 160 str., 17,90 €

Tkanje življenja je prvi hrvaški priročnik za samopomoč, ki je doživel že šest ponatisov in se prodal v več kot 15.000 izvodih. Avtorica, dr. Mirjana Krizmanić, je univerzitetna profesorica psihologije in to je njen odgovor na ameriške »univerzalne« priročnike, ki po navadi ponujajo precej neuporabne nasvete za srečo. Knjiga ne ponuja receptov, kako uspeti, temveč »skuša odpreti vrata k boljšemu razumevanju tega, kar nas osrečuje in zadovoljuje«. Od poglavja do poglavja se srečujemo z odraščanjem, starši, izbiro poklica in dela, izbiro partnerja, prijateljstvom, odnosi, smrtjo in bolečimi izkušnjami, neuspehi, smislom za humor itd. Prijeten in uporaben psihološki priročnik, ki življenja ne gleda skozi rožnata očala, ampak nam ponuja modrost, kako ga tkati takšnega, kakršnega želimo. > Vesna Paradiž

Živite svojo božanskost Adamus Saint-Germain, Geoffrey in Linda Hoppe prevod: Tjaša Pavček Nova, 2012, m. v., 324 str., 27,60 €

Adamus Saint-Germain naj bi bil profesor, mojster in učitelj nove energije ter nove zavesti za človeštvo, ki naj bi se pojavil že v mnogih utelešenjih, svoja sporočila pa prinaša skozi Geoffreyja in Lindo Hope, znana kanalizatorja in ustanovitelja združenja Crimson Circle. Adamusova modrost nam v pričujoči knjigi skozi kratke zgodbe prinaša priporočila, kako realizirati osebno rast in duhovni razvoj skozi povečano zavedanje občutkov, ki jih bralec doživlja na poti prebujenja. Delo o lastnem dojemanju realnosti, ki opominja na davno pozabljene resnice življenja. > Vesna Paradiž 81 | september 2012

24


Buklina literarna kronika

Travnik poezije; Dnevi poezije in vina, avgust 2012

Umetniška manifestacija #Pravica ob izidu knjige vizionarskih misli Srečka Kosovela, Festival Sanje, Prešernov trg, julij 2012

foto: Katja Goljat

Zasebno branje s Primožem Čučnikom in Andrzejem Sosnowskim; Dnevi poezije in vina, avgust 2012

Branje v parku Tivoli; Knjižnica pod krošnjami, julij in avgust 2012

Boris Pahor in Zdravko Duša v objektivu fotografov; Pahorjev 99. rojstni dan in predstavitev Knjige o Radi, Konzorcij, avgust 2012

25

81 | september 2012


Knjiga meseca: izbira in piše dr. Manca Košir Potovanje v tisočera mesta Vitomil Zupan ilustracije: Maksim Sedej Mladinska knjiga, zbirka Knjižnica sinjega galeba, 2012, t. v., 248 str., 22,95 €

Poleti je spet izšla ena najbolj fantazijsko bogatih knjig, kar jih je bilo kdaj napisanih na Slovenskem, pravljični roman Vitomila Zupana Potovanja v tisočera mesta, posvečen mlajšemu sinu Martelu. Prvič je knjiga izšla pod Zupanovim psevdonimom Langus leta 1956, po avtorjevi vrnitvi iz sedemletnega zapora, drugič pod njegovim pravim imenom leta 1983 – takrat je pisatelj zanjo dobil Levstikovo nagrado za najboljše mladinsko delo. In zdaj tretjič, dve leti pred praznovanjem stote obletnice njegovega rojstva. Upam, da bo Mladinska knjiga ponatisnila tudi drugo Zupanovo pravljico, ki jo je opremil isti ilustrator in je posvečena starejšemu sinu Dimu, Trije konji (1970). Zame je Potovanje v tisočera mesta najlepše Zupanovo delo. Ker se v njem ne vrti okoli svojega jaza, pač pa daruje brezmejno domišljijo in močna etična sporočila sinu kot popotnico za pokončno, pogumno in moralno življenje. Knjiga želi otroku približati resnico sveta in našega bivanja. Kakšen je ta svet, opisujejo zvezdnati dedki, med katerimi se je znašel junak Tekec, ko ga je ugrabil Vrag: »Na svetu veliko dobrega nastane iz slabega in veliko slabega iz dobrega, toda te reči je težko videti. Grozno je, kadar se dobro spridi. In lepo, kadar se slabo popravi. /…/ Dobro je kakor dober konj: če je slab voznik, cesta pa ledena, konj pade in si zlomi nogo. In najlepšega konja vzame konjederec in ga mora ubiti.« Ta svet je tak, da je na njem dan in je noč, sta sreča in nesreča, so veselje in žalost, strah in pogum … In je smrt, ki je »strašna, a tudi čudovita. Kdor misli nanjo, je varen pred dolgčasom in napuhom. /…/ Klas umre in da zrno, zrno umre in da moko,

moka umre in da kruh, kruh umre in da moč človeku – in če človek umre – ne nastane iz njega nič.« Vitomil Zupan, ki je takrat, ko je pisal pravljico sinu, v zaporu intenzivno študiral etiko in o njej, kot pokaže arhiv v NUK-u, tudi pisal, prek svojih likov oblikuje etični kodeks: treba je biti pošten in resnicoljuben, laž je nekaj odurnega. Nujno je držati besedo in ne biti figamož. Pogum velja, z upanjem se je treba lotiti stvari. Prijateljstvo največ šteje in nikoli ne smeš zapustiti prijateljev v stiski. Misli na druge in deluj za druge, ne ukvarjaj se z lovljenjem lastnega repa. Zelo pomembno je opravljati svoje delo z veseljem. Najhujši so dolgčas, napuh in sovraštvo. Nič boljšega pa ni, »kakor biti svetal in čist«. Kar pomeni imeti odprto, iskreno srce, ki ljubi. Ljubezen je namreč najpomembnejše vezivo med ljudmi in zaradi ljubezni je vredno živeti. Zato tudi brati knjigo Potovanje v tisočera mesta, ki nas budi v žive in svetle ljudi ne glede na to, koliko let štejemo. Pesnik Niko Grafenauer je študijo o tem izjemnem delu sklenil s hvalnico: »Pisatelj je v svoji knjigi za otroke upodobil avanturo, ki se ji ni mogoče izogniti, saj je sestavni del našega samospraševanja o smislu bivanja in resnici biti. V pripovedi je to prikazal na prisrčen in duhovit način. Pri tem je izjemnega pomena Zupanova živahna in igriva domišljija, ki se bohoti v predstavah, domislekih in jezikovnih iznajdbah, s kakršnimi se ponašajo le mojstri takšnega pripovedništva, ki nikoli ni namenjeno samo otrokom, ampak tudi odraslim z odprto in dojemljivo dušo.« Ni kaj dodati, le ponoviti znani stavek iz Svetega pisma: »Bodite kakor otroci in vaše bo nebeško kraljestvo.« Zupan je to knjigo pisal za otroka in bil hkrati sam kot otrok, ki se vsemu čudi, govoreč: Dokler je svet ena sama lepa čarovnija, čarovnij ne potrebuje. Čarobno delo, vredno, da ga ponudimo tujim založnikom!


Rubriko pripravlja:

Tokrat piše: mag. Tilka Jamnik

Preseganje meja: prevodi in selitve mag. Tilka Jamnik

Na 33. kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY v Londonu (23.–26. avgusta 2012) je slovenski ilustrator Danijel Demšar prejel IBBY častno listo. Za to mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti ga je predlagala Slovenska sekcija IBBY. Letošnji bienalni mednarodni kongres IBBY je pod naslovom Crossing Boundaries: Translations and Migrations (Preseganje meja: prevodi in selitve) potekal v Londonu, ki je že od nekdaj »mesto večjezičnosti in medkulturnega dialoga«, in morda še posebno v tem poletju olimpijskih in paraolimpijskih iger. Kongres je organizirala Sekcija IBBY Velike Britanije v sodelovanju z Mednarodno zvezo za mladinsko književnost (IBBY), s finančno podporo Ministrstva za kulturo Velike Britanije in seveda številnih sponzorjev. V sklopu kongresa je bilo organiziranih več knjižnih razstav, generalna skupščina IBBY, profesionalno srečanje njenih regionalnih nacionalnih sekcij, sodelavcev revije Bookbird idr. Na voljo je bil tudi organiziran sprehod Petra Pana, obisk British Library idr. Skratka, »kongres bil je živ«! Na kongresu so bila podeljena tudi bienalna IBBY priznanja in nagrade: IBBY častne liste (IBBY Honour List) so prejeli tudi slovenski ustvarjalci mladinske književnosti: ilustrator Danijel Demšar za ilustracije pesniške zbirke Roža v srcu Bine Štampe Žmavc (Mladinska knjiga, 2010), ki se je podelitve na kongresu v Londonu tudi udeležil, avtorica Bina Štampe Žmavc za knjigo Cesar in roža (Miš, 2009), prevaDanijel Demšar, jalec Boštjan prejemnik IBBY častne liste Gorenc – Pižama za knjigo Terry Pratchett and Neil Gaiman, Dobra znamenja (Sanje, 2010). Andersenovi nagradi 2012 sta prejela argentinska pisateljica María Teresa Andruetto in češki ilustrator Peter Sís. Slovenska sekcija IBBY je za to najpomembnejšo mednarodno nagrado na področju mladinske književnosti nominirala pesnika Toneta Pavčka in ilustratorko Alenko Sottler. IBBY Asahi Reading Promotion Award je bila podeljena dvema organizacijama, ki imata v svoji državi pomemben delež pri spodbujanju in razvijanju branja, to sta: The Grandmother Storytelling Programme iz Argentine in program SIPAR iz Kambodže. Slovenska sekcija IBBY je za to nagrado kandidirala Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, in sicer njene programe za »manjšine« mladih bralcev.

Plakat in celostno podobo kongresa je ustvaril angleški umetnik Anthony Browne, prejemnik Andersenove nagrade 2000, ki se je predstavil tudi kot eden od treh lavreatov angleške mladinske literature. Na odprtju kongresa sta poleg njega nastopila tudi pisateljica Julia Donaldson in pisatelj Michael Morpurgo.

Plakat, ki ga je narisal Anthony Browne.

Plenarne referate so prispevali mnogi imenitni ustvarjalci in strokovnjaki mladinske književnosti. O prevajanju mladinske književnosti so razpravljali Emer O'Sullivan, profesorica za angleško književnost na Institute of English Studies an der Leuphana Universität Lüneburg, angleški pisatelj Aidan Chambers, Andersenov nagrajenec 2002, in flamski pisatelj Bart Moeyaert, ki se je uvrstil med letošnje finaliste za Andersenovo nagrado. O migracijah, medkulturnem dialogu in razumevanju so v plenarnih referatih razmišljali avstralski umetnik Shaun Tan, prejemnik nagrade ALMA 2011, Patsy Aldana, kanadska založnica, ki je bila v letih 2006–2010 predsednica Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, in Michael Rosen, ki je navdušujoče podajal svoje pesmi. O ilustraciji v mladinski književnosti so razmišljali belgijska umetnica Kitty Crowther, nagrajenaka ALMA 2010, angleška ilustratorka Shirin Adl in kitajski ilustrator Chen Jiang Hong. O prevajanju in ohranjanju ljudskih pravljic v ustnem izročilu so pripovedovale »pravljičarke« iz različnih koncev sveta, ki pa sedaj vse živijo v Veliki Britaniji: Jamila Gavin (iz Indije), Elizabeth Laird (z Nove Zelandije) in Beverley Naidoo (iz Južne Afrike). Pravljice so nam pripovedovali Michael Harvey iz Walesa, Sonia Nimr iz Palestine in Dashdondog Jamba iz Mongolije. V paralelnih sekcijah smo obravnavali vrsto podtem: priredbe in posredovanje ljudskih in klasičnih pravljic, priredbe mladinske književnosti, filmske in gledališke priredbe; nacionalna identiteta in diaspora, globalizaci27

ja, literatura o selitvah in diaspori pri pouku; bralni programi in digitalna tehnologija, vloga družabnih omrežij idr. Med drugim smo doživeli tudi predstavitve baskovske literature, projekta Bookstart ob njegovi 20-letnici, predstavitev projekta Eurotoolbox 2012, zbirke knjig v francoščini, nemščini, portugalščini in španščini, ki so jo sestavili specialni knjižničarji v teh deželah, nadalje predstavitev knjižnih oz. bralnih projektov na ogroženih področjih Japonske idr. V profesionalnih srečanjih za avtorje, ilustratorje, urednike, založnike, raziskovalce, knjižničarje, kritike, pravljičarje, promotorje mladinske književnosti in branja smo pozornost namenjali področjem, kot so: ustvarjanje in izdajanje otroških knjig, raziskovanje mladinske književnosti, promoviranje otroških knjig tako v šolski knjižnici kot v širši skupnosti idr. V strokovnem delu kongresa je aktivno sodelovalo deset (10) udeležencev iz Slovenije: dr. Veronika Rot Gabrovec, lektorica na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani; mag. Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY; dr. Aksinja Kermauner, profesorica na Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti v Kopru; Simona Mahovič, učiteljica na OŠ Zalog; dr. Darja Mazi-Leskovar, profesorica na Univerzi v Mariboru; Maša Oliver, bibliotekarka v NUK-u in predsednica Sekcije za mladinsko knjižničarstvo ZBDS, Andrej Jalen, Božena Kolman Finžgar in Silva Kos, vsi iz Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica; Ivanka Učakar, nekdanja knjižničarka in predsednica Sekcije za šolske knjižnice ZBDS, zdaj pripovedovalka pravljic. Kongres je z vsem svojim programom, strokovnim, umetniškim in družabnim, poudaril prepričanje, da ima literatura v sodobnem globalnem svetu izjemen pomen v izgradnji medsebojnega razumevanja, morda celo močneje kot kdajkoli prej »knjige gradijo mostove«. Migracije so tako vsakodneven pojav, da nam preseganje vsakršnih meja ustvarja nov, »normalen« svet in tudi v tem sodobnem svetu je branje književnosti pomembno za vsestranski razvoj otrok. Pomembno je tako ohranjanje starodavnega folklornega izročila kot prevajanje in posredovanje literarnih besedil v različnih medijih. V tem duhu je kongres s svojim čudovitim nastopom zaključil Lemn Sissay, britanski pesnik afriškega porekla, čigar poezija je bila vključena tudi v otvoritveni program letošnjih olimpijskih iger. 81 | september 2012


Mladinske knjige in priročniki 100 zmajev Nenad Veličković

prevod: Aljoša Rovan /*cf, zbirka Varia, 2012, m. v., 492 str., 26 €, JAK

Hazel Harrison; Kate Ashforth prevod: Neva Demšar in Ana Ambrož Strle; Tadeja Dović Tehniška založba Slovenije, 2012, t. v., 256 in 191str., 29,99 in 24,99 €

Nenad Veličković

Mladinski roman, poln dogodivščin, za katerimi skrivaj še vedno hrepenijo tudi odrasli, je zgodba o odraščanju, prvi ljubezni, prijateljstvu in nekem neponovljivem poletju treh junakov, ki se na taborjenju pri slapu Kravice na hercegovski reki Trebižat spopadajo z duhovitimi prigodami in avanturami v svetu narave, skozi katere pa deloma odsevajo tudi pretekle ideologije. Skozi pisma, dnevniške zapise in spominske knjige avtor pred nas pričara mladinski taborniški svet, s tabornim ognjem in dviganjem zastave vred, ki nas med branjem skozi smeh in na trenutke kar melanholično nostalgijo popelje v preteklost, ki je nepreklicno minila. Mladinski roman, ki je prav toliko kot za najstniške bralce privlačen za starejše, sploh tiste, ki se bivšega režima spominjajo s toplim srcem. > Vesna Paradiž

Prikupne zamisli za risanje so zaradi velikega zanimanja dobile svoje nadaljevanje v lepo oblikovanem priročniku, ki v osmih poglavjih otrokom in mladostnikom korak za korakom ponuja nasvete za risanje popzvezdnikov, pravljičnih gradov, princev, žabjih kraljev, ljubkih živalic, plesalcev, eksotičnih cvetlic itn. Za vse tiste, malo resnejše likovne ustvarjalce, ki jih zanima pregled umetniških tehnik (akvareli, olja, akrili, pasteli idr.) in uporaba različnih materialov ter potrebne opreme, pa so v priročniku Risanje in slikanje zbrani praktični napotki za upodabljanje klasičnih motivov – portretov, človeških postav, objektov, pokrajin in cvetja. Veliko idej in koristnih napotkov za vse, ki uživajo v likovnem ustvarjanju. > Renate Rugelj

Zaljubljena, zatreskana Sophie McKenzie

prevod: Manica Baša Mladinska knjiga, zbirka Odisej, 2012, t. v., 219 str., 24,94 €

Mali detektiv in skrivnost čudežne slike Ankica Lepša

Šestnajstletna River se z vso strastjo najstniških čustev potopi v svojo prvo veliko ljubezen. Navdihnjena z eno najlepših ljubezenskih zgodb klasične literature o Romeu in Juliji pričakuje začetek idilične ljubezenske pravljice, a kaj kmalu ugotovi, da so stvari v resničnem življenju precej drugačne kot v pesniški domišljiji. Njen Romeo, Flynn, je pogosto oddaljen in nedostopen in na trenutke se zdi, da ga bolj kot Riverino srce zanima njeno telo. Večkrat nagrajena angleška avtorica Sophie McKenzie tankočutno oriše čarobne trenutke svežih zaljubljencev, hkrati pa mojstrsko razgrinja težave in prepreke, s katerimi se srečuje posameznik, ko se njegove sanje o tem, da bi ljubil in bil ljubljen, udejanjijo v resničnem življenju. Roman je topla, rahločutna zgodba o ljubezni, ki navsezadnje premaga vse ovire. > Ajda Janovsky

Ved, 2012, m. v., 128 str.

Nova dogodivščina enajstletnega detektiva Atikusa popelje mlade bralce na znameniti Blatogorski sejem, kamor so povabljene »najimenitnejše in najpametnejše glave iz vse države«. Čeprav se mlademu geniju vabilo na prestižni dogodek zdi precej manj pomembno kot županu njegovega rojstnega kraja Lepodola, se odloči, da se mu bo odzval. Še sreča, kajti v Blatogoru se odvijajo nenavadne reči, ki se prav lahko slabo končajo, če ne bo nikomur uspelo razvozlati njihovega pravega pomena. Ankica Lepša spretno buri bralčevo domišljijo s skrivnostnimi podobami, kot sta slika, ki se ponoči čudno lesketa, ali v črno tančico ovita vedeževalka, ki obiskuje gospo Strahovlad ter ga spravlja v smeh z duhovitimi liki in zabavnim jezikom. V zgodbo spretno vtkani podatki in naloge, s kakršnimi se mladostniki srečujejo pri pouku, na neprisiljen način vzbujajo zanimanje za šolsko snov. > Ajda Janovsky

81 | september 2012

Risanje in slikanje; Še več prikupnih zamisli za risanje

28


Otroške knjige

Renate Rugelj

Kako je Vilko vzljubil zimo; Škrt škrt kra čof!; Butalski grb; Kaj, le kaj je to? Bojana Dimitrovski in Dana Todorović; Kitty Crowther; Fran Milčinski; Cvetka Sokolov prevod: Tatjana Cestnik; Mojca Medvešek; Mladinska knjiga, zbirka Knjižnica Čebelica, 2012, t. v., 32, 22 in 16 str., 12,95 € (vsaka)

Jesenski paket priljubljenih čebelic tokrat prinaša zabavno zgodbo o lenobnem mačku sredi vesele zime, ki sta jo ustvarili mladi srbski ustvarjalki (Dimitrovska in Todorovićeva), pa imenitno prigodo o znamenitem butalskem grbu Frana Miličinskega, ki ga je stripovsko opremil priljubljeni Damjan Stepančič, poučne uganke Cvetke Sokolov, ovite v odlične slikarije Polone Lovšin, in zgodbico o žabjem strahu nagrajene belgijske ilustratorke in pisateljice Kitty Crowther. Štirje novi naslovi v legendarni zbirki, ki se v šestem desetletju približuje svojemu 440. knjižnemu naslovu, mladim bralcem ponujajo živopisni skok v prelepo knjižno jesen.

Zato ne jemo živali Ruby Roth; ilustracije: Ruby Roth; prevod: Urška Breznik Avrora, 2012, m. v., 47 str., 12,90 €

Neobičajna otroška slikanica uči o čustvenem svetu živali (domačih ljubljenčkov in vzrejnih živali, o ribah in ogroženih vrstahin ter o razlikah, ki nastanejo, če živali živijo v naravnem okolju ali pa so vzrejene na velikih industrijskih farmah. Z ganljivimi ilustracijami v osnovi nagovarja k veganstvu in vegetarijanstvu, a hkrati ponuja tudi dober razmislek o odnosu ljudi do Zemlje, narave in problemov ekologije na splošno.

Dvorec labirintov; Votlina z zakladom David Glover; ilustracije: Tim Hutchinston; prevod: Vital Sever Tehniška založba Slovenije, zbirka Matematične pustolovščine, 2012, pt. v., 48 str., 9,99 € (vsaka)

Pričujoči knjižici sta odličen dokaz, da matematični testi in naloge niso samo nujno šolsko zlo, temveč se mladi možgančki lahko »kravžljajo« tudi za zabavo in veselje. Pustolovščini se začneta, tako kot je to običajno – skrivnostna votlina in star zemljevid, ki kaže do skritega zaklada, ali pa neskončni hodniki starega dvorca, ki so ga oropali dragocenih slik in draguljev –, le na poti do srečnega konca morajo mladi detektivi rešiti nekaj nalog, zagonetk in namigov. In če izberete napačno smer? Potem je treba izračun pač popraviti, saj do cilja vodijo le pravilni odgovori.

Krokodil Tone Pavček; ilustracije: Suzi Bricelj Miš, 2012, t. v., 32 str., 23,95 €

Po kitu v Piranskem zalivu in zaljubljenem medvedu na tivolskem hribu je z vegetarijanskim krokodilom sklenjena serija treh živalskih pesnitev velikega pripovedovalca (1928–2011), ki je znal zlesti pod kožo tako mladim kot odraslim bralcem. Slavnega krokodila, ki mu meso ni dišalo, je v Egiptu obiskala tudi okroglolična slovenska družina, ki se je želela navzeti njegovih zdravih prehranjevalnih navad, poleg tega pa so dobili še hitro lekcijo o družinski slogi. Pesnikovo igrivost in humorne note je tudi v tretje odlično obarvala Suzi Bricelj.

Zajček Zoki; Raček Rok; Mucka Mija; Kužek Karl Lisa Rehan, ilustracije: Helen Poole, prevod: Jana Kolarič Mettis bukvarna, 2012, m. v. 6 str., 6,99 € (vsaka)

Vsi vemo, da je za razvoj uspešnih bralnih navad zelo pomemben zgodnji stik otrok s knjigami, in tako predstavljamo štiri nove knjižice za najmlajše, ki so zaradi gumijaste narave primerne za v banjo in čofotanje. Navihani kužek Karl, pogumna mucka Mija, pustolovski zajček Zoki in malce požrešen raček Rok bodo naše najmlajše poučili o lepem vedenju doma, s prijatelji in v naravi.


Knjiga in moje življenje

piše: dr. Sašo Dolenc

dr. Sašo Dolenc

Prodor e-knjig

Živimo v času, ko se branje nezadržno seli s papirja na zaslone. Beseda knjiga kmalu ne bo več pomenila snopa spetih potiskanih papirjev v ovitku, kot je to veljalo tisoč let, ampak le datoteko, ki bo svoj videz in obliko sproti prilagajala napravi oziroma bralniku, na katerem jo bomo prebirali. Ali je to dobro ali ne, nima smisla razpravljati. Podobno kot so se morali nekoč srednjeveški pisarji prilagoditi novim časom in se sprijazniti z Gutenbergovo iznajdbo tiska, moramo tudi mi sprejeti dejstvo, da bo kmalu večina knjig izšla le še v elektronski obliki. V eni izmed poletnih številk revije Mladina smo lahko prebrali jezne izjave Mihe Kovača, sicer dolgoletnega akterja na slovenskem knjižnem trgu, ki je za spletno knjigarno Amazon in podobne moderne knjižne trgovce uporabil vse možne slabšalne pridevnike, kar je seveda razumljivo, saj nove tehnologije založnikom rušijo ustaljene poslovne modele. Kot se izdajatelji časopisov jezijo nad spletom in blogerji, tudi klasični knjižni založniki ne bodo mogli več prav dolgo upokojencem po telefonu prodajati knjig, ki jih menda nujno potrebujejo njihovi vnuki. Svet gre naprej in novim tehnologijam se bo treba prilagoditi. Doma imam kakih tisoč petsto knjig še klasične papirne različice. Mnoge so podčrtane in polne opomb, saj mi pomenijo osnovno sredstvo za delo. Podobno kot kemik potrebuje laboratorij in kemikalije, sam ne bi mogel početi tega, kar počnem, brez hitrega dostopa do množice knjig. Dobro založena knjižnica kje v bližini bi prišla zelo prav, a je ni in je verjetno nikoli ne bo. Kljub temu da imam res veliko zbirko knjig, nikakor nisem zbiratelj. Obilica knjig, ki jih hranim po omarah in policah, me v resnici moti, zato sem bil neznansko vesel, ko so se pojavili prvi uporabni e-bralniki, kot je Amazonov Kindle in sedaj tudi Applov iPad, na katerih je mogoče zelo dobro brati, podčrtavati in dodajati opombe, hkrati pa nove knjige ne zavzamejo že tako omejenega prostora na policah. Pomembna pridobitev je tudi možnost, da lahko po svojih e-knjigah iščeš po poljubni besedi ali stavku, kar pomeni bistven prihranek časa, denimo pri lovu za kakim citatom. Še nedavno je bilo namreč treba premetati celo omaro, da si našel pravo knjigo in pravo stran v njej. Zadnje čase sem zato prav slabe volje, ko ugotovim, da kake nove zanimive knjige ni na voljo v elektronski obliki oziroma jo je v e-različici mogoče kupiti samo, če imaš ameriško bančno kartico. Na iPadu obstaja zelo uporabna aplikacija z imenom Trafika, prek katere lahko z enim samim klikom kupiš katero koli slovensko revijo ali časopis, kjer koli na svetu si. Tudi v najbolj odročnem avtokampu nekje na jugu Dalmacije lahko tako bereš sveže domače časopise, takoj ko so doma v prodaji prvi izvodi. V preteklosti smo po kioskih lovili tistih nekaj izvodov slovenskih revij, ki so jih pripeljali z nekajdnevno zamudo, danes pa jih lahko

prebiraš tudi na Fidžiju, in to celo prej, preden jih v nabiralnik dobijo naročniki. V Sloveniji zato nujno potrebujemo nekaj podobnega, kot je Trafika za revije in časopise, tudi za knjige. Veliki Amazon namreč še ne podpira prodaje knjig v eksotičnih jezikih. Zato bi tale zapis izkoristil za pobudo resornemu ministru Žigi Turku, ki je med vsemi dosedanjimi ministri za kulturo najbolj podkovan v računalništvu in poznavanju novih tehnologij, da stori nekaj zelo konkretnega za okrepitev "nacionalne substance" in priskrbi evropska sredstva za izvedbo razpisa za postavitev slovenske platforme za prodajo in branje e-knjig. Vse knjige, ki bi jih kupili prek te nove e-knjigarne, bi lahko prek ustreznih aplikacij prebirali na vseh sodobnih tablicah, kot so, recimo, iPad in njegovi kloni, na pametnih telefonih in prek spletne aplikacije oziroma ustreznih programov tudi na običajnih računalnikih. Pri nas je veliko računalniških podjetij, ki bi znala tovrstno platformo razviti zelo hitro. Seveda bi morala taka e-knjigarna podpirati tudi podčrtovanje in pisanje opomb ter njihovo sinhronizacijo med različnimi napravami kot tudi pošiljanje na e-bralnike, kakršen je, denimo, Amazonov Kindle. Vse knjige, ki bi dobile državno subvencijo, bi moral založnik obvezno prodajati tudi prek te e-knjigarne. Poleg založb bi to možnost za distribucijo svojih del lahko uporabljali tudi posamezniki, pogoj bi bil le, da si v NUK-u pridobijo ISBN-številko, s čimer bi poskrbeli za minimalni prag kakovosti. Taka centralizirana knjigarna bi omogočila tudi neposredno spremljanje prodaje posameznih naslovov, kar bi bilo za bralce in za avtorje izjemno zanimivo. Tudi najbolj znani avtorji, niso namreč imuni na možnost, da občasno poškilijo na Amazonovo lestvico najbolje prodajanih in preverijo, na katerem mestu so trenutno njihove knjige. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je prav zabavno opazovati, kako tvoja knjiga za kratek čas prehiti ali vsaj dohiti tudi razvpite naslove slavnih imen, kot so Richard Dawkins, Carl Sagan in James Watson. Dr. Sašo Dolenc je fizik, filozof, predavatelj in odgovorni urednik Kvarkadabre, časopisa za tolmačenje znanosti. Pravkar je izšla njegova knjiga v angleščini The Man Who Counted Infinity.



Bukla, št. 81