Page 1

Brezplačna revija o dobrih knjigah. leto 13/št. 129-130 februar–marec 2017 www.bukla.si Ker zgodbe navdihujejo ...

Intervjuji: Tone Peršak, Ivana Djilas in Iztok Vrenčur; knjigi meseca Mance Košir; nov cikel Strokovnih sred v MKL

Naslovna intervjuja o novih knjigah in Fabuli 2017:

esejist, profesor in zdravnik ALOJZ IHAN in MANCA G. RENKO, urednica in avtorica prvenca Tokrat predstavljamo več kot 160 novih knjig. Beremo se spet aprila 2017!


poskrbi

Avtor Bruno Šimleša FEBRUARJA V SLOVENIJI!

O japonski umetnosti življenja s smislom: kako vsak dan z veseljem »vstati«.

Univerzalna spoznanja o ljubezni, minevanju ... za polnejše življenje.

Priljubljeni Jorge Bucay o tem, kako se spopasti z izgubami, bolečino in žalostjo.

DARILO: ČAJ TEEKANNE ob nakupu knjige iz izbora

Najhitreje do knjig:

v knjigarnah Mladinske knjige

www.emka.si

Akcija traja do 28. 2. 2017 in velja do prodaje zalog oz. do razdelitve daril.

Bogat izbor več kot 40 knjig, ki pomagajo živeti bolje, lažje in polneje!

© Mladinska knjiga

Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige

ZASE. zaupaj VASE. pazi NASE.


Leto 13/številka 129-130, februar–marec 2017 Natisnili smo: 25.000 izvodov. IZDAJATELJ UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 39, Faks: (01) 520 18 40 bukla-urednistvo@umco.si ISSN: 1854-3359 UREDNIŠTVO in PISCI Odgovorni urednik: Samo Rugelj Kreativna urednica: Renate Rugelj Jezikovni pregled: Tine Logar Pisci: Sabina Burkeljca, Jedrt Jež Furlan, Iztok Ilich, Klara Jarc, Vanja Jazbec, Sonja Juvan, Aljaž Krivec, Renate Rugelj, Samo Rugelj, Vesna Sivec Poljanšek, Kristina Sluga, Alenka Štrukelj Žiga Valetič, Diana Volčjak Gostujoči pisci: Alenka Kanič, Manca Košir, Ida Mlakar Črnič, Majda Stanovnik, Boštjan Videmšek OBLIKA in PRIPRAVA Oblikovanje in prelom: Aleš Cimprič Organizacija tiska: Merima Jular s. p. Natisnjeno v Evropski uniji.

Fotografija na naslovnici: Borut Krajnc OGLASNO TRŽENJE Renate Rugelj Telefon: (01) 520 18 31, GSM: 031/688 590 Brez pisnega dovoljenja izdaja­telja je vsaka javna priobči­tev, predelava ali uporaba vsebi­ne prepovedana. Vse pravice pridržane! Pisci in kolumnisti izražajo svoja mnenja in ne nujno mnenja uredništva.

LEGENDA KRATIC m. v. – mehka vezava t. v. – trda vezava pt. v. – poltrda vezava

Izdajo te publikacije je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

dr. Samo Rugelj razmišlja Nekaj besed o dveh Aleših in njunih knjigah »A zdaj bo pa prišel čas, da do konca prevedete Pereca?« sem vprašal Aleša Bergerja, ko sem ga pred nekaj dne­ vi videl in mu čestital za prejem Prešernove nagrade za živ­ljenjski (prevajalski) opus. »Ne,« je rekel in šegavo pomahal s prstom, »če bi bil trideset let mlajši, potem morda že. Zdaj pa se tega ne bi več lotil. Poleg tega je prevod težavnejši od izvirnika, saj ima francoščina več črk od slovenščine.« Seveda sva govorila o romanu Izgin francoskega pisa­ telja Georgesa Pereca (1936–1982), svojevrstnem lite­ rarnem eksperimentu, v katerem je Perec preizkusil svo­ je besedno mojstrstvo tako, da je celoten roman napisal brez uporabe črke e, ki je v francoščini sicer najpogostej­ ša črka. A to Bergerja pred več kot dvajsetimi leti ni usta­ vilo, da se ne bi – za lasten užitek – lotil tega prevaja­ nja. Del prevedenega romana je potem izšel v Novi reviji. »Ob tem prevodu takrat med kolegi ni bilo kakega ve­ likega odmeva,« je nadaljeval Berger, »zato potem ni­ sem nadaljeval.« Pokimal sem. »Poleg tega pa …« je za trenutek postal Berger, »mora nekaj ostati še za prihodnje generacije.« V knjižni obliki je »prvi kos« Izgina kasneje izšel v Pe­ recovi Čitanki (Litera, 2009), seveda pa je to samo kaka četrtina romana. Mladi prevajalci iz francoščine imajo tako pred seboj gotovo vsaj ta izziv. Marsikateri prevajalski oreh pa je Bergerju v zadnjih desetletjih uspelo mojstrsko streti, kar v obsežni spremni besedi k nje­ govi najnovejši knjigi Arles, večkrat (pravkar izšlo pri Mladinski knjigi), nekakšnem povzetku mnogih nje­ govih obiskov v tej francoski pre­ vajalski rezidenci, utemeljuje Janez Pipan. A prevajanje še zdaleč ni vse, kar je počel Berger v tem času. Spoznala sva se pred nekako pet­ najstimi leti, ko je postal pozoren na moje knjižne re­ cenzije v filmski reviji Premiera. Zdelo se mu je na moč nenavadno, da nekdo v filmski reviji piše ne samo o no­ vih knjigah, temveč tudi o klasikih Kondorja, ki jih je urejal prav on. Že takrat me je fasciniral, ne samo kot prevajalec, temveč predvsem kot celovit ustvarjalec na področju knjige, torej prevajalec, pisatelj in seveda urednik. Ure­ jal je klasične knjižne zbirke, ki so mi bile blizu (Kondorja, Novo liriko, Velike večne romane), začel je zbir­ ko Roman (ta je bil nekakšno nadaljevanje Zenita), ki je prinašala kakovostno leposlovje za širši krog bralcev in v naslednjih letih so se najine poti še mnogokrat križale. Ko smo pred zdaj že skoraj dvanajstimi leti začeli iz­ dajati Buklo, je bil seveda eden prvih, ki smo ga povabi­ li k pisanju gostujočega uvodnika. V njem se je zazrl v svojo uredniško preteklost in že tedaj razmišljal o svo­ jih tridesetih letih urednikovanja, ki ne predstavljajo kakšnega posebno »razviharjenega življenja«, ter ugo­ tavljal, kako mu je včasih rahlo nelagodno, ko ga kdo za­ čudeno vpraša »A kar isto si počel ves čas?« in ne ve, kaj bi odgovoril. Seveda Berger ves ta čas, tudi potem ko se je upokojil in začel s svojim novim ustvarjalnim obdobjem, še zda­ leč ni počel ves čas isto. Ves čas je počel (in še počne) ne­ kaj drugega, samo orodje – knjiga – ostaja enako. Bodisi da je prevajal, urejal, pisal spremne besede ali pa ustvarjal samostojna dela (prebrati velja vsaj njego­

ve Zagatne zgodbe in pa seveda Samo Rugelj Povzetke, njegovo literarno de­ lo iz lanskega leta), vedno se je gibal v svoji najljubši galaksiji – svetu knjig. Kar se mene tiče, je imel najboljši poklic na svetu. Da sva se z Bergerjem srečala pred nekaj dnevi, ni bi­ lo naključje. Oba sva prišla na dogodek ob prvi oblet­ nici smrti Aleša Debeljaka, ob tej priložnosti pa je pri čas­niku Delo in v režiji Alija Žerdina, urednika Sobotne priloge, izšla tudi knjiga Debeljakovih kolumen z naslo­ vom Zadnja stran. Dogodek je bil poln emocij in vsaj pol navzočih je spravil v jok Vlado Kreslin s svojim ki­ tarskim nagovorom. »Nikoli ne menjam strun na kitari,« je začel s svo­ jim sugestivnim globokim glasom. »Nekatere od strun so bile tako na moji kitari mogoče že kakih dvajset let. Men­jam samo tiste strune, ki se strgajo, drugih pa ne. No, lani, ko sem šel igrat na Alešev pogreb, pa sem po­ gledal strune svoje kitare in videl, da so nekatere od njih že precej na koncu. Če kdaj, sem si rekel, jih moram za­ menjati zdaj, za Aleša. Zdaj morajo zveneti drugače. « S tem je Kreslin najbolje ubesedil občutke tega do­ godka. Tudi Aleša Debeljaka sem spoznal nekako pred pet­ najstimi leti. Bil je naš, tudi moj intelektualni sopotnik v tem času. Spremljal sem njegove esejistične in pesniške knjige, bral njegove natančno izpisane kolumne v Sobotni prilogi, ki so bile polne oseb­ nih prebliskov in liričnih utrin­ kov, a vedno tudi z neko splošno, široko zastavlje­ no poanto. Ko je bilo vsaka dva meseca objavlje­ no njegovo besedilo, je bilo to moje prvo jutranje branje. Poleg vsega, kar je počel, je Aleš Debeljak svojim pri­ jateljem in znancem pošiljal tudi razglednice. Tudi jaz sem jih dobil nekaj. Presenetilo me je, da mi je običajno napisal kar kartico Feliks, ki smo jih kot naš prvi brez­ plačni medij, s katerim smo se v podjetju začeli ukvarjati pred dvajsetimi leti, izdajali prav mi. Vedno sem si ogle­ dal motiv in bil začuden, kako dolgo je hranil kartico, saj nekatere od njih niso bile na voljo že več let. Morda so mu ostale od takrat, ko so bile na naših stojalih, sem si mislil, in jih je takrat vzel nekaj več. Po Kreslinovem nastopu je imel predstavitev še srbski pisatelj Eli Štiks. Na platnu je predstavil nekaj kartic, ki mu jih je poslal Aleš. Vsak motiv in zapis na zadnji stra­ ni je tudi komentiral. Mislil sem, da bom kakega morda prepoznal. Vendar ne. Aleš je vsakič premiš­ljeno izbral motiv, ki ga je poslal Štiksu. Vsaka kartica je bila prav zanj in je imela svojo poanto. Tisti trenutek sem ugotovil, da tudi meni ni pošiljal naših kartic zato, ker bi si jih nabral na zalogo. Pošiljal mi jih je zato, ker jih je izbral posebej zame in je to, kar smo v našem podjetju počeli, s svojim pošiljanjem zno­ va spravil v življenjski obtok. To pa je tudi poanta obeh novih knjig, ki sta jih napi­ sala Aleša (kot mnogih knjig na splošno): v obtok zno­ va spraviti ideje in razmišljanja, ki bi drugače, morda za vedno, ostali nekje na podstrešju. Ali v omari v kleti, bi rekel Aleš Berger. 129-130 | februar–marec 2017

3


Domače leposlovje Papir, kamen, škarje

Konec zgodbe

Litera, zbirka Piramida, 2016, t. v., 216 str., 23 €, JAK

Mladinska knjiga, zbirka Nova slovenska knjiga, 2017, pt. v., 154 str., 24,94 €, JAK

Tomo Podstenšek

Vinko Möderndorfer

Zbirki kratki zgodb Vožnja s črnim kolesom in štirim romanom, od katerih je bil družbeno kritični roman Sodba v imenu ljudstva med nominiranci za nagrado kresnik, je Podstenšek dodal še petega. Grobo realističen in na trenutke ciničen roman govori o osnovnošolskem učitelju geografije, ki je ujet v eksistencialno stisko sredi štiridesetih let. Delo v šoli ga ne navdušuje, bolj ga dolgočasi, do učencev se obnaša brezbrižno in naveličano. Podobno resignira­ no in odmaknjeno se vede tudi v intimnih odnosih. Povabilo na tri­ deseto obletnico valete ga za trenutek predrami iz otopelosti in vrne v pretekle spomine. Med vožnjo in obiskom v nekdaj domačem oko­ lju obnavlja nekatere izseke preteklo­ ... roman je izrazito sti. Med drugim razmišlja tudi o za­ molčani skrivnosti, ki je po triumfu aktualen ... škarij nad papirjem vsakemu iz troj­ ke nekoč neločljivih prijateljev na svoj način vzela barvitost in voljo do živ­ljenja. Roman je izrazito aktualen – nečista vest, umanjkanje smisla in sprijaznjenost s povprečnostjo vsakdana človeka pehajo v melanholijo in depresijo. > Diana Volčjak

Festival

Matej Mijatović

ilustracije: Neža Trobec Lepa beseda, 2016, m. v., 254 str., 19,90 €

Novi (kratki) roman Vinka Möderndor­ ferja (1958), Vinko Möderndorfer ki je do zdaj podpisal že skoraj šestdeset knjig različnih vse­ binskih profilov, nas tokrat v zgodbo vpelje povsem neposredno, z jasnim vedenjem, da smo vanjo padli v ne­ kem naključnem trenutku in da se je začela dogajati že davno nazaj. Protagonist in prvoosebni pripovedo­ valec je rahlo upehani in okajeni srednjeletnik, ki je na tržnici ravno kupil velikonočno šunko. Njegov sprehod po mestu spremlja medi­ tacija o lastnem življenju, med katerim ga vleče v razmišljanje o spo­ minih in dejanjih, potem pa se, občasno ujet v svojem neskončnem krogu bližanja in razhajanja z ljudmi okoli sebe, spet vrača na zače­ tek, ter od tam odrine naprej v nov krog. Möderndorfer se je tokrat odločil za gosto pisano besedo, v kateri se ves čas asociativno preta­ kajo različni utrinki in dogodki, zato se celoten roman zdi kot napi­ san v enem dahu, brez odstavkov in s premim govorom med bese­ dilom položenim kar v ležeči tisk. Konec zgodbe je roman za bralce s kondicijo, ki s svojim koncem že gleda proti novemu začetku. Vsak konec zgodbe je namreč začetek naslednje. > Samo Rugelj

Mačeha

Ernest Jazbinšek V istrskem mestecu Grožnjanu se v ča­ su vsakoletnega poletnega umetniške­ ga festivala znajde Natali, čedna in pro­ dorna novinarka, ki v ljubezni nima največje sreče. Njen nekdanji partner, fotograf Oliver, sicer poskuša zlepiti propadlo zvezo in se celo pri­ pelje za njo v Grožnjan, a Natali ostaja neomajna. K njeni odloči­ tvi, da se z Oliverjem ne bo več zapletala, pripomore tudi srečanje z neustav­ljivo čednim francoskim umetnikom Jeanom, ki jo takoj za­ čara, ob tem pa tudi on ne ostane ravnodušen. A kaj, ko vmes pose­ žejo sence preteklosti, ujete v skrivnosti gostilničarja Nenada in tu­ di umetnika Jeana … Večplastna zgodba odpira ogromno tem, ki jih mladi pisatelj spretno prepleta med sabo ter s tem ritem zgodbe nad­ gradi s še več neustavljivega mika. Branje, ki te potegne vase tako z izdelanimi liki kot tudi dialogi, izžareva privlačnost in strast, ki se ji­ ma je vredno prepustiti! > Vesna Sivec Poljanšek

samozaložba, 2017, t. v., 411 str., 31,50 €

Zakon kmečkega para Rajka in Slavke kmalu po poroki prekine tragična ne­ sreča, po kateri Rajko ostane sam s šti­ riletno hčerko Marto. Da bi življenje spet steklo po ustaljenih tirnicah in da bi deklica imela mamo, se Rajko po­ novno poroči. Čeprav je Marta ves čas spoštljiva in ubogljiva do ma­ čehe Kristine, je ta vse prej kot prava mama: je hladna, preračunljiva, zagrenjena in ljubosumna na Marto. Šele spoznanje ob hudi nesreči, da bo od pastorke vse bolj odvisna, Kristini odpre oči, kakšno napa­ ko je naredila. Roman prinaša globoko sporočilo, da sta brezpogoj­ na ljubezen in dobrota temelj človeškega bivanja, zmagovalec pa ti­ sti, ki zna sprejeti odgovornost za svoja dejanja in odpustiti – sebi in ­drugim. > Alenka Štrukelj

www.mohorjeva.org info@celjska-mohorjeva.si

Metod Benedik Krščanstvo na Slovenskem v luči virov Zbrani dragoceni dokumenti v prevodu 4

129-130 | februar–marec 2017

Gilbert K. Chesterton Večni človek Antropološka klasika


Bojne barve

Jedrt Lapuh Maležič

ŠKUC, zbirka Lambda, 2017, m. v., 152 str., 20 €, JAK

Primičeva Julija v koprivah Ostra kot britev, brezkompromisna, človeška in duhovita je avtorica v 28 zgodbah navadnih ljudi. Približevanja, tipanja dveh žensk skozi stranpoti, na­ tančneje: prek moških. Kupovanje tiskalnika na spletu se konča za Šparom z dvema moškima. Eden ima poročni prstan in posteljo, re­ zervirano samo za ženo. Boj za psa, »briga me kredit za stanovanje« in tumor … take in podobne tegobe ljudi iz Most, Savskega naselja. Dekle brez denarja, z jogijem in računalnikom, ki jo ima stanodajal­ ka (mož ja kakopak mornar) za fanta. Duhovito ribanje mame in hče­ re … zgodbe za vse nas ne glede na to, s kom spimo in kje. Prepozna­ mo se v kulturnikih, ki se duhovito klatijo čez revščino, v medsebojnih in družinskih odnosih. Prepoznamo se v šminki, ki na ustnicah oznani bojni pohod. Vedno gre za boj s samim sabo in težave v približevanju. Vsi drugačni, vsi enako prestrašeni in negotovi. > Jedrt Jež Furlan

d r. P e te r Vo d o p iv e c

asilnem n o jn a r k s o je n Pričeva o oddaljene k ta e n e š ju b o obd klosti. slovenske prete

¬ prevedla Maja Novak in Andrej E. Skubic ¬ 13,5 × 22 cm ¬ 432 strani ¬ mehka vezava, zavihi 24,90 €

Osma žrtev

ali rekviem za likvidatorja Črt Kanoni

Maks Viktor, 2017, m. v., 232 str., 22 €

Kanoni je napisal oster psihološki ro­ man o treh na videz nepovezanih mo­ ških (četrti, mlajši, deluje v romanu le kot oporna kulisa), ki se zaradi različ­ nih psihopatoloških težav znajdejo v Bolnišnici za duševne in živčne bole­ zni na Studencu pri Ljubljani. V romanu sledimo njihovim indivi­ dualnim zgodbam, ki jih avtor opisuje tako precizno, da bralec ži­ vo doživlja njihove notranje svetove ter tu in tam celo samega sebe dojema kot blodnjavega, pijanega ali celo razcepljene osebnosti. Iz­ kaže se, da se kljub različnim vzrokom, zaradi katerih slikar Teka­ vec, inženir Babnik in matematik Perpar pristanejo v psihiatrični ustanovi, njihove zgodbe med seboj tesno stikajo. Ali v gostilniškem vzdušju ali pa med spominjanji na čas druge svetovne vojne in upor, ki ga je v začetku štiridesetih let 20. stoletja v Ljubljani organizira­ la ­Varnostno-obveščevalna služba (VOS), ki je delovala v okviru OF. Temno, a izzivalno branje. > Diana Volčjak

Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe Dragan Petrovec

¬ 13,5 × 22 cm ¬ 112 strani ¬ mehka vezava, zavihi 15,30 €

Staša in Aljoša, brat in sestra, dva izmed treh otrok dr. Borisa Furlana (1894–1957), slovenskega profesorja prava, obtoženca na Nagodetovem procesu poleti 1947. Aljoša se je vrnil domov, Staša je od doma odšla in se ni nikdar več vrnila. Moralo je miniti mnogo let, desetletij, da je lahko svoje spomine strnila v knjigi Vojna vse spremeni. Domov pa je Aljoševa pripoved o poti domov, nazaj v Jugoslavijo, k partizanom, oziroma na šolanje za vojnega pilota v ruski Čkalovsk.

Sanje, 2016, m. v., 94 str., 8 €

Slovenski pravnik in kolumnist nam v branje ponuja kompilacijo večinoma (a ne izključno) še neobjavljenih humo­ resk. Besedila ne težijo k »visoki lite­ raturi«, temveč se v njihovi srži skriva predvsem komunikativnost v vseh pomenih besede, saj se lotevajo vsem znanih tematik (šport, politika, univerzalne osebne situacije ...). Hkrati pa kratke, avtobio­ grafsko obarvane zgodbe zaznamuje predvsem karikiranje nastopa­ jočih, medtem ko je njihov fokus površinski (ne pa površen) zaris za­ stavljenega problema in končni zasuk. Značilnosti Petrovčeve pisave se zdita sinteza novinarskega in literarnega pisanja ter vnos poante, ki pripovedi ne želi obrniti na glavo ali šokirati, temveč vzpodbuditi nekakšno pomenljivo muzanje. > Aljaž Krivec

idu Pogovor ob iz

a vse spremeni jn o V , n to ea S n a Stasha Furl omov Aljoša Furlan, D ion . uri, Kavarna Un 8 1 b o , ar ru b fe . ponedeljek, 20 rič ivec, dr. Aleš Gab op od V er et P r. arji d Groznik. Gosti: zgodovin govor vodi Darja Po a. eš od G an in dr. Boj

www.modrijan.si

080 23 64


Rubriko pripravlja:

Intervju: Tone Peršak

Pogovarjala se je: Vesna Sivec Poljanšek

V poklicnem življenju Toneta Peršaka, tega vsestranskega ustvarjalca številnih gledaliških, radijskih, proznih, ese­ jističnih in drugih del, od lanskega maja zaseda prvo mesto vloga ministra za kulturo. A kljub temu se še vedno rad predaja tudi pisanju. Piše počasi, po posameznih etapah, lahko tudi več let, saj najbolj uživa, kot nam je povedal, kadar »jezik piše zgodbo«. Tako je ustvarjal tudi svoj najnovejši roman Stanja, ki v marsičem postavlja ogledalo dogajanju v sodobni druž­ bi. Minister za kulturo si je kljub številnim obveznostim z veseljem vzel čas za miren pogovor ob skodelici čaja, v katerem se je med drugim dotaknil tudi iskanja bivanjskega smisla.

Slej ko prej nas zadene – spraševanje o bistvu življenja Foto: osebni arhiv

Stanja

Tone Peršak

Društvo Knjižna zadruga, 2016, m. v., 255 str., 25 €, JAK Bukla: Na začetku januarja ste praznovali okrogli jubilej, 70. rojstni dan. Ali so takšni dogodki priložnost, da človek napravi osebno bilanco? Peršak: Najbrž so, vsaj v večini primerov, čeprav se mi zdi, da je za številne bolj prelomen 50. rojstni dan. Ljudje smo nekako sprejeli stereotip, da se življenje deli na tri tretjine, ki se zlasti pri moških menjavajo na 25 let. Toda tokrat, četudi bi imel navado, da delam tovrstne bilance, zanjo preprosto ni bilo časa. To sem pravzaprav napravil pred dvema letoma, ko sem se odločil, da bom še nekaj časa ostal v službi. Bukla: V kakšnem stanju pa ste – če vas vprašam v slogu naslova vašega najnovejšega romana – sami ta hip? Peršak: Trenutno v precej hektičnem: Ministrstvo za kulturo se ukvarja – če­ prav številni mislijo, da gre za manjše ministrstvo – z ogromno področji in vsa so na neki način podcenjena. Na področju kulture je tudi ogromno tek­ movanja in izpodrivanja, veliko je konfliktnih razmerij. In minister se mora hočeš nočeš ukvarjati tudi s tem. Bukla: Pa to potem vpliva tudi na vaš zasebni mir, zasebno razpoloženje? Peršak: Ne, to pa upam, da ne (smeh). Bukla: Potemtakem torej vaša stanja niso podobna tistim iz vašega novega romana, v katerih ždita Barbara in Miro, glavna protagonista, zakonca na pragu srednjih let z odličnima službama, dobrim finančnim stanjem in prekrasnim stanovanjem. Kljub temu da imata na videz vse, se zdi, da nezadovoljstvo prodira iz vsake njune pore. Kaj je po vašem vzrok zanj, saj sta junaka na neki način precej tipična predstavnika današnje družbe? Peršak: Nezadovoljstvo je, po mojem mnenju, ena glavnih težav današnje­ ga časa, sploh če gledamo – omenil bom Aristotela, ki ga rad pogosto nava­ jam –, kaj je značilno za ljudi našega časa. Na neki način je patetično reči, da nekateri tradicionalni vzorci življenja odpovedujejo, izginjajo. Res je tudi, da nam znanost in moderne tehnologije napovedujejo nove modele življe­ nja, a vsi smo objekti nekih hudih manipulacij, tudi vrednostnih. Danes se v vsakdanjem življenju nenehno sre­ ... danes se v vsakdanjem čujemo s tem, da se ljudje odpovedu­ jejo – to počnemo bolj ali manj vsi – življenju nenehno nekaterim plastem življenja ali pa jih srečujemo s tem, da poskušajo optimizirati. Naj omenim se ljudje odpovedujejo primer, ki se ga dotaknem tudi v Stan­ /.../ nekaterim plastem jih: koliko žensk v današnjem času se odpove otrokom! Po drugi strani pa je življenja ali pa jih poskušajo človek vseeno naravno bitje in zato se optimizirati ... omenjeno odpovedovanje slej ko prej izkaže kot težava. So nekateri, ki lahko presežejo ta spor v sebi in se odlo­ čijo, da bodo živeli s tem do konca. So pa takšni, ki jih to v nekem trenutku udari nazaj. Imamo, recimo, fenomen mamic, ki pri svojih 35, 40 letih dobijo prvega otroka, imamo pa tudi takšne, ki to zamudijo in se jim potem pojavi 6

129-130 | februar–marec 2017

Tone Peršak huda praznina. To, da nekakšen sistem z nami manipulira in nas želi izrabiti samo kot stroje za pridobivanje dobička nekim skoraj imaginarnim lastni­ kom kapitala in nas prepričuje, da je to naše poslanstvo, nas slej ko prej za­ dene. In ta dva junaka začne mučiti prav to. Bukla: A vendar se zdi, da se njega vse skupaj dotakne bolj kot nje. Peršak: Res je. Tudi zato, ker ima on vendarle še vez s svojo materjo, ki ga nenehno opominja na še nerojene potomce, medtem ko je ona brez tovrst­ nih odnosov; ima samo očeta, ki pa je tako dementen, da se ne zaveda oko­ lice, kar zanjo v neki fazi predstavlja celo olajšanje, saj se tako otrese vseh tovrstnih družinskih obveznosti. Bukla: V Stanjih igra poleg jezika pomembno vlogo tudi sama forma: na eni strani imamo gostobesedne, izjemno nazorne, že kirurško prefinjene opise stanovanja glavnih junakov, njunih prehranjevalnih navad in podobnega, na drugi strani pa ima pomembno vlogo dialog, ki pa je zelo suhoparen, odsekan. Ste se zavestno odločili za tovrstno dvojnost, razklanost, tudi praznino, ki pravzaprav odseva bistvo glavnih junakov in je po mojem eden glavnih motivov zgodbe? Peršak: To je pa zanimiv pogled (nasmeh). Pri ustvarjanju vedno izhajam iz vsebine zgodbe. Ta roman se zelo razlikuje od Usedlin, mojega prejšnjega romana, pa tudi od Preobrazb, romana, ki bo izšel v kratkem. V Usedlinah, razen v delu, namenjenem spominom, tako rekoč ne zasledimo nikakršnih dialogov. Medtem ko so Stanja – če izvzamem prvih 40 strani – sestavlje­ na skoraj iz samih pogovorov. A tudi opisi na začetku imajo to funkcijo, da bralec prav skoznje, skozi opis stanovanja, predmetov v stanovanju, pre­ hrambnih artiklov, načina prehranjevanja in podobnega, laže spozna juna­ ka. Kolikor je to sploh mogoče. Seveda gre pa tudi za to, kar ste omenili že sami, da forma – čeprav so pomembni tudi odnosi med plastmi znotraj tek­ sta – govori o tem, kar izraža odnos med samima junakoma. Ta je popred­ meten in odpira dileme današnjega časa: narcisoidnost, zagledanost vase, v svoje delo in podobno.


Če torej želiš prikazati človeka, ki naj bi bila v aristotelovskem smislu ti­ pična predstavnika današnjega časa, se začneš nemudoma spraševati, kako to napisati: če bi namreč zgodbo napisal v slogu romana 19. stoletja ali pa prevladujočega tipa romana, ki je bil v Sloveniji prisoten še vse do 60., 70. let prejšnjega stoletja, bi seveda prišlo do odstopanja med vsebino in obli­ ko. Zato je bilo treba iskati način, kako se, kot to imenuje Aristotel, vzgibi in zakonitosti nekega življenja manifestirajo v navadah, predmetih, prehrani junaka. In zato sem potem iskal druge pristope. Bukla: Mednje verjetno sodi tudi ta, da ste zgodbo položili v usta pripovedovalca, ki pa že na začetku pove, da ni vseveden, ampak ima le vlogo opazovalca, ki bralcu podaja zgodbo brez sodb, mnenj in podobnega. Peršak: Vsekakor. V današnjih časih, ko smo informirani na vse mogoče na­ čine, bi bilo pisati na način vsevednega pripovedovalca, ki ve, kaj oseba mi­ sli, čeprav v resnici še ta ne ve, kaj misli oziroma čuti (nasmeh), že z literar­ nega vidika in vidika, kaj je literatura dosegla, neki anahronizem. Potem so tu še dejstva, kaj vse vemo o človeku, kako ta danes funkcionira. Prav zara­ di vsega omenjenega potem iščeš pristop, ki bi bil skladen z vsebino. In za­ to je treba iskati prijeme, ki malo asociirajo na druge medije; recimo z mon­ tažo ali opisom dogodkov. Zgodba je namreč zgrajena iz sekvenc, medtem ko vmesnih obdobij ne opisuje. Bralec si tako sam pri sebi slika mnenje in predstave o življenju junakov. Bukla: V Stanjih, podobno kot v prejšnjem romanu Usedline, ste v slogu »zavezanosti resnici časa«, ki jo literarni strokovnjaki pogosto pou­ darjajo v vaših delih, opozorili med drugim tudi na pomen spominov – skozi zgodbo Mirovega prijatelja Jaka, ki se šele ob smrti očeta začne spominjati preteklih dogodkov. A ti, kot se zdi, Mira ne zanimajo, na koncu ob poslušanju postane celo zelo razdražen. Ste želeli tako pokazati, da v sodobnem času ni prostora niti za spomine niti za kaj drugega? Peršak: To je povezano s tistim, o čemer sva govorila na začetku: gre za to, kako deluje sodobni svet. Vsi smo to, česar se spominjamo. Osebnost nas­ taja iz spominov. Ampak ti spomini nas z vidika funkcionalnosti tudi obre­ menjujejo, nas delajo komplicirane. Človek je zapleten, če ga bremeni pre­ več spominov. Zato nas hočejo nenehoma usmeriti samo v sedanjost in še malo v prihodnost, nič pa v preteklost – razen slovenske politike, ki se ne­ nehno ukvarja samo z njo (smeh). Po drugi strani pa nas ljudi, takšne, kot smo, kompleksnost osebnosti drugih moti. Tudi mi gledamo na ljudi z vidi­ ka funkcionalnosti, kot tega imam za to, onega za ono. Bukla: Lahko torej rečete, da konec romana, tudi zato, ker pripovedovalec na koncu doda, da zgodbe junakov ne bo več spremljal, ker se ta kar naprej vrti v istem ritmu, ni nič kaj optimističen? Peršak: Na neki način res. Po drugi strani pa upam, da je zgodba vseeno ostala do neke mere odprta. In povrhu vsega zelo verjamem v to, da se lju­ dje spreminjamo. Bukla: Ustaviva se za hip še pri stanju v kulturi; bi, če bi živeli ta hip samo od pisanja, lahko preživeli od svojega dela?

Peršak: Jaz bi ta hip že lahko preživel, a samo zato, ker imam že pogoje za upokojitev (smeh). No, ša­ lo na stran, v resnici mislim, da bi bilo to zelo tež­ ko. Tudi najboljši avtorji lahko težko dostojno pre­ živijo samo od pisanja. Govorim namreč o svojih kolegih, ki jih poznam iz Društva slovenskih pisa­ teljev in so pri svojem delu dosegli vrhunskost. Če so vse živ­ljenje tvegali in bili samozaposleni, ima­ jo danes okrog 300 evrov pokojnine, potem to od­ slikava dejanski odnos slovenske družbe do vsega skupaj. Res je to povezano tudi s tem, da imamo v Sloveniji majhen kulturni trg in da ta trg razen nekaterim, ki so na meji med trivialno in kakovo­ stno književnostjo, ne omogoča dostojnega življe­ nja. Podobno velja tudi za druga področja, recimo za likovnike: ta trg lahko omogoči, da od 800 likov­ nikov dostojno preživijo štirje, kolikor niso v služ­ bi, ki ni njihova prava dejavnost, morda pet. Pa še ti morajo delati neke vrste tlako. In prav z vsem tem se ta hip srečujem kot minis­ ter. Ta prostor preprosto ne more absorbirati dela vseh s področja kulture, po drugi strani pa številni ustvarjalci dosegajo visoko kakovost, ki bi morala biti nagrajena. A zaradi majhnega proračuna je to nemogoče. Trga pa seveda ni. Če vzamemo samo­ zaposlene; več kot tretjina jih živi pod pragom revščine, hkrati pa imam kot minister pomislek, ker damo ogromno vsoto samo za plačilo socialnih pris­ pevkov; torej za noben program, noben projekt, samo za osnovne prispev­ ke. Na tem področju je še veliko dilem, tudi takšnih, za katere ne vem, ali so čisto rešljive. Bukla: Bo torej potemtakem stanje sploh kdaj boljše? Peršak: Do neke mere bo. Če že drugega ne, ta hip intenzivno razmišljamo, kako bi na vseh področjih kulture izkoristili potencialne vire, ki niso samo proračunski. Poleg državne ravni, ki primerjalno gledano veliko daje, so tu še druge ravni, recimo občine, ki dajejo skoraj toliko kot država. Morda bi bilo pri občinah več stvari lahko usmerjenih v poklicno kulturo, ki nastaja tudi v lokalnih okvirih. Če torej ne bi verjel, da se da kaj izboljšati, potem ne bi videl smisla, da sem se odločil za to funkcijo. Bukla: Vas pri delu držijo pokonci tudi vztrajnost, borbenost in zdrava tekmovalnost, ki izhajajo iz vašega navdušenja nad športom, še posebej tekom? Peršak: Izkušnja ukvarjanja s športom je zelo pomembna. Posamezniku da vztrajnost pa tudi ustrezno mero zdrave tekmovalnosti (ne v vseh prime­ rih). In tudi neke vrste plemenitost. Vse to ti pride prav tudi na drugih pod­ ročjih. Pri meni osebno, denimo, tudi pri pisateljevanju: kljub temu da sem zdaj v prvi vrsti minister za kulturo, se vseeno trudim, da ne izgubim kon­ dicije za pisanje.

Založba Litera Naročila iN iNformacije: Gosposvetska 86 2000 Maribor tel.: 041 398 916 www.zalozba-litera.org

129-130 | februar–marec 2017

7


Domača poezija Zima vezilja

Muca

Svetlana Makarovič

Mladinska knjiga, 2016, t. v., 64 str., 16,95 €

Veseli me, da naša prva da­ ma poezije to­ krat izjemoma ni držala be­ Svetlana Makarovič sede. Svojo za­ dnjo zbirko Tisti čas je izdala leta 1993 – kasneje so izšle le antologiji (Bo žrl, bo žrt, 1998; Samost, 2002) in zbirki z nekaterimi no­ vimi pesmimi (Zeliščarka, 2014; V tem mrazu, 2015) – in ves čas zatrjevala, da nove zbirke ne bo, ker je pove­ dala vse, kar je imela povedati. Decembra 2016 pa je izšla Zima vezilja, ki naj bi nastala bolj ali manj po naključju. Ko je v dar prejela risbe žleda slikarja Andreja Brumna Čopa, ki krasijo tudi knjižno izdajo, so se ji za­ čeli porajati drobni pesniški utrinki – haikuji in odločila se je, da jim bo posvetila celo zbirko. V knjigi jih je zbrala 45 in vsi so zapisani v stro­ gi pesniški obliki, sestavljeni iz treh verzov: prvi in tretji obsegata pet zlogov, drugi pa sedem. Tudi tematsko sledijo tradiciji, saj se navezuje­ jo na letni čas – Svetlanin najljubši je zima. Poleg podob iz narave – »V snegu drobna gaz. / Na veji črna senca. / Tu se gaz konča.« – avtorica vanje mojstrsko vplete verze slovenskih narodnih pesmi, ki jim ostaja zvesta ves čas svojega ustvarjanja, in aktualne dogodke: »Siva sutana. / En hribček si bo kupil. / Bo križe sadil.« in »Žica, ki rani. / Mokre bose nogice. / Na drugi strani.« Po prebranem lahko zapišem le – upam, da pesnica ni zadnjič snedla svoje besede. > Kristina Sluga

Pobalinka Tonja Jelen

Litera, zbirka Piramida, 2016, t. v., 74 str., 19,90 €, JAK

Prvenec mlade avtorice (1988) uvaja pr­ voosebna pesem Pobalinka, o fantov­ skem dekletu, vendar igrivi toni kma­ lu utihnejo, nadaljevanje pa prinaša predvsem temačno poezijo o iskanju in razvijanju osebne identitete, ki ne želi biti talka natančno začrtane prihod­nosti. Te pesmi spremljajo ljubezenske, nekatere izrazito erotič­ ne, še najbolj izvirne pa so pesmi o živalih (jelen, metulji, sova, los), v katerih je zabrisana meja med človeškim in živalskim, ter arhetipske, kot je Desetnica, ki pa se kaže v precej drugačni podobi: »Ostrigla si je lase, / razširila pleča, /.../ Iztrgala je zasajene molitve, / pobegnila v roso / in v njej umila vso krivdo pradavnega semena.« > Kristina Sluga

Založba Fran

KATARINA NADRAG Poslušaj me, tebi pojem

Založba Fran, Celovec, 2016 ISBN 978-3-902832-13-9 256 strani, trda vezava cena 19,90 € www.založba-fran.com

8

129-130 | februar–marec 2017

La Chatte Andrej Medved

Mladinska knjiga, zbirka Nova slovenska knjiga, 2017, m. v., 111 str., 22,95 €, JAK

Številni pes­ niki in pesni­ Andrej Medved ce so posve­ čali svoja dela živalim, skušali so pogledati na svet z njihovimi očmi – najsi je šlo za bitja iz divjine, za tista, zaprta v kletkah, ali za hišne spremljevalce, med katerimi se­ veda prednjačijo mačke. V izhodišču pesniške zbirke Muca – La Chatte se Andrej Medved nasloni na znani šan­ son Yvesa Montanda, potem pa se posveti lebdečemu odnosu, zgod­ bi o sobivanju, v kateri se zgodi na videz malo, pa vendar tako veliko. Mačka prihaja in odhaja, se umiva, se dobrika, najde igrivost, pisalo pa vztrajno beleži drobne korake skupnega dneva in noči ter iz ne­ znatnih dogodkov napleta vzneseno pesniško prejo, ki sega daleč on­ kraj človeško-živalskega. Z bogatimi prispodobami in metafizičnimi izpeljavami bo pričujoča knjiga všeč tudi tistim, ki redko segajo po poeziji. > Žiga Valetič

Tilak

Tone Dodlek

Litera, zbirka Piramida, 2016, t. v., 46 str., 19 €, JAK

Pesnik Tone Dodlek nas tokrat nago­ varja z zbirko pesmi z nenavadnim na­ slovom – Tilak (v pesmi z istoimen­ skim naslovom: »kdo je ta lirski jaz, / ki me ima za napol izgubljeno dušo / in mi v samoti hodi v zelje«). Tudi pesmi so nepredvidljive, samosvoje – pesnik želi zapisati z besedami tisto, česar besede nikoli ne morejo ubesediti. Pisanje pesmi se v zbirki pojavlja kot protest proti samoti, zoper svet, ki pa pesnika, paradoksalno kakopak, ne more nahrani­ ti z besedo (»Kdo si ti, / tvoji odgovori / prihajajo s ploskom ene dlani.«). Pesnik sicer napisanega vrabca lahko spremeni v napisanega kanarčka, a še vedno ostaja ob reki z enim bregom (v pesmi Izbira) – po (bolj ali manj) lastni izbiri – je pač »pesnik vsakdanjega življenja« (pesem Vprašanje). Bralka pesnikove poezije mu odgovarjam z od­ mevom njegovih besed: bližina stkana iz dežnih kapelj neizrekljivega je ubesedena v pesnikovi poeziji. > Sabina Burkeljca

Včasih iz razbitin nastane kaj osupljivo lepega ... „Bo kdaj konec te preklete bolečine?“ „Ne vem, ali je bo kdaj konec,“ se je obrnila k meni, „zagotovo pa bo izgubila naboj.“

„Roman Poslušaj me, tebi pojem je veličastno preseganje obremenjujočih vzorcev bivanja, je odločna izpoved o uveljavljanju v družbi, globokem zaupanju v rast osebnosti in presenetljivo odkriti moči, ki se pojavi, ko smo sposobni prisluhniti otroku.“ Franc Merkač, založnik

“Avtorica bralcu približa kaotičnost človekovega notranjega sveta v stiski, obenem pa nazorno opiše božansko moč medsebojnih odnosov. Intimna realistična pripoved z globoko sporočilnostjo.” Diana Volčjak, Bukla


Prevedena poezija Črni molitvenik

PRODAMO HIŠO! Zaradi selitve v tujino (to se ne sliši preveč obupano) prodamo čudovito hišo na obrobju mesta:

Marko Tomaš

prevod: Aleksandra Rekar Sanje, zbirka Hiša pesmi, 2016, m. v., 63 str., 16 €, JAK

Po mnenju kritikov eden najizvirnej­ ših pesnikov na območju nekdanje Ju­ goslavije se je rodil leta 1978 v voja­ ški družini v Ljubljani, nato pa živel na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kjer prebiva tudi trenu­ tno, in sicer v Mostarju. Poleg poezije piše tudi kratke zgodbe in ese­ je ter kolumne in komentarje. S pričujočim izborom se prvič pred­ stavlja v slovenščini. Podstat zbirke je osamljenost posameznika v sodobnem svetu in ljubezni ter hkrati vpetost v svet, na katerega lir­ ski subjekt ne more več vplivati. Oboje je postalo tako samoumev­ no, da je poezija še edini prostor posameznikove osebne svobode in razmišljanja, čeprav se včasih spremeni v bojišče z besedami: »... in ni mi uspelo odpreti duše pesmi. / Besede so me zapustile in me golega, / skrčenega in znojnega / pustile na vzmetnici poletnega popoldneva /.../« > Kristina Sluga

Dada in druge pesmi Hans Arp

• idealna za družine (sob je toliko, da se bo lahko vsak skril v svojo in se nikoli ne boste srečali) • z vrtom (da se boste lahko po mili volji prepirali zaradi nepokošene trave) • z lastovicami (da boste lahko drgnili njihove kakce s terase) • depersonalizirano, globinsko očiščeno in odišavljeno • res lepo, hm, mogoče jo bomo pa vseeno obdržali

prevod: Andrej Medved Mladinska knjiga, zbirka Nova lirika, 2016, m. v., 168 str., 24,94 €, JAK

Hvalnice

Sinezij iz Kirene

prevod: Gorazd Kocijančič KUD Logos, Knjižna zbirka Poezije, 2016, m. v., 203 str., 24 €, JAK

KUD Logos tudi s pričujočo dvojezič­ no izdajo nadaljuje svoje poslanstvo približevanja pomembnih besedil krščanske tradicije sodobnemu slovenskemu bralstvu. Toda ne gre le za prevod iz nam izrazito tu­ je stare grščine, temveč tudi za obsežno spremno besedo in prešte­ vilne opombe k posameznim hvalnicam izpod peresa Gorazda Ko­ cijančiča. Te so sodobnim bralcem dokaj neobičajne in šele skrbna analiza omogoča kompleksnejšo recepcijo. Ta pomemben prispevek k poznavanju (krščanske) pesniške tradicije ter stika med zgodnjim krščanstvom in pozno grško antiko pa lahko kljub temu tudi danes vzbudi občudovanje »manj posvečenih«. Kljub središčnemu postop­ ku opevanja Boga gre za izrazito poln, mnogoter izraz, ki ne razkriva le religiozne prakse, temveč tudi način splošnejše pesniške poglob­ ljenosti in senzibilnosti. > Aljaž Krivec

264 strani, 14 x 20 cm Cena: 24,94 €

Danes nihče več ne varčuje ... Danes se zadolžimo, vse novo izživimo do petintridesetega leta in potem odplačujemo, dokler ne crknemo. Ampak uživamo pa takoj. Najhitreje do knjige: v knjigarnah www.emka.si 080 12 05

© Mladinska knjiga

DUHOVITO TRPEK ROMAN IVANE DJILAS O VAŠEM ŽIVLJENJU

Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige

Izbrana poezija nemško-francoskega grafika, kiparja in pesnika Hansa Ar­ pa Dada in druge pesmi izhaja v slo­ venščini tretjič (1976, 2006), preva­ jalec Andrej Medved je torej izbrusil stare prevode in jim dodal nekaj novih tekstov. Arp, ki si je v nem­ ščini rekel Hans, v francoščini pa Jean, je bil med začetniki dadaistič­ nega gibanja in se je prelomno udejstvoval tako na likovnem kot na literarnem področju. Kasneje je sodeloval z nadrealisti in z drugimi avantgardističnimi gibanji, pričujoča zbirka pa zajema 45 let ironič­ no-prijaznega pesniškega rezanja, ki je spodbijalo stroge jezikovne, pomenske in družbene modele zgodnjega 20. stoletja. Na ramenih prav te poezije so ustvarjali tudi kasnejši lucidni pesniki, kakršen je bil, denimo, Tomaž Šalamun. > Žiga Valetič


Rubriko pripravlja:

Intervju: Iztok Vrenčur

Pogovarjal se je: Aljaž Krivec

Iztok Vrenčur, doktorski študent arheologije, ni neznano ime v slovenskem literarnem prostoru. Zmagovalec festi­ vala Urška 2012, ki je izdal romaneskni prvenec Odrekanje svetlobi ( JSKD, 2013) in knjigo arheoloških pravljic za otroke Ouš in Zija iz Potočke zijavke (Pokrajinski muzej Celje, 2015), nam tokrat v branje ponuja Urnebes (Litera, 2016). Roman zaznamujejo nasprotja, ki se na neki točki v časoprostoru združijo in eksplodirajo. Iz tega nastane jezikovno in dogajalno bogato besedilo, v katerem spremljamo mafijske posameznike, vaško življenje, svoje­ vrstne poganske, okultne pa tudi nenavadne medicinske prakse. Urnebes? Nič nenavadnega, saj gre za »zmešnja­ vo«, »nered« ali ... neko vrsto solate, ki jo lahko naročiš v »čevabdžinicah« po Balkanu.

Urnebes Iztok Vrenčur

Litera, zbirka Piramida, 2016, t. v., 277 str., 23 €, JAK Bukla: Že v uvod­ nih taktih romana pripovedova­ lec vpelje pojem ničevost oz. vanitas, ki ga lahko razumemo kot leitmotiv. Ta poteza že z vidika vprašanja sodobnosti ni nič nenavadnega, saj gre za pojem, ki ga povezujemo s t. i. družbo spektakla ter barokom oz. njegovimi novejšimi pojavnimi oblikami, ki naj bi jih živeli danes. Kak­šen je bil s tega vidika notranji impulz pisanja in kam se roman s potezo uvršča v kontekstu današnje družbe? Vrenčur: Res je. Urnebes opozarja na ničevost vse­ ga človeškega početja pod soncem, in poskuša v bralcu zacementirati spoznanje o nečimrnosti nje­ govih želja, škodljivosti čustvenih iztrebkov in še zlasti o slepoti spoštovanja in zaverovanosti v ritu­ ale spektakla, ki demonski družbi, katere sestavni del bralec je, zagotavlja trajanje – rigidnost in struk­ turno nepregibnost. Moj impulz je temu skladen – ko sem delal na knjigi, nisem imel občutka, da si moram karkoli izmisliti, raje sem si ves čas govo­ ril, da samo mečem šibko luč na nekaj poznanega, kar ždi v temi. To lahko služi kot način, da eliminiraš last­no nečimrnost. Ne vem, kam to roman uvršča. Nekam severozahodno od raja?  Bukla: Roman ponuja vpogled v pojme, ki jih radi razumemo kot nasprotujoče, a se zdi, da jih skuša redefinirati. Kako bi se sam opredelil glede vprašanja ruralno in urbano, kako si eno in drugo skušal vpisati v besedilo? Vrenčur: To vprašanje se zdi bolj primerno za de­ bato o mojem prvem romanu Odrekanje svetlobi, ki res premišljuje in prevprašuje to opozicijo. Urnebes urbano/ruralno ne zanima iskreno, samo na površi­ ni, kar se izrazi kot kontrast med dogajalnimi oko­ lji posameznih delov romana; prej se zdi, da želi knjiga to nasprotje zrelativizirati in ga prikazati kot v res­nici nebistveno. Osrednje zanimanje ostaja v simbolnih krajinah. Bukla: Kaj bi lahko v tem kontekstu povedal o razmerju med znanostjo in mitom? Ali celo o mitu v sodobnem svetu? Vrenčur: Danes je jasno, da je morda še zlasti v pre­ teklem stoletju znanost v zavesti ljudi nadomestila 10

129-130 | februar–marec 2017

razlagalno in kozmogonsko funkcijo mita. Avtori­ teta nekaterih znanstvenih del in znanstvenikov je ogromna. So oblikovalci in varuhi »resnice«, a ker za mase ostajajo popolnoma hermetični in nera­ zumljeni, menim da strukturno nastopajo zelo po­ dobno kot nekoč sveti spisi in sakralni sloji oblasti. Ob tem je zanimivo, da se laična javnost (verniki) do izsledkov znanosti večkrat obnaša bolj fana­ tično dogmatično kot znanstveniki sami, kar pa je spet zelo značilno za dinamiko v hierarhiji reli­ gijskih sistemov. Tako se v bistvu nismo nikamor premaknili. Živimo v dobi razpršenega relativiz­ ma in mnoštva stereotipov ter mitov, tehnologi­ ja pa nam jih pomaga izdelovati hitreje kot kadar­ koli prej. Urnebes smatra, da premika ali rešitve ni, zato je odkrito naklonjen dobrim starim okultnim vedam. Bukla: V romanu je seksualnost gotovo eden osrednjih motivov. Ne gre samo za tematiziranje le-te, temveč tudi za seksualnost kot prispodobo odnosov med ljudmi, razmerij moči, celo odnosa kulture in narave ... Kako si jo ob pisanju romana razumel sam? Vrenčur: Seksualnost ni v sprednjem ali osrednjem planu knjige. Urnebes ni roman o seksu. Če spolnost v tekstu vznikne kot praksa ali specifična pojavnost, je to zato, ker gre za nekaj centralnega pojmu člove­ škega, os, ki družbi posreduje vrtilno količino in kot se zdi, vsem človekovim ritualom. Seks je v Urnebe­ su prisoten prej zato, da bralca zrajca, da po možno­ sti odloži knjigo ter se začne igrati s svojim spolovi­ lom – intelekt začasno otopi, njegova pozornost pa se odvrne od pomembnejših vprašanj, ki prepreda­ jo tekst. Približno tako kot v življenju samem. Bukla: Roman je poln igre, odkrivanja in zakrivanja. Če se zdi, da se prek seksualnosti in včasih nasilja liki razkrijejo, pa so po drugi strani skriti s tem, ko, denimo, opravljajo nelegalna dela, za katera se končno zdi, da narekujejo širše družbeno dogajanje. Kam se ti zdi, da so v romanesknem svetu vpisani centri moči? Vrenčur: Nisem povsem prepričan, ampak mislim da je zastrta kardanska gred teksta, hrbtenica mo­ či – žrtvovanje, kar roman sam večkrat neposredno namigne, pa mu seveda nihče noče verjeti. Šele po­ anta človeške žrtve besedilo lepo teleološko zao­ kroži. Sicer pa Urnebes v veliki meri ostaja skrivnost tudi meni. Bukla: Urnebes poleg družbenega konteksta dela premore tudi neke specifične literarne razsežnosti. Kaj lahko poveš o jeziku v romanu? Vrenčur: Protagonist se na več mestih izjasni, da pogojev svojega tekstualnega bivanja ne razume

Iztok Vrenčur

Foto: Maša Spontanšek

»Urnebes v veliki meri ostaja skrivnost tudi meni.«

najbolje in ravno zato skrbno posluša, kaj mu ima­ jo o tem povedati drugi. Melanholično ugotavlja, da mnoštvo glasov ni tu, da odgovori na njegova vprašanja, ampak le zato, da ga še bolj zmede in zadevo še dodatno mistificira, k čemur pa neizbe­ žno pripomore tudi sam, ko se s svojim hermetič­ nim komentatorskim glasom javlja skozi podčrtne opombe romana. Bukla: Besedilo ima več pripovednih niti in ne poteka linearno. Kako je potekalo pisanje romana? Vrenčur: Ne pišem z nekim tehničnim načrtom ali vnaprej zamišljenim redosledom motivov in pogla­ vij. Ko delam, dopolnjujem in prepisujem precej in­ tuitivno. Arbitrarno združim posamične drobce in pustim da tekst raste fraktalno in se na neki način debeli sam vase. Mislim tudi, da se s tem načinom dela doseže pomenska polivalentnost pa tudi do­ ločena dvoumnost. To sta bili vedno lastnosti knjig, ki so mi bile všeč. Bukla: Za nekatera poglavja se zdi, da lahko stojijo tudi sama zase, neupoštevajoč romaneskni kontekst. Vemo, da si kratko prozo že pisal, njene značilnosti je zaznati v romanu ... se poskušaš tudi v tem oz. kakšni so tvoji literarni načrti v prihodnosti? Vrenčur: Vsako poglavje zase pa tudi podpoglavja so samostojno izpovedna in nekako avtonomna, a so po drugi strani med seboj organsko poveza­ na in pomensko komplementarna. Sam dele Urne­ besa razumem kot okna, skozi katera si slej ko prej ogleduješ eno in isto krajino, seveda vedno z dru­ gega zornega kota. Literarnih planov nimam, če pa jih slučajno že imam, so povsem ničevi. Kma­ lu bom sicer izdal pesniško zbirko. Zapisalo se mi je nekaj strani naslednjega romana. Jaha me ne­ ka ideja.


Prevedeno leposlovje Koala

Lukas Bärfuss; prevod: Aleš Učakar

Modrijan, zbirka Bralec, 2016, m. v., 158 str., 12,90 €

Švicarski dramatik in pisatelj Bärfuss (1971) je sicer znan predvsem po druž­ benokritičnih dramskih delih, piše pa tudi prozna besedila z aktualno domačo in svetovno tematiko. Med slednje spa­ da kratki roman Koala, ki je ob izidu le­ ta 2014 prejel švicarsko književno nagrado. Delo se začne z nenadnim samomorom pripovedovalčevega polbrata, ki protagonista prisili v mučno iskanje vzroka za to radikalno dejanje. Čeprav si brata nista bila blizu, pripovedovalec, ki je do zdaj vodil urejeno in skrbno načr­ tovano življenje (izobrazba, nato služba, potem družina), pade v sko­ raj obsesivno raziskovanje bratovega načina življenja, ki ga je vse do samomora v bistvu zaničeval. Bralec sledi temu brskanju po spomi­ nih otroštva in znotraj tega okvira, skupaj s pripovedovalcem v iskanju res­nice in samega smisla življenja, odtava v oddaljeno preteklost, v ko­ lonialno Avstralijo konec 18. stoletja, kjer lahko potegne vzporednice med usodo koal in položajem posameznika v družbi. > Vanja Jazbec

Spominčice

Blaže Minevski; prevod: Sonja Dolžan Cankarjeva založba, 2016, t. v., 388 str., 32,96 € Se lahko zgodba romana ali pa življe­ nja odvrti v nekaj trenutkih? Seveda se lahko, je s svojim romanom Spominčice lepo pokazal in dokazal makedonski pisatelj Blaže Minevski (1961), ki je za pričujoče delo (izvirno je izšlo z naslo­ vom Nišan) dobil tudi kar nekaj nagrad. Ne brez razloga: Minevski nas v svojem gosto pisanem romanu s hipnotičnim ritmom in poudarki po­ pelje na prav posebno bralsko preizkušnjo. V njenem središču je ostro­ strelec v bog ve kateri vojni, ki ob opazovanju sovražnika skozi puš­kin daljnogled in merek za trenutek prepozno opazi, da ga na nasprotni strani že ima na muhi ostrostrelka, ki pa začuda še ni sprožila smrto­ nosne krogle proti njemu. Zakaj ne, se vpraša junak romana, potem pa v nekakšni obrnjeni verziji Šeherezade, Doruntini, kakor ostrostrelki sam nadene ime, začne pripovedovati svojo zgodbo od otroštva naprej, z mnogimi pomiki vstran, pač v maniri pričakovanja, da mu bo pustila živeti, dokler bo govoril. Vrtoglavi pripovedni tobogan. > Samo Rugelj

1999; Antropološka povest

Borislav Pekić; prevod: Dean Rajčić Slovenska matica, 2016, t. v., 340 str., 27 €, JAK

Pekić (1930–1992) velja za enega največ­ jih srbskih pisateljev minulega stoletja. Antropološka povest 1999 so­ di v neformalno trilogijo futurističnih špekulacij, ki jih je napisal v osemdese­ tih letih, in tako dopolnjuje Steklino in ­Atlantido, ki sta že v času nastanka postali uspešnici. Roman 1999 po­ nuja bolj kompleksno strukturo, saj se snuje skozi pet zgodb o petih človeških svetovih in uničenjih. Stalni protagonist je Arno, ki nastopa kot človek, robot ali oboje hkrati, pisec namreč skozi njega premišlja o točki, kjer bi se v androida naselila svobodna volja, s katero bi lahko začel živeti človeško življenje. Se bo po seriji uničenj človeške vrste to­ rej poslednjemu Arnu le posrečilo najti boljšo rešitev? > Žiga Valetič

Skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 83 let in ¼

Kako z življenjem narediti še kaj Hendrik Groen; prevod: Stana Anželj Mladinska knjiga, zbirka Kapučino, 2016, t. v., 368 str., 29,95 €

Dom za upokojence oziroma ostarele se običajno zdi kot končna postaja bivanja, kjer so njegovi prebivalci obsojeni na vegetiranje in resignirano čaka­ nje na svoj konec. Nič ni dlje od resnice, bi na to odgovoril 83-let­ni Hendrik Groen, ki je s svojim skrivnim dnevnikom, napisanim pod psevdonimom, kmalu po izidu postal pravi nizozemski knjižni feno­ men, saj so ga ali pa ga še prevajajo v vse večje svetovne jezike. Groen v svojem dnevniku, ki ga začne s prvim januarjem, z živahnim besednim žongliranjem dokazuje, da je življenje tu­ di po osemdesetem letu lahko še kako ... klub Starine, ne razgibano in veselo! Noge ga, kot se tu in pa crkovine ... tam malce priduša, resda ne ubogajo več tako kot včasih, a to ga ne odvrne od vsa­ kodnevnih sprehodov in obiskov najboljših prijateljev v domu ter od občasnih majhnih lumparij, ki jih brez dlake na jeziku popisuje v svojih dnevniških zapiskih. Ti so duhoviti in zabavni, čeprav glavni junak ne skopari tudi z opisi povsem realnih tegob, ki spremljajo tretje življenj­ sko obdobje. Pri tem postreže s toliko karakterističnimi detajli (tudi iz vsakodnevnega življenja v domu, napolnjenega z mikro zgodbami nje­ govih prebivalcev, ki dajejo ton in ritem knjižni zgodbi), da skoraj ne more biti dvoma, da je roman napisal nekdo, ki je dodobra seznanjen s tem obdobjem bivanja. Vendar pa Groen in njegovi prijatelji v nasprot­ ju z drugimi tudi v domu, prvenstveno namenjenemu počitku, pravza­ prav nimajo časa za tarnanje: odkar so ustanovili klub Starine, ne pa crkovine, se jim dogaja toliko zanimivega, da vsakdanjik v domu upo­ kojencev zažari v povsem drugačni luči. Ali, kot je zapisal glavni junak: »… vreme je lepo, hrana je sprejemljiva in z dodatnim odmerkom tab­ let mi danes tudi telo ni nagajalo. Skratka: življenje je prijazno z ma­ no.« Roman o starosti, ki ga bodo z veseljem prebrali vsi, ki so (še) mla­ di po srcu in duhu! > Vesna Sivec Poljanšek

Pravi dogodek

Emil Hakl; prevod: Anja Sredić Litera, zbirka Babilon, 2016, t. v., 168 str., 22 €, JAK Emil Hakl s pravim imenom Jan Be­ neš (1958) je češki pisatelj, ki je do zdaj opravljal različne poklice, od vzdrževalca strojev do pisca reklam­ nih besedil, kot literarni ustvarjalec pa se je izražal s pesniškimi zbirkami, knjigami kratkih zgodb in tudi romani. Za slednje je bil med drugim tudi večkrat nagrajen, kar velja tudi za Pravi dogodek iz leta 2013. Gre za fragmentarno, delno skoraj eksperimentalno literarno delo s kratkimi podpoglavji, ki jih uvaja­ jo v mastnem tisku zapisani stavki. V njem spremljamo prvoosebno pripoved relativno apatičnega pisatelja v srednjih letih, ki piše, igra računalniške igre, hodi v službo, opazuje mikrodogodke okoli sebe, začne ne preveč burno zvezo s precej mlajšim dekletom, ob tem pa raziskuje podrobnosti delovanja Frakcije rdeče armade v Nemčiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (Baader-Meinhof ), katere čla­ ni so se z radikalnimi akcijami spravili nad kapitalizem in imperiali­ zem. Pripoved spodbode junakov prijatelj Evžen, ki mu zaradi nekaj neplačanih računov zarubijo hišo, česar zaradi korupcije in poveza­ ne družbene elite nikakor ni mogel preprečiti. Roman o češki realno­ sti, ki bi se lahko dogajal tudi pri nas. > Samo Rugelj 129-130 | februar–marec 2017 11


Prevedeno leposlovje Ko golobice izginejo

Čast

prevod: Julija Potrč Beletrina, zbirka Beletrina, 2016, t. v., 391 str., 29 €, JAK

prevod: Barbara Skubic Sanje, zbirka Sanje. Roman, 2016, m. v., 432 str., 16 €, JAK

Sofi Oksanen

Elif Shafak

Sofi Oksanen

»Svobodno morje estonsko bo, svobodna njena zemlja,« ob večerih pre­ peva skupina domačih vojakov, med njimi tudi Roland, eden izmed pro­ tagonistov, ki kot izraziti nasprotji drug drugega vodita zgodbo roma­ na. Roland in njegov bratranec Edgar skušata vsak na svoj način preživeti najbolj kruto poglavje evropske zgodovine – čas druge svetovne vojne, ko sta malo baltsko državo izmenično okupirali sovjetska Rusija in nacistična Nemčija. Deloma po sili razmer, deloma zaradi različnih osebnih vrednot se bratranca znajdeta na nasprotnih bregovih. Idealistični Roland bo storil vse, da iz domovine prežene okupatorja, medtem ko Edgar oportunistično menjuje strani in prepričanja, samo da bi sebi v prihodnje kar najbolje postlal. Vojna pa ne uniči le njunih življenj, ampak še desetletja kas­ neje deli ljudstvo, s čimer pa je že opisana situacija, predobro znana Slovencem. Zato bi moral ta roman vzeti v roke prav vsak izmed nas. Sofi Oksanen (1977), danes eno najbolj cenjenih in mednarodno uve­ ljavljenih finskih pisateljic mlajše in srednje generacije, ki je za svoje ustvarjanje prejela vse najvišje literarne nagrade na Finskem in števil­ na prestižna priznanja v tujini, bomo kmalu imeli priložnost posluša­ ti v živo, saj se bo udeležila festivala Fabula, ki letos poteka na začetku marca. > Vanja Jazbec

Morfij

Szczepan Twardoch

prevod: Staša Pavlović Cankarjeva založba, 2016, t. v., 560 str., 34,96 €

Elif Shafak

Svet mora biti poln raznolikosti, a človeška bitja so povsod enaka Elif Shafak je mojstrica besed, opi­ sov, vzdušja. Nikoli ne hiti, vzame si čas, da nas zapeljuje, in na koncu ve­ dno preseneti. Glavni junakinji sta enojajčni dvojčici Rožnata usoda in Dovolj lepote. »Svojega otroka si lahko poimenoval Čast, če je bil deček. Moški so imeli čast,« zapiše na začetku in razkrije nosilca te­ me v romanu, kjer prevladujejo ženske. Sestri Pembe Kader in Dža­ mili Yeter (tak je poetičen prevod njunih imen v vsakdanjost) tketa zgodbo od Efrata, kjer je vse v sožitju s skromno naravo, do migran­ tov polnega Londona. Tista, ki ostane doma, je odlična babica, reši in spravi na svet veliko otrok, svojih nima. Sestra ima tri, živi življe­ nje na zahodu z vsemi možnostmi, strahovi in pastmi. Umor iz časti ne spremeni samo njunih življenj. Stara mantra eksotičnega sveta zatrese in spremeni vse. Kot je pri Elif Shafak v navadi, gre za pisa­ no preprogo družinskega DNK-ja, ki v širokem objektivu zajame br­ botanje krvi časa in prostora. Vse, kar je bilo nekoč, odmeva danes in bo odmevalo tudi v prihodnosti in Elif Shafak opisuje, prepleta in nevsiljivo diagnosticira. »Rasizem ni del vsakdanjega življenja, ka­ kor je v nekaterih drugih državah, o katerih slišim. Subtilen je in ve­ dno lepo zloščen. Ne gre za barvo kože ali religijo, res ne. Gre za to, kako civiliziran si.« Sprava je in bo vedno posledica preteklih dano­ sti, ki vplivajo na voljo in odločitev posameznikov. Pri tem ne uide ironiji naključij, ne žuga z moralo, nič sladko-grenkega ni v njenem pisanju. Vedno znova ga utiri v vseh njegovih paradoksih, žalostih, ljubezni in naključjih, ki to niso. > Jedrt Jež Furlan

Živeti Yu Hua Szczepan Twardoch

Konstanty Willeman je oficir aristo­ kratske krvi, dandy, hedonist, antihe­ roj ... Postavljen v čas in okolje, ki sta tako ali drugače obsedena s skupin­ skimi identitetami: Poljska ob začet­ ku druge svetovne vojne. Stari dru­ žinski red in nacionalizem na junaka mešanih korenin vplivata povsem nasprotno, kot bi morala za lastno preživetje. Konstanty ne želi pripadati, nenehno se osamosvaja, živi bolj ali manj razuzdano in hedonistično življenje, saj ne more dru­ gače, ko pa vsi okoli njega stegujejo lovke po vsakomur, ki pride mi­ mo. Nenavadno dolg roman (vsaj za današnje čase) je kaj hitro postal mednarodna uspešnica, ki ji pred vsem drugim pripisujejo grobost in nesramnost tako na ravni vsebine kot tudi jezika. Seveda, med veli­ kimi zgodovinskimi dogodki ni prostora za individualiste niti za ... »nizkotna čustva«. A morda je prav Morfij tista knjiga, ki uspe prika­ zati počlovečene ljudi v razčlovečenih obdobjih zgodovine, s čimer ne doseže le univerzalnosti svojega sporočila, temveč omogoči tu­ di razumevanje še tako grandioznega zgodovinskega dogajanja sko­ zi prizmo posameznika. Pa čeprav je takšen kot Konstanty: odbijajoč in vendar zanimiv. > Aljaž Krivec 12

129-130 | februar–marec 2017

prevod: Natalija Toplišek Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki, 2017, t. v., 162 str., 22,95 €, JAK

Kitajski roman Živeti, moderna klasika iz leta 1993, ki jo je napisal Yu Hua, je izvrstno delo (samo leto po izidu ga je ekraniziral najbolj znani kitajski režiser Yimou Zhang), v njem pa je glavni junak Fugui, prek katerega avtor razpre družbene spremembe na Kitajskem v obdobju približno pet­ desetih let. Vse skupaj poda v realističnem slogu ter s tragično dru­ žinsko vsebino. Yu Hua (1960) je s tem romanom kot eden prvih prelomil s poprejšnjo kitajsko literarno tradicijo in prek inteligentne­ ga prikazovanja polstoletnega obdobja zaokrožil družbena dogajanja tega časa. Ta se pnejo od kitajsko-japonske vojne prek državljanske vojne, vzpona komunistične stranke, nastajanja Ljudske republike Kitajske, Maovega »velikega skoka« naprej vse do obdobja kulturne revolucije in časa po njej. Vendar pa Yu Hua v romanu teh marsikdaj nesmiselnih družbenih sprememb ne kritizira niti ne problematizira na površini, temveč nas z njimi seznanja prek življenja glavnega ju­ naka in njegove družine, s tem pa pokaže, kako so spremembe vpli­ vale na vsakdanjost kitajskega prebivalstva. Naturalistično pisanje o kitajski polpreteklosti. > Samo Rugelj


Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige

»Če se ima človek česa veseliti, to krepi tudi veselje do življenja.« Hendrik Groen, star 83 let in 1/4, s svojim skrivnim dnevnikom, v katerem trpke resnice staranja prepleta s hudomušnimi domislicami, dokazuje, da za dogodivščine ni nikoli prepozno.

ZURE!

© Mladinska knjiga

N BREZ CE

/hendrik

om dinska.c a l m . w w

w

PREVEDENO V 33 JEZIKOV

Najhitreje do knjige:

v knjigarnah

www.emka.si

080 12 05


Rubriko pripravlja:

Intervju: Ivana Djilas

Pogovarjala se je: Jedrt Jež Furlan

Foto: Peter Uhan

Ivana Djilas je gledališka režiserka; do zdaj je režirala vsaj 50 predstav. Je mama, žena, hčerka, prekarna delavka, študentka, umetnica in kolumnistka. Ima hišo, kredit, magisterij in ni po jusu. Mi drugi (nesposobni) starši (junij 2014) je bila njena prva kolumna za tednik Mladina. Odziv na zbiranje denarja za dečka, ki so mu v Sloveniji hoteli amputirati nogo. Starši so zbirali denar, da bi mu v tujini omogočili operacijo in ohranili nogo. Kolumna je nastala iz jeze. Razumela je stisko staršev, toda hkrati je vedela, da s tem, ko vidimo edino rešitev težav zunaj sistema, uničujemo edini zdravstveni sistem, ki ga imamo. Ni načrtovala, da bo postala kolumnistka, čeprav je zelo organizirana, z natančnimi preglednicami, dnevnimi spiski, načrti za življenje. Ni ostala pri eni kolumni. Skriti strahovi na javnih krajih, ime njenih kolumen, so dobili mnogo nadaljevanj. Najbolj brana kolumna je bila Zgodba o neuspehu, o tem, kako ne morejo prodati hiše in se rešiti požirajočega doživljenjskega kredita. In tako se je počasi in postopoma nabralo dovolj strahov za knjižni prvenec, roman Hiša (Cankarjeva založba, 2017).

Melodrama v času kreditov Hiša

Ivana Djilas

Cankarjeva založba, 2017, t. v., 264 str., 24,94 €, JAK Bukla: V romanu Hiša prepoznam vsaj dve zgodbi iz tvojih kolumen, Zgodba o neuspehu in Mlade mame, pri štiridesetih. Roman je seveda zajetnejši, zgodbi sta razširjeni in spremenjeni. Na kratko, gre za tričlansko družino, ki živi na prvi pogled idilično življenje v idilični hiši blizu Ljubljane. Teža kreditov naredi svoje in začnejo jo prodajati. Djilas: Hiša je portret generacije, torej nas v 40-ih letih, ki smo še živeli v prej­ šnji državi, sistemu in smo neopremljeni za tržno naravnost. Vzgajali so nas v duhu »šolaj se in imel boš službo, varčuj in si kupi stanovanje, potem pozne­ je vzemi majhen kredit in sezidaj hišo«. Skratka, naši starši so nas vzgajali ča­ su primerno. Niso vedeli, kako zelo se bo vse spremenilo, predvsem pa da se bodo krediti pomnožili in da bomo postali njihovi sužnji. V naši vzgoji je vel­ jalo, da ima delo vrednost, sestavljeno iz vložka našega truda plus material­ nih stroškov. Danes vrednost vsega, tudi dela, določa trg. Za nas, predvsem pa za naše starše je to še vedno nepredstavljivo. Tega nismo ponotranjili, ra­ zumeli, zmedlo nas je. Kako to, da nimaš nič in ne narediš nič, pa si lastnik tovarne? Potem ta propade ti pa obogatiš? To nima smisla. Krediti in mladi starši pri 40-ih letih so posledica ekonomskega sistema. Bukla: Hiša vsekakor ni samo knjiga o krizi, spopadanju, je duhovita, tudi osebna. Vživela sem se do te mere, da me je, ko si je družinica v nedeljo pekla palačinke, katapultiralo v kuhinjo delat maso za palačinke, in dokler niso bile narejene, nisem mogla brati naprej. Brala sem in padla v film, v življenje, ki si ga ne morejo več privoščiti v lepi in dragi hiši. Vse to me je nerviralo, češ, mar bi brala, ne pa da zgubljam čas s palačinkami. Sicer pa je Hiša kot magnet, težko jo je odložiti. Preberemo jo lahko v enem zamahu. Veliko smeha in tudi kakšna solza je padla. Djilas: Jaz sem še zmeraj amaterka v pisanju. Ko se mi je zdelo, da ne zmo­ rem napisati večje forme od kolumne, sem si dopovedovala, da pišem knji­ go za na plažo. Meni se zdi prav in v redu, da se iz svojih težav delam norca. Nikogar v knjigi ne vidim kot žrtev. Do vseh svojih perečih situacij imam di­ stanco in tako sem pisala tudi knjigo. Za umetnost so nezanimivi, nekrea­ tivni tisti ljudje, ki se delajo lepše, boljše, drugačne, kot so. Malo manj dol­ gočasni so tisti, ki mislijo, da je njihovo življenje zanimivo samo po sebi. Za umetnost potrebuješ odmik od sebe, distanco, soočanje s kontekstom, ča­ som in prostorom. Če je pisanje samo osebno, je premalo in ni zanimivo za druge. Identifikacija se zgodi z odmikom in prenosom na širši pogled. Bukla: Toda kolumne, iz katerih je nastala Hiša, so osebne. Pišeš o situacijah, ki se dogajajo tebi, tvojim. Problemov se pri kolumnah lotevaš tudi analitično, raziskovalno. Djilas: V tekstih za Mladino pišem, kar je res, moje, osebno. In ko pišem za ča­ sopis, mora biti tudi resnično. Ampak šele takrat, ko sama predelam neko si­ tuacijo in sem jo zmožna uporabiti kot sredstvo za neko širšo temo. Literatu­ ra dovoljuje večjo svobodo. Zaostritev dogodkov. Liki so lahko bolj trapasti, 14

129-130 | februar–marec 2017

Ivana Djilas kot bi rada predstavila sama sebe. Prvoosebno pisanje je zadnje čase vse bolj popularno. Pri bralcih vzburja mešanico identifikacije in voajerstva. V knjigi me je zanimalo, kako lahko brezizhodno situacijo še poglobim. Par v knjigi – kreditna kriza poglobi njuno – se še ločiti ne more. Pa tudi če bi se lahko ločila, bi bilo to prelahko. Vsak bi lahko začel na novo? Te mož­ nosti jima nisem hotela dati. Igrala sem se s tako pogosto slišano frazo »po­ membna je družina«. Komu je pomembna? Medtem ko sem pisala, sem raziskovala, kako definiramo revščino v različnih družbah. Kje je meja, prag? Kdo od nas ima finančno rezervo za nekaj mesecev življenja? Kdo od nas si lahko privošči bolniško? Kaj pa če si bolan in prekarni delavec? V ZDA, pra­ vijo, da je finančno stabilna tista družina, ki lahko obdrži svoj način življenja, hišo, šolanje otrok, zdravstveno zavarovanje, avto, tudi če eden od partner­ jev izgubi službo. Mi se pogovarjamo o tem, da imata partnerja službi, pa hodita po pakete Rdečega križa, da lahko prebijejo mesec. Pa še zmeraj ne govorimo o tem kot o revščini. Najhujše od vsega se mi zdi, ko ljudje osta­ nejo brez vsega in so še zmeraj dolžni. Bukla: Med bolj zabavnimi deli je razmišljanje, kako s premalo denarja plačati položnice. Najprej tiste, ki preprečijo plačevanje velikih obresti. Potem sledi spisek, kaj lahko najprej odklopijo. Zabavalo me je, ker sem se prepoznala, ker se mi to dogaja. Djilas: Me veseli, moj namen je bil napisati zabavno knjigo. Kaj nam pa drugega preostane. Samo pomisli, kako je bilo, ko sva bili mlajši. Če so nas ogol­jufali pri honorarjih, smo verjeli, da se nam bo vloženo delo obrestova­ lo in da bomo vseeno nekam prilezli. Zdaj je veliko bolj preprosto. Če ti kaj ni všeč – honorar, recimo –, nič hudega, bodo že našli nekoga drugega, ki bo delal za manj denarja. Zlahka nas izločijo. Za mlajše je še huje. Mi smo vsaj resnično veliko delali. Ko ni dela, tudi izkušenj in honorarjev ni. Sicer pa ni pomembno, koliko mene je v knjigi, pomembno je, koliko bralcev in bralk se prepozna v njej. Bukla: Tako kot v knjigi tudi sicer rada delaš preglednice. Popišeš finančno stanje, vpisuješ, kaj je treba postoriti čez dan, in sestavljaš načrte za življenje. In vendar se zalomi. V življenju in v knjigi. Djilas: Nič brez plana. Ko nimaš službe, zaradi katere moraš vstati ob uri in se pravočasno odpraviti od doma, si moraš sam vsak dan sproti narediti plan. Kako naj drugače vem, katere vaje in sestanke imam ta dan? Najbolj


Prevedeno leposlovje zabavno je, kako se je treba vsakih nekaj mesecev prilagoditi novemu planu. Avgusta in septembra sem se vozila na Reko in pisala knjigo v od­ morih med vajo. Oktobra, novembra in decembra sem prihajala in od­ hajala iz Nove Gorice. Zdaj se drsam po ljubljanskih ulicah. Ne govorim o tem, da sem »control freak«, kar malo sem, ampak če si delavec po po­ godbi, ti ne preostane nič drugega, kot da žongliraš s svojim urnikom. Bukla: Pišeš v prvi osebi, vendar junakinja nima imena. Otrok ga ima, sosede vpeljuješ z imeni. Drugi pa kakor da bi bili opisani samo s funkcijo: mama, sestra, mož, dedek, luzerji, umetniki, nepremičninski posredniki, kupec, stečajni upravitelj … Djilas: To je subjektivni plan. Ona se s sabo ne pogovarja po imenu. Pre­ ostali so svet okrog nje. Ona jih pozna. Ne vem. Oni so slika sveta okrog nje. Bukla: Oče je v knjigi uspešen, starejši moški, ki družini pomaga. Očitno mu je uspelo sistem preživetja iz prejšnjega sistema prevesti tudi v tržno ekonomijo. Djilas: Zanimivo se mi je zdelo, kako velike družbenoekonomske spre­ membe so se zgodile v samo eni generaciji. Naši očetje so rasli v komu­ nizmu pod Leninom, Marxom, Engelsom, do njihovih zrelih let smo vsto­ pili v kapitalizem, delovno dobo pa bodo končali v globaliziranem in neoliberalnem kapitalizmu. Resnično ni lahko korenito spreminjati svo­ jih prepričanj in videnja sveta na vsakih petnajst let. In ob tem še vzga­ jati otroke in jim prenesti neki sistem vrednot. Mi vzgajamo otroke v re­ lativnem izobilju, razvajamo jih in računamo, da se bo svet sam od sebe spremenil. V knjigi sem potrebovala figuro »pravega« očeta, ki se bori, da v vseh časih ostane trdno na tleh, in otroka, ki je rahlo poseben, zbegan in bo popolnoma nepripravljen na življenje, ki ga čaka. Bukla: Tvoj stil pisanja je barvit in hkrati minimalističen. Ne razlagaš na dolgo in široko. Stavki so kratki, ne zapletaš se v podredja. Ne razlagaš čustvenih stanj, temveč nas prerešetaš s kratkimi pripovedmi in spiski. Djilas: Izhajam iz gledališča. V gledališču so besede samo del cele slike, ki si jo mora gledalec sam sestaviti. Tako se mi zdi tudi pri pisanju. Bral­ cu je treba pustiti, da tekst napolni. Čustva se ne opisujejo, biti morajo zunaj, pri tistem, ki bere. Če bi opisovala, da nekdo joka, si predstavljam, da bi pri bralcu to lahko izzvalo v resnici kaj drugega – smeh ali stisko ali averzijo, nikakor ne žalosti. To bi bil pleonazem. In resnično verjamem, da ima jezik logiko, podredja in tudi ritem. Ko pišem, to delam zelo počasi. Tekst predelujem velikokrat. Vsakič ga vse bolj reduciram. Čistim ga vse­ ga, kar ustavlja ritem. Bukla: Ko si pisala knjigo, nisi pisala kolumen za Mladino. Si pa vmes režirala predstave. Je laže hkrati režirati in pisati, kot pa, recimo, hkrati pisati kolumne in knjigo? Djilas: Mislim, da je to stvar veščine. Tako kot lahko v gledališču priprav­ ljam več projektov hkrati, si predstavljam, da pravi pisatelji lahko razvi­ jajo in pišejo več tekstov. Jaz tega za zdaj ne zmorem. Med precej dol­ gim obdobjem, ko sem pisala knjigo, nisem bila sposobna pisati ničesar drugega. Slog se mi je tihotapil iz enega žanra v drugega. Pa še priprava predstav vsebuje ogromno ukvarjanja z jezikom, lektorskih vaj, adapta­ cij, spremnih tekstov. To je bilo preprosto preveč besed in so se nenehno brkljale. Morala sem eno zgodbo in vse njene besede izprazniti iz glave, da sem lahko naložila drugo. Zato sem se raje odločila pisati eno po eno. Ali pa, drugače rečeno: eno knjigo in kar nekaj režij. Bukla: Še nekaj me zanima. Kadar režiraš, delaš z velikim številom ljudi, od tehnične ekipe, sodelavcev do igralcev. Pisanje pa je osam­ ljeno delo. Vse, kar si zamisliš, lahko izpelješ po svoje. Režija je kompromis, rezultat možnega v danih okoliščinah. Drži, da je pri pisanju manj kompromisov? Ali pogrešaš sodelavce, predloge, drugačne poglede? Djilas: Pri pisanju te zgodbe sem odkrila, da je to precej podobno režira­ nju, le da nisi odvisen od vsaj 15 do 40 ljudi, ki jih potrebuješ, da narediš predstavo. Po drugi strani pa sem odkrila tudi, kako dragocena je ekipa, ko si sam. Vseeno sem navajena na timsko delo. In sem si sestavila ekipo. Najprej sem gnjavila lektorico, Ano Dušo, in potem do onemoglosti še svojo urednico Ano Ugrinović, da sta z mano brali stavke na glas in deba­ tirali o vsakem odstavku, dokler nisem imela za vsakega razlage, zakaj je točno tak. Za to sem jima neizmerno hvaležna.

Običaji dežele Edith Wharton

prevod: Meta Osredkar Miš, 2016, t. v., 464 str., 34,95 €, JAK

Prevzetnost, ošabnost, koristoljubje in hedonizem. Značilnosti, ki opišejo Un­ dine Spragg, glavno protagonistko ro­ mana Pulitzerjeve nagrajenke za knji­ ževnost, ki bi ga brez težav lahko kljub nastanku leta 1931 umestili v sedanji čas. V romanu razvajena in povzpetniška hči vseskozi brezbrižno izsiljuje starše za denar. Prve­ ga moža in njunega sina apatično zapusti, ker njegovo bogastvo ne zadovolji njenih pohlepnih materialističnih vzgibov. Po selitvi iz ve­ likega New Yorka v aristokratski Pariz se poroči vnovič, vendar tudi v drugem zakonu najde veliko razlogov, zakaj jo zakon onesrečuje. V tretje končno sreča takega moža, ki na videz lahko ugodi in zadosti njenim vrtoglavim potrebam. Ko bralec že skoraj verjame, da bo Un­ dine končno uvidela, da materialno bogastvo ni največja vrednota v živ­ljenju, in se bo zadovoljila s tem, kar je dosegla, pa avtorica bralca preseneti z nepredvidljivim zaključkom. Roman, ki spada na knjižno polico poleg del pisateljice Jane Austen. > Diana Volčjak

V Bordeauxu je odprt prostor Hanne Ørstavik

prevod: Marija Zlatnar Moe Modrijan, zbirka Bralec, 2016, m. v., 224 str., 22,90 €

»Njeno življenje ji daje občutek, kot da stoji pred odprtino, da gre proti njej, in zdaj je že skoraj tam, stoji na robu in gleda v nekaj tam spredaj, nekaj, kar je popolnoma svetlo, kar je tako svetlo, da se nič ne vidi, ampak ve, da gre tja, da jo vodi tja.« Umetnica si za razstavni prostor izbere trg sredi Bordeauxa. Mimo­ idoče vtke v svoj projekt, oni njo v svoja življenja. Sooblikuje jo mo­ čan oče, zveza z moškim, ki ji ostaja tuj. Kakopak, izbira si moške, ki ji ne morejo zapolniti želje po čustveni bližini. V ranljivost, osa­ mljenost vstopajo dotiki, telesna bližina, razmišljanja o umetnosti in čust­vena oddaljenost. Hm, kriza srednjih let? Ženska kot odprt pro­ stor hrepenenj in kreacije? Je odprti prostor torej kraj, kjer se sreča­ mo, ali kraj, kjer se zgrešimo? Vsekakor tisti, ki predrami medijski, kritiški, svoj in svet »naključnih umetnikov«. > Jedrt Jež Furlan

Videti žensko

Annemarie Schwarzenbach

prevod: Tanja Petrič ŠKUC, 2016, m. v., 118 str., 20 €, JAK

Švicarska pisateljica se je leta 1908 ro­ dila v premožno družino tovarnarjev, ki ji je omogočala vse privilegije, ki pa jih je odločna Annemarie že v mladih letih zavrnila in začela rušiti okvire takratne meščanske družbe; namesto oblek je izbrala moška oblačila in se po­ dala na potovanje za potovanjem, ki pa niso bila le pobeg iz realnosti, ampak tudi močan ustvarjalni navdih. V desetih letih vandranja po svetu je ustvarila več kot 300 člankov, literarno-potopisnemu opusu pa je dodala še bogato zbirko fotografij. Slovenski bralci smo šele se­ daj dobili prvo izdajo njenih del, ki vključuje dve noveli, Videti žensko in Lirično novelo. Slednji sta zaradi lezbične tematike močno vpliva­ li na recepcijo in interpretacijo pisateljičinega opusa. > Vanja Jazbec 129-130 | februar–marec 2017 15


Knjigi meseca

dr. Manca Košir

Kratke zgodbe

Očetovina

Tito je mrtev

UMco, zbirka Odkrito, 2016, m. v., 210 str., 18,90 €, JAK

prevod: Ana Jasmina Oseban Modrijan, zbirka Bralec, 2016, m. v., 144 str., 10,90 €, JAK

Resnična zgodba Philip Roth; prevod: Miriam Drev

»Ničesar ne smeš pozabiti,« si ukaže dr. Manca Košir Philip Roth (1933), slavni ameriški pi­ satelj judovskega rodu, večkratni kan­ didat za Nobelovo nagrado, ko ošine očetov debel in čvrst pe­ nis (»V celoti krepkejši od mojega,« zapiše). Da si ga bo ohranil v spominu, ko bo hudo bolni oče mrtev. Tako morda lahko prepre­ či, da spomin na pokojnika ne bo zvodenel v nekaj poduhovlje­ nega: »Natančno si moram zapomniti, natančno zapomniti čisto vse, zato da bom lahko, ko ga ne bo več, poustvaril očeta, ki je ustvaril mene.« In si je med njegovo boleznijo pisal dnevnik opa­ zovalca staranja (»Starost pač ni piknik, kajne?«), pešanja in umi­ ranja. Rothova močna pisava, obarvana s trpko (samo)ironijo, brez kančka sentimentalnosti, spregovori o pomembnih rečeh: kako ohraniti spoštovanje in dostojanstvo starega človeka, kako slišati njegove potrebe in uresničevati njegovo voljo, ne zdravnikove ali svojcev. Spoš­ tovanje, sočutje, empatija so odgovori, ki jih pokaže ta presunljiva avtobiografska zgodba. Prebrati bi jo moral vsak otrok starajočih se staršev, vsi zdravniki in medicinske sestre, ki jih poklicno obravnavajo. Operirati ali ne očetov hitro rastoči tumor v glavi, ki mu je že uničil eno oko, povesil polo­ vico obraza, najedel občutek za ravnotežje? Ena ali morda celo dve sedem, osem ali več ur trajajoči operaciji bi morda sprostili kak živec in preprečili hitro uničenje prebavnega trak­ ta, za nekaj mesecev torej podaljšali življenje, lahko pa bi bilo tudi slabše in bi šestinosem­ desetletnega očeta oropali še teh funkcij, ki za silo delujejo. Kaj storiti, sprašuje zaskrbljeni sin očeta, zdravnike, brata in samega sebe. Kaj storiti? »Samo sivo mreno naj mi operirajo, da bom videl na nepoškodovano oko,« ponavlja oče, ki mu je to prioriteta, samo to. »Zakaj mo­ ra človek umreti? Vsakogar bi spravilo v bes, to vprašanje. Ko pa je vendar nepogrešljiv, por­ kaduš, če že ne več za druge, potem vsaj zase! Čemu bi torej moral umreti? Naj mu vendar neka brihtna glava odgovori na to.« Rothova pripoved, v kateri mrgoli zgodb judovskih priseljencev, za katere ima oče osuplji­ vo živ faktografski spomin, pne lok od otroštva in nasprotovanja očetovi avtoritarni volji – bil je nezmotljiv zavarovalniški agent samo s končano osemletko, ki je z odpovedovanjem in železno samodisciplino štirideset let garal za družino in ji »z besedami vrtal luknje v glavo« – do sočutne nege obnemoglega starca. Ko počisti po hiši razmazan očetov drek, doživi raz­ svetljenje: vse je tako, kot je prav in mora biti. Človek počisti drek za očetom in po končanem delu so vsi občutki drugačni kot prej: »Ko enkrat zaobideš svoj gnus in se ne zmeniš za sla­ bost ter z enim skokom pustiš za sabo fobije, zabetonirane kot tabuji, ti preostane nezasliša­ no veliko življenja, ki je dragoceno.« To je torej bila očetovina, ugotovi pisatelj: »Ne denar, ne tefilina, ne lonček za britje, temveč drek.«

Na dolge proge Samo Rugelj

Litera, zbirka Piramida, 2016, m. v., 201 str., 18,90 €, JAK

O svoji očetovini piše tudi Samo Rugelj (1966). Ganljivo! Ker mu je oče predal tek kot pomembno dediščino volje in samodisci­ pline pa tudi moške bližine, v (avto)biografskem romanu opisuje svoj tek skozi življenje, da bi orisal enak lok kot Roth: od spomi­ nov na otroštvo do spremljanja očetove smrti, ki jo v romanu »posvoji« in tako v slovensko literaturo vpelje »spomin na prihodnost«. Na neizogibno minevanje in smrt, ki ni grozljiva, če je bilo življenje izpolnjeno. Prepoznano lastno poslanstvo – oba z očetom so zaznamova­ le knjige –, urejeni odnosi z bližnjimi in s tekom v dobesednem in metaforičnem smislu pre­ pletena močna družina, ki jo sin zmore vzpostaviti kljub drugačni očetovi zgodbi. Ko so pla­ čani računi, zaključeni življenjski krogi in je ob moškem »srna, ki je tekla pred njim v Modrih planinah«. Čeprav je v Rugljevi knjigi veliko opisov teka, to ni tekaški, temveč ljubezenski ro­ man. Kot je tudi Rothov. Očetovina je dediščina, ki prehaja z očeta na sina, in oba R-ja sta jo sprejela in povzela v knjigi, ki besede ljubezen skoraj ne omenja, a je na straneh odtisnjena z veliko začetnico: Ljubezen. Saj za to v življenju gre, kajne? P. S. Pogovor o obeh knjigah bo na Čajanki z Manco Košir v knjigarni Konzorcij, v torek, 4. aprila, ob 18. uri. Lepo povabljeni! 16

129-130 | februar–marec 2017

Marica Bodrožić

Prvenec hrva­ ške pisatelji­ ce, ki ustvar­ ja v Nemčiji, je zbirka šti­ riindvajsetih kratkih zgodb, ki jih je geo­ grafsko ume­ stila na ob­ močje njene rodne domovine, časovno pa v obdobje od Titove smrti do njene selitve v Nemčijo tri desetletja kasneje. Fragmentarne spomi­ ne iz dobe otroštva je zapisala na prefinjen način. V zgodbe je vpletla navadne ljudi, vsakega po svoje porinjenega v lastno živ­ ljenje, ki jih dela hkrati posebne in zlite z okolico. Zapisi so izrazito stvarni, hladni in na trenutke boleči, vendar pa jim z vsa­ kokratnimi sočasnimi nadrealističnimi av­ toričinimi miselnimi pobegi v fantazijo in barvnimi prispodobami iz narave vdah­ ne magičnost in celo lahkotnost, prepros­ tost in svobodo. Kot otrok, ki si odgovo­ re na tisto, česar ne razume, ustvari v svoji ­domišljiji. > Diana Volčjak

Jajčka vseh velikosti Dušan Dušek

prevod: Maruša Avman et al. Javni zavod RS za kulturne dejavnosti, zbirka Mentorjeva prevajalnica, 2016, m. v., 148 str., 12 €

Mladost na Slovaškem »Lahko bi si to predva­ jal kot film: v glavi sem vedno nosil majhen kino. Kar je imelo svoje predno­ sti: ni mi bilo treba kupo­ vati vstopnic, lahko sem se usedel, kamor­ koli sem želel – in lahko sem hodil tudi na prepovedane filme,« zapiše avtor v nikakor krotkih družinskih zgodbicah iz petdese­ tih let preteklega stoletja na Slovaškem. Bi­ zarni, sanjavi, ljubitelji ptic, zbiralci znamk, raziskovalci otroške seksualnosti, stric, ki vidi na oni svet, so družinski in knjižni ju­ naki. Na dušek prebrano. In res – padeš v slovaško verzijo filma Ostani z mano. Brez trupla, še vedno dovolj bizarno, toplo in du­ hovito. > Jedrt Jež Furlan


Prevedeno leposlovje Podreditev

Japonski ljubimec

prevod: Mojca Medvedšek Cankarjeva založba, 2016, t. v., 232 str., 24,94 €

prevod: Veronika Rot Mladinska knjiga, zbirka Kapučino, 2016, t. v., 336 str., 32,96 €

Michel Houellebecq

Isabel Allende

Michel Houellebecq

Romane razvpitega in pogosto kon­ troverznega francoskega pisatelja Michela Houellebecqa (1958) v slo­ venščini dobro poznamo, saj ima­ mo prevedena vsa njegovega dela, med katerimi so najbolj znani Osnovni ­delci, Platforma ter Zemljevid in ozem­lje, za katerega je dobil Gouncourtovo nagrado. Podreditev je njegov zadnji roman iz leta 2015, pri katerem je izid nesrečno so­ vpadel s terorističnim napadom na časnik Charlie Hebdo, zara­ di česar je doživel tudi neposredno medijsko povezavo z napadom. Houellebecq namreč v slogu nekakšne anti­ ­ ... aktualna utopije špekulira z alternativno različico bližnje prihodnosti. Leta 2022 francoski predsednik družbena namreč postane musliman, kar ima za posle­ dico veliko preobrazbo francoske družbe. Vse satira ... to relativno resignirano spremlja glavni junak François, sicer univerzitetni profesor literature, ki v srednjih letih ži­ vi svoje osam­ljeno življenje, tega pa zgolj sem ter tja popestri s krat­ kotrajnimi zvezami s študentkami ali pa obiski pri prostitutkah. Ak­ tualna družbena satira. > Samo Rugelj

Lepota je pogubna Eka Kurniawan

prevod: Alenka Moder Saje Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki, 2016, t. v., 352 str., 34,96 €, JAK

Redkokdaj imamo priložnost bra­ ti indonezijsko literaturo, kljub temu da gre za državo, ki je po številu pre­ bivalcev med največjimi. Lepota je pogubna je epos iz leta 2002, ki ga je napisal veliki indonezijski literarni talent Eka Kurniawan (1976), že dodobra znan in prevajan, s svojim romanom Tiger-mož pa tudi nominiran za mednarodnega bookerja. Lepota je pogubna je roman, ki ga je avtorica spremne besede Gabriela Babnik uvr­ stila v žanr t. i. indonezijskega magičnega realizma. Ne brez razlo­ ga, saj v tem delu mrtvi vstajajo od mrtvih, živi pa (včasih) tudi le­ tijo, vse to pa samemu pisanju še zdaleč ne jemlje prepričljivosti. Morda celo nasprotno. Roman vzleti v trenutku, ko po enaindvaj­ setih letih iz groba vstane Davi Aju, pro­ ... indonezijski stitutka, ki je umrla nekaj dni zatem, ko je povila četrto hčerko. Potem pa se pred magični nami odvije živopisna in eksplozivno di­ realizem ... namična družinska kronika, položena na indonezijsko (polpreteklo) zgodovino ter folkoro, prestreljena z nizozemskim kolonializmom (Indonezija je postala neodvisna šele ob koncu druge svetovne vojne), pogosto brutalnimi posledicami japonske okupacije ter prav tako razgiba­ nim in nevarnim povojnim obdobjem, kar vse je bil čas, ko je bilo prodajanje in/ali predajanje svojega telesa za ženske včasih edina valuta, ki jim je omogočala preživetje. Roman, ki ponuja vpogled v indonezijsko zgodovino zadnjih deset­letij. > Samo Rugelj

V Lark Housu, zadnjem bivališču svo­ bodomiselnih starostnikov, iskalcev duhovnih poti, poslednjih živečih hipi­ jev in ostarelih ekoloških aktivistov, so se križale poti mlade negovalke Irine, ki je v tej neobičajni bivalni skupnosti končno našla nekaj miru pred svojo zapleteno preteklos­ tjo, in premožne ostarele umetnice Alme. Ženski, tako različni v le­ tih in družbenem statusu, se v normalnih okoliščinah ne bi nikoli srečali, tukaj pa sta stkali iskreno zaupanje in vsakodnevno službeno rutino podaljševali še v popoldneve, ko je Almo obiskoval simpatični nečak Lenny. Mlada sta občudovala Almo (in skrivaj tudi drug dru­ gega) ter pozorno poslušala njene pripovedi o preteklosti, še posebej so ju zanimali skrivnostni pobegi, pisma in redne pošiljke dehtečih rož, ki so staro damo vedno spravili v otožna stanja. Priljubljena čil­ ska pesnica (Hiša duhov, Otok pod morjem …) je tudi tokrat napisala magično ljubezensko zgodbo s tako nepričakovanimi obrati in zasu­ ki, da vas zagotovo ne bo pustila hladnih. > Renate Rugelj

Ljubezenski roman Ivana Sajko

prevod: Polona Glavan Modrijan, zbirka Bralec, 2016, m. v., 120 str., 10,90 €, JAK

Na trenutke grotesken roman, ki zara­ di aktualne družbene tematike pritiče tudi slovenskemu prostoru in času, če­ prav ga je avtorica geografsko umes­ tila na območje naše sosednje države. Hrvaška pisateljica in gledališka režiserka v njem jedrnato in ostro povzema sodobno odnosnostno ali, širše, ekonomsko-socialno pro­ blematiko. Moški in ženska z otrokom, ujeta med želeno harmonijo partnerskega odnosa in neizprosno realnostjo, ki od njiju terja vsa­ kodneven boj za osnovne dobrine. In plačevanje mesečne najem­ nine za pretesno luknjo, v kateri vsi trije obstajajo. Ne živijo. Ob­ stajajo. V to njihovo navidezno brezupnost in skelečo realnost pa vsakokrat učinkovito zareže z na videz utopično idejo o boljšem in lepšem jutri, o prihodnosti, kjer bo trpka preteklost končno le še spomin, kateremu se bosta on in ona, zaljubljena in ljubljena, ne­ koč »samo še smejala«. Stvarno branje za zaupanje v izjemno moč človeških odnosov. Tudi ko postanejo v­ sakdanji. > Diana Volčjak

Spletni antikvariat

www.bukvarna.net Dobre knjige iz starih časov 129-130 | februar–marec 2017 17


Biografije Ščuka

Dvoje življenj – en cilj

prevod: Andrej E. Skubic Modrijan, 2016, t. v., 688 str., 32,90 €, JAK

izbor slik: Marijan Pušavec prevod: Zdenka Serajnik Celjska Mohorjeva družba, 2016, t. v., 352 str., 25 €

Gabriele d'Annunzio: pesnik, zapeljivec in vojni pridigar Lucy Hughes-Hallett

Obstajajo običajne biografije, ki opi­ sujejo življenja znanih in posebnih lju­ di, obstajajo pa tudi izjemne biografije znanih in posebnih ljudi. Ščuka, veličastna in mnogoplastna biogra­ fija razvpitega italijanskega pesnika, pisatelja, vojaka, gizdalina, me­ galomana in vsestranskega zapeljivca Gabriela d'Annunzia (1863– 1938), po katerem se je zgledoval tudi Mussolini, je ena od slednjih. Lucy Hughes-Hallet (1951) je angleška zgodovinarka, ki je do zdaj že napisala odmevno biografijo o Kleopatri ter portrete različnih nad­ ljudi z naslovom Junaki, v Ščuki, ki je izvirno izšla leta 2013 in jo je izvrstno prevedel Andrej E. Skubic, pa je presegla samo sebe. Avtorica v izpil­ jenem slogu ter z virtuoznim, sugestiv­ nim jezikom pred nami razpre veličastno zgodovinsko fresko, v njeno središče pa postavi d'Annunzia (po njegovem mor­ da najbolj znanem romanu Zmagoslavje smrti ga kot pisatelja poznamo tudi pri nas) ter njegovo življenje in dejanja osvet­ljuje z različnih zornih kotov ter v širokem družbeno­zgodovinskem okviru. Vse, kar je počel d'Annunzio, je bilo gran­ diozno in megalomansko. Če si je sposo­ jal ideje drugih avtorjev, si jih je prisvo­ jil tako intenzivno, da je izgledalo, kot da so njegove. Če je pisal drame, si je zraven ­zamislil tudi tako razkošne scenografije (kasneje pa tudi skrbel za nji­ hovo natančno realizacijo), da so celo znani scenografi odstopili od njihove izdelave, saj so jih smatrali za preveč zahtevne. Če je osvajal ženske, se ni ustavil pred njihovim upiranjem in zmrdovanjem nad njegovo zunanjo pojavo, in ponje, kljub morebitnim zavrnitvam, še naprej pošiljal kočije, polne cvetja, ter jih neumorno vabil k sebi. Se­ veda je bil d'Annunzio kontroverzen, (tudi) osovražen, proglašen za fašista in podobno: a bil je tudi človek z življenjsko zgodbo, večjo od življenja samega. Iz nje pa je Lucy Hughes-Hallet napisala knjigo, ki je večja tudi od njegove življenjske zgodbe. > Samo Rugelj

Nagrada Samuela Johnsona za stvarno literaturo 2016 Nagrada Costa v kategoriji življejepisov 2013 Nagrada Duffa Cooperja 2014 Nagrada za politično biografijo 2014

-30 % Ob 100-letnici ruske revolucije

Prevedel Matej Venier 16 × 23,5 cm • 1000 strani trda vezava • redna cena: 55,50 € 18

129-130 | februar–marec 2017

Thea Schreiber Gamelin

Thea Schreiber Gamelin (1906– 1988) je bila slikarka, rojena na Po­ morjanskem na severu Nemčije. Na radiu je nekoč poslušala oddajo o novih knjigah, med katerimi so predstav­ljali tudi Samotno potovanje Alme Karlin, in se tako moč­ no navdušila nad njenim pisanjem, da je stopila z njo v stik. Pre­ ostalo je zgodovina, bi lahko rekli, kajti Thea in Alma sta osta­ li usodno, življenjsko povezani vse do prezgodnje Almine smrti (1950) – Thea se je namreč leta 1934 preselila k Almi in tam osta­ la in živela še po njeni smrti. Poimenovali sta se dušni sestri. Thea je leta 1969 začela pisati obsežno pripoved, ki jo lahko beremo v prevodu Zdenke Serajnik. Literarizirana avtobiografija je zani­ miva tudi s tega stališča, da poleg avtoričine zgodbe (pripovedi o zamenjanih otrocih – ena od njih je avtorica) osvetljuje tesno prep­letenost z Almo in njuno skupno življenje v prvi polovici 20. stoletja. > Sabina Burkeljca

Pozni november za pesnika

Biografska pripoved France Balantič France Pibernik Celjska Mohorjeva družba, 2016, m. v., 228 str., 22,50 €

V Poznem novembru za pesnika France Pibernik na novo aktualizi­ ra življenjsko zgodbo enega od slovenskih pesniških genijev, ki so umrli v zgodnjih dvajsetih letih in s kratko življenjsko sapo ustvarili pomemben opus. Avtor se vživlja v čas in prostor predvojne Slove­ nije in korak za korakom gradi pripoved o rojstvu pesnika, razpe­ tega med katolištvo in vse bolj navzoči socializem. Balantič, ki je v OF pripadal struji krščanskih socialistov, je tudi v zaporu, kjer se je v začetku vojne družil z drugimi kulturniki, ostajal bolj ko ne sam. Med drugim so ga odpeljali v Gonars, po vrnitvi pa se je v njem zgodila prelomna odločitev, da se pridruži vaški straži. Življenje je izgubil novembra 1943 ob napadu partizanov v Grahovem. Piber­ nik spretno vrtinči pripoved okrog kulturniških vidikov Balantiče­ vega življenja ter okoliščin nastanka pesmi, ki jih danes umeščamo v slovenski pes­niški kanon. > Žiga Valetič

www.modrijan.si prodaja@modrijan.si 080 23 64 Založba Modrijan Poljanska cesta 15, Ljubljana Modrijanova knjigarna Cankarjev trg 17, Škofja Loka


Strip in romani v stripu Rdeča rosa

Arabec prihodnosti

prevod: Anja Golob, Katja Šaponjić VigeVageKnjige, zbirka Risoromani, 2016, m. v., 222 str., 25 €

prevod: Barbara Pogačnik Forum in LUD Literatura, 2016, m. v., 160 str., 16 €, JAK

Biografija Rose Luxemburg v risoromanu Kate Evans

Stripovsko-romaneskna biografija ve­ like judovske intelektualke, levičarke, (pred)feministke, borke za delavske, to je človekove pravice, gonilne sile emancipatornih gibanj in žen­ ske, ki je živela pred časom (vse bolj se zdi, da je še vedno tako), je bralno-gledalski užitek, ki lahko kompleksno in travmatično ter zgo­ dovinsko-politično kolikor je mogoče intenzivno življenjsko zgodbo Rose Luxemburg uspešno približa tudi tistim z ne najbolj razkošnim znanjem, spominom in vedenjem. Torej – širšemu krogu bralcev. Britanska avtorica Kate Evans, sicer striparka in aktivistka, ki se zadnje čase posveča begunskemu vprašanju, je z neposredno pripo­ vedjo (in risbo), ki je osvobojena črno-belih binarnih vrednostnih sodb, opravila veliko delo. Lik »rdeče Rose«, ikone vseh mogočih le­ vičarskih gibanj, katere misli ne izgubljajo svoje (včasih dobesedno) eksplozivne moči tudi 98 let po njeni nasilni smrti (1871–1919), v Rdeči Rosi zaživi v vsej svoji polnosti. Avtorica skoraj mitološkemu bitju evropske levice nadene žensko telo in obraz, povrne ji javno odtegnjeno strast in jo, tako oživljeno z vsemi svojimi manki in odkloni, osvobodi »zlate kletke« idealizira­ nja, v katero so jo desetletja zapirali veliki ideologi in interpreti ča­ sa bližajočih se in – sproti – uresničujočih se globalnih kataklizem. Kate Evans se v risoromanu močno približa Joeju Saccu, nespor­ nemu kralju stvarnega, družbeno angažiranega in žurnalističnega stripa. V času diktature vizualnega in do obisti skrhane – in hkra­ ti razpršene – pozornosti je ravno risoroman lahko vezni člen med manjšino (bralci) in večino (gledalci). > Boštjan Videmšek, Delo

Antarktika

Jean-Claude Bartoll

ilustracije: Bernard Kolle prevod: Miha Linec, Zavod Strip art Buch in Zavod Strip art, 2017, t. v., 144 str., 36 €, JAK

Pustolovski strip dveh prepoznavnih ustvarjalcev, scenarista Jeana-Clau­ da Bartolla in mednarodno prepoz­ navnega slovenskega risarja Bernarda Kolleja, prinaša priredbo ene največjih pustolovščin v zgodovini člo­ veštva. Gre za osvajanje enega zadnjih neraziskanih območij naše­ ga planeta – Antarktike in južnega tečaja. Risoroman, ki v eni knji­ gi združuje tri albume, nam resnično zgodbo rivalstva (in večinoma realne like) med dvema ekspedicijama, norveško in britansko, pred­ stavi skozi ljubezensko zgodbo dveh fiktivnih junakov, norveškega kapitana Knuta Larsona in njegovega dekleta Maureen Bannec. Nju­ ne poti se po tem, ko Larsona po krivem obtožijo uboja, za nekaj ča­ sa razidejo, vendar njuna ljubezen ne pozna meja in ovir, tako da se znajdeta vsak na svoji ladji, ki plujeta pro­ ti ekspediciji na južni pol. Maureen se namreč pridruži kapitanu Scottu, ki je trdno odločen, ... pustolovski da bo prvi zasadil britansko zastavo na južni strip ... pol, Larson pa se mora skriti pred roko pravi­ ce, zato se pridruži izkušenemu razis­kovalcu Amudsenu, ki skuša kot na južni pol popeljati Norveško. Pred na­ mi se tako odvije enkratno izrisana pustolovščina, v kateri se mešajo polarni mraz in vroča ljubezen ter pustolovščina in tragedija. Stripo­ vska zgodba, ki ne popusti do zadnje strani! > Samo Rugelj

Odraščanje na Bližnjem vzhodu (1978–1984) Riad Sattouf

Filmski ustvarjalec in striporisec sirij­ sko-francoskih korenin Riad Sattouf (1978) je nova zvezda romana v stripu. Njegov strip Arabec prihod­ nosti: Odraščanje na Bližnjem vzhodu (1978–1984), v katerem avto­ biografsko opisuje svojo mladost in svojo mater ter očeta, zaljub­ ljenca tako v Francijo, kjer je doktoriral iz zgodovine, kot v idejo panarabizma, zaradi katere se je z družino večkrat selil, začenši v Li­ bijo, je na Zahodu postal velik hit ter pred kratkim dobil tudi svo­ je nadaljevanje, v katerem Sattouf obdeluje leti 1984 in 1985. Avtor bralca z učinkovito risbo pelje skozi zapletene družbenopolitične si­ tuacije Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Dostojen naslednik Perzepolisa, ki je v slovenščini izšel leta 2008. > Samo Rugelj

Sin očeta medveda Nicolas Presl

Forum, zbirka Ambasada Strip, 2016, m. v., 231 str., 12 €, JAK

Francoski ustvarjalec mlajše generaci­ je v svojih delih ves čas poudarja žar in moč izrisanih podob, kakršne ustvarja sam. Njegova stripovska tehnika v sebi nosi med drugim tudi primesi prvinske­ ga, celo surovega, a to samo še okrepi sporočilnost upodobljenega. Preslove zgodbe so nekaj posebnega, saj so razen nekaterih številk in posameznih besed, ki označujejo določe­ ne ustanove v zgodbi, podane brez besedila. Avtor tako bralca angažira, da skrbno sledi poteku dogajanja, ob tem pa mu dopušča obilo lastne interpretacije. Oboje pripomore k še večjemu končnemu učinku, zara­ di česar je strip brez besed, ki poudarja vprašanja o temeljnih človeških vrednotah, v resnici še kako gostobeseden pa tudi poln nadvse aktualne simbolike: »medvedji človek«, glavni junak, je resda drugačen od oko­ lice in je zato pogosto zasmehovan in ponižan. A ko spozna, da bo pre­ živel le, če bo znal svojo vrednost poiskati v sebi, v svojih notranjih za­ kladih, gre lahko naprej z dvignjeno glavo. > Vesna Sivec Poljanšek

Glista na begu Tomaž Lavrič

Buch in Zavod Strip art, 2016, t. v., 76 str., 16 €, JAK

Eno od zgodnejših stripovskih del letoš­ njega nagrajenca Prešernovega sklada je bilo v nadaljevanjih objavljeno v Mladini leta 1997, kasneje pa je v albumski obli­ ki izšlo v Franciji (1999), Italiji (2003) in na Hrvaškem (2008). V slovenščini smo knjižno/albumsko obliko dobi­ li natanko dve desetletji po izvirnem nastanku. V tej dinamični zgodbi se je Lavrič s črno-belo tehniko, ki gradi na jasnem kontrastu med belo in črno ter na izvirno zmontirani in skadrirani risbi, poigral s prigoda­ mi Gliste, ne preveč perspektivnim posameznikom naše družbe, ki naj­ raje sanja o Havajih in lepoticah s plaže, v resnici pa poseda ob šanku, pije in ogovarja ženske na sosednjem stolu. Potem pa po spletu okoli­ ščin pade v mafijsko-policijsko-vojaško godljo, iz katere se skuša izvle­ či z lastno iznajdljivostjo in zmožnostjo prilagajanja na nepričakovane situacije. Konec je seveda prepoznavno »lavričevski«. > Samo Rugelj 129-130 | februar–marec 2017 19


Zgodovina in arhitektura Kalvarija notranjske dežele Maks Ipavec

Družina, zbirka Čas in ljudje, 2016, t. v., 238 str., 19,90 €

Maks Ipavec, duhovnik iz Begunj pri Cerknici, se v Kalvariji notranjske dežele posveti tragediji, ki jo je druga sve­ tovna vojna prinesla na Notranjsko, zlasti elementom državljanske vojne, ki se je bíla med partizani in domobranci. V nizu trpkih pogla­ vij potuje od primera do primera, od družine do družine, iz kraja v kraj, iz leta v leto in natančno popisuje morijo, ki se je odvijala na do­ movih ter v gozdovih, jamah in breznih. Kot sodelujočega pri izkopu morišča v Mačkovcu avtorja zanima izključno pobijanje in mučenje, ki so ga izvajali partizani, vzporedno pa tehta, kako sta se skozi čas v teh krajih spreminjala prisotnost in vpliv italijanskih enot. Knjiga te­ melji na izkopih in pričevanjih. > Žiga Valetič

Guardians of the Spoon

Manca Juvan, Saša Petejan, Urška Strle ZRC, 2016, spirala, 112 str., 49 €

Moj Dunaj Mojca Gätz

Mohorjeva Celovec, 2016, m. v., 375 str., 34,90 €

Ob nedavni 100. obletnici smrti skoraj sedemdeset let vladajočega Franca Jo­ žefa I. in s tem povečanega zanimanja za skupno preteklost je Dunaj še neko­ liko bolj privlačen cilj slovenskih obis­ kovalcev, kot je sicer. Kulturnozgodo­ vinski vodnik po prestolnici – prvič in poslednjič skupni tudi vsem Slovencem – seveda ustreže radovednosti v tej smeri. Velik del vsebi­ ne je namenjen zgodovini mesta in Habsburžanov ter opisom zlasti z njimi povezanih znamenitosti v 23 dunajskih okrajih. O tem je mogo­ če najti toliko in še več tudi v drugih virih, zato pa malo ali nič o slo­ venskem deležu v podobi in duhu Dunaja, kakor se mu je poznaval­ sko posvetila dunajska Slovenka Mojca Gätz. Ker izkušena vodnica po mestu in okolici v ilustriranem priročniku med drugimi, iz svoje vednosti in perspektive, šestkrat omenja Frana Miklošiča, osemkrat Ivana Cankarja, dvanajstkrat Maksa Fabianija in kar sedemnajstkrat Jožeta Plečnika, ga je upravičeno naslovila Moj Dunaj. > Iztok Ilich

Niti uporabni niti estetski objekt Petra Čeferin

S spiralo vezana črna, s čr­ nim kartonskim ovojem zaš­ čitena knjiga je že na pogled posebna. Tako kot pot, po kateri je nastala z namenom, da bi zaradi političnih kori­ sti zamolčani zločini fašistič­ ne Italije vstopili v zgodovin­ ski spomin. Je tudi edini del projekta z razstave fotografij ter radijskim in televizijskim dokumentarcem, ki se ga da vzeti v ro­ ke. Fotografinjo Manco Juvan ter novinarko Sašo Petejan in zgodovi­ narko Urško Strle je pretresla in povezala izkušnja Janeza Maršiča iz Kočevja, ki je v Italiji poiskal kraj, kjer je bil interniran njegov oče. Tej zgodbi so sledile druge, podobne. Avtorice so jih izluščile iz pripovedi preživelih žrtev italijanskih koncentracijskih taborišč, o katerih se ne ve nič ali veliko manj kot o nacističnih, čeprav so možje, žene in otroci trumoma umirali tudi na Rabu, v Gonarsu, Renicciju in drugod. Žlica je internirancem povsod dajala upanje, da bodo morda preživeli; kdor je ni znal ali mogel obvarovati, je bil zapisan smrti. > Iztok Ilich

Urednica strokovne zbirke Teoretska praksa arhitekture, Petra Čeferin, tukaj nastopa kot avtorica razprave s podnas­ lovom Strukturna logika arhitekture. Knjigo – poleg uvodnega Arhitektura v svetu – sestavljajo razdelki: Štiri pozicije v arhitekturi, Od nemočne­ ga odpora k prebojni afirmaciji, Strukturna logika arhitekture, Štir­ je nosilni elementi arhitekture, Arhitekturni pogoj, Arhitekturni akt in arhitektura kot subjekt ter Arhitekturni objekt. Avtorica svoje delo označi za zaris teoretske konstrukcije arhitekture kot kreativne oziro­ ma miselne prakse, pri čemer jo zanima možnost vztrajanja pri prakti­ ciranju tako opredeljene arhitekture v današnjem svetu čistega kapita­ lizma, katerega značilnost je, da izključuje oziroma skuša nevtralizirati vsako takšno delovanje. > Iztok Ilich

Zavetje v pečevju

Založba /*cf., 2016, m. v., 173 str., 15 €, JAK

ZRC SAZU, 2016, m. v., 256 str., 19 €

Portret srečnega človeka André Le Nôtre (1613–1700) Erik Orsenna; prevod: Zoja Skušek

Janez Gregorin - Igor Zagrenjen Celjska Mohorjeva družba, 2016, m. v., 412 str., 23,50 €

Zgodbo Zavetje v pečevju je alpinist in filozof Janez Gregorin v obliki podlistka pisal za glasilo Slovenski dom, potem ko sta ga, starega trideset let in zelo bolne­ ga, močno prizadela začetek druge sve­ tovne vojne in nemška okupacija. Vzporednico takratnim razmeram je videl v francoski okupaciji pod Napoleonom leta 1810, ko so se sloven­ ski kmetje uprli in se obenem umaknili v zasilna domovanja v gorah. Skozi pisanje o daljni preteklosti je Gregorin osvetljeval živo dogajanje okrog sebe, trpko človeško snov pa je črpal tudi v lastnem življenju, ki je bilo – z izjemo velike ljubezni do gora – dokaj nesrečno. Podlistek, ki je bil motiviran narodnobuditeljsko in obsega skoraj štiristo knjižnih stra­ ni, je izhajal vsega pet mesecev, Gregorina, ki je bil v njem podpisan kot Igor Zagrenjen, pa je bolezen vzela oktobra istega leta. > Žiga Valetič 20

129-130 | februar–marec 2017

»Sir, iz zidarja ste naredili vrtnarja; pri­ pravil vam je jed po svojem okusu,« je André Le Nôtre navrgel Ludviku X ­ III. Dolge ure sta se sprehajala po vrtovih Versaillesa in se pogovarjala. Le Nôtre je bil mojster perspektive in na vrtovih je uporabil vso noro zaljublje­ nost 17. stoletja v vodo. Ko se je kralj sprehajal po vrtovih, so se skla­ dno z njegovim korakom sprožali takrat številni vodnjaki, upodablja­ li so življenjsko strast. Menjavali so cvetlične lončke, ustvarjali klimo, da je izbirčni kralj vsak dan v letu dobil hruške in jagode. »Versailles je bil vsaj toliko park kolikor knjiga, biblija, s katero kralj božanstvo govori sam o sebi in se ustvarja, pri tem pa uporablja vse mogoče pri­ povedi (alegorije, digresije, skrivnosti, presenečenja) ter v slavljenje vključuje vsa bitja, božanstva, ljudi in živali,« zapiše Orsenna. Knji­ ga je navdihujoča. Orisuje kontekst časa, duhovito in pronicljivo nas skozi oči kraljevega vrtnarja vodi skozi urejanje vrtov, razmišljanja o oblasti, umetnosti in še marsičem. > Jedrt Jež Furlan


Knjižni abonmaji v knjigarni Konzorcij feb.–mar. 2017

Zgodovina starega Egipta Od prvih kmetovalcev do Velike piramide John Romer

prevod: Uroš Gabrijelčič Slovenska matica, 2016, t. v., 384 str., 33 €, JAK

Romer (1941) je priznani angleški arheolog, ki je svoje življenje posvetil raziskovanju zgodovine v Egiptu in na Bližnjem vzhodu, kjer je opravil tudi obsežna terenska dela, s tega področja pa je do zdaj izdal tudi kar ne­ kaj odmevnih temeljnih knjig. Zgodovina starega Egipta je njegov najbrž najbolj am­ biciozen avtorski projekt, zamišljen v treh knjigah, ki jih bomo, tu gre pohvala Sloven­ ski matici za to odločitev, dobili tudi v slo­ venskem prevodu. Prvi del pokriva obdobje približno dveh tisočletij in pol. V njem nas Romer popelje v dolino in delto reke Nil ter nam nazorno pokaže, kako se je tam (prvi del) spremenilo življenje iz lovsko nomad­ skega v poljedelsko in kdaj, kako je poteka­ lo bivanje na tak način (od leta 5000 do 3200 pr. n. št.) in koliko časa ter kako je sčaso­ ma prišlo do kraljev oziroma faraonov v ob­ dobju 3200 do 3000 pr. n. št. (drugi del). V zgodnjem faraonskem času ti seveda še niso ... ambiciozen predstavljali vladar­ avtorski jev jasno zamejene­ ga ozem­lja, do česar je projekt ... prišlo v obdobju stvar­ jenja kraljestva med 3000 in 2650 pr. n. št. (tretji del). Nasled­nje obdobje, čas Djoserja in njegovega vezirja Imhotepa, »prvega ge­ nija«, je obdobje, ko so začele nastajati prve piramide, najprej Djoserjeva, ki je bila v svo­ ji osnovi še precej preprosta, čeprav je v ar­ hitekturnem in gradbenem smislu predstav­ ljala prelom s tradicijo (četrti del, ki zajema obdobje 2675 do 2650 pr. n. št.). Potem pa je nastopil čas, ki sta ga zaznamovala Snefe­ ru in Kufu (peti del in obdobje 2650 do 2550 pr. n. št.), saj so v času prvega precej poso­ dobili gradnjo piramid, v času drugega pa je tovrstna arhitektura dosegla vrh in popol­ nost z Veliko piramido pri Gizi, imenovano tudi Keopsova piramida. Nedavno je v an­ gleščini že izšlo nadaljevanje te monumen­ talne trilogije o starodavni civilizaciji, ki ne neha vznemirjati. Kmalu ga lahko pričaku­ jemo tudi v prevodu. >Samo Rugelj

HOSPICKAFE – TOREK, 28. 2. in 28. 3. 2017, OB 18. URI Februarski Hospickafe bo spregovoril o našem najhujšem strahu – strahu pred smrtjo in kako ravnati z njim. Gosta Mance Košir bosta psihoterapevt Janko Bohak in Carmen L. Oven, avtorica romana Tihotapci miru, ki bo pogo­ vor tudi navdihoval. Marčevski Hospickafe pa bodo obogatila spoznanja o terapevtskem pisa­ nju med hudo boleznijo. Manca Košir je povabila na pogovor Darjo Molan s knjigo Vem, da zmoreš, Darja: Moje soočanje z rakom dojke, in Braneta Knehtla s priročnikom Sporočilo prijateljem. KNJIŽNE PERIPETIJE Z DAMJANOM – SREDA, 15. 2. 2017, OB 18. URI Za februarske knjižne peripetije je Damjan izbral knjigo Hendrika Groena, nizozemskega avtorja pod psevdonimom, ki je s svojim hudomušnim dnev­ nikom osvojil srca bralcev po vsem svetu. Z vprašanjem Kako z življenjem na­ rediti še kaj se bodo spopadli tudi Damjanovi gostje, ki so vsi po vrsti nekaj posebnega. Po več desetletjih javne izpostavljenosti so še zmeraj zelo aktiv­ ni, šarmantni, predvsem pa s pretanjenim smislom za humor. Damjan pravi, pustite se presenetiti! OD PRVE DO ZADNJE STRANI – SREDA, 22. 2. in 29. 3. 2017, OB 18. URI Tina Batista Napotnik, diplomirana biologinja z doktoratom medicinskih znanosti, raziskovalka v laboratoriju za biokibernetiko, je pred enim letom izdala svoje prvo literarno delo, roman Tunel, ki ga je časopis Delo celo iz­ bral za svoj podlistek. Tunel govori o generaciji štiridesetletnikov na pragu krize srednjih let v prepoznavnem slovenskem okolju. Kako avtorica gleda na preteklo leto življenja in roman, bo pripovedovala v pogovoru z Majdo Kne v sredo, 22. februarja. V marcu pa se bosta o romanu Saturnovi prstani Winfrieda Georga Sebalda pogovarjala velika navdušenca nad tem avtorjem, gledališki, filmski, televizijski in radijski igralec, kdaj pa kdaj tudi pisatelj in odlični bralec Brane Grubar ter Majda Kne. ZNANOST MED KNJIGAMI – ČETRTEK, 2. 03. 2017, OB 18. URI doc. dr. Bernard Ženko: Strojno učenje in Mars Express Lani spomladi je Evropska vesoljska agencija ESA organizirala tekmovanje, v okviru katerega je bilo treba izdelati model za napovedovanje porabe elek­ trične energije na vesoljski sondi Mars Express. Čeprav je bila izstreljena že leta 2003 in je porabila že večino goriva, sonda še vedno deluje. Eden večjih problemov pri nadaljevanju delovanja je iztrošenost baterije, zato je ESA že­ lela dobiti model, ki bi omogočal čim bolj točno napovedovanje potrebne energije za ogrevanje sonde ter s tem posredno določitev energije, ki je na voljo za znanstvena opazovanja. Na predavanju si bomo pogledali zmagovalno rešitev, ki za mode­ liranje uporablja metode strojnega učenja in so jo razvili na Institutu Jožef Stefan. ČAJANKA Z MANCO KOŠIR – TOREK, 7. 3. in 4. 4. 2017, OB 18. URI Čajanka z Manco bo dan pred ženskim praznikom dišala po ženskah in Italiji. Pogovor ob kozarčku italijanskega vina bo tekel o dveh uspešnicah: Susanne Tamaro Pojdi, kamor te vodi srce in skrivnostne Elene Ferrante Genialna pri­ jateljica. Aprilska Čajanka z Manco bo po marčevski ženski intonaciji sprego­ vorila o dveh presunljivih moških avtobiografskih delih: Philipa Rotha Očetovina in Sama Ruglja Na dolge pro­ ge. Gosta bosta zakonca Samo in Renate Rugelj. S KNJIGO PO SVETU – SOBOTA, 11. 2. in 11. 3. 2017, OB 11. URI Februarja vas popeljemo na daljno Novo Zelandijo, marca pa na Irsko. Z vami bodo zanimivi gostje, ki vam bodo razkrivali skrivnosti tujih dežel, ter mode­ ratorka Carmen L. Oven.

več o dogajanju v K njigarni Konzorcij:

w w w.konzorcij.si


Angažirano Skrito bogastvo narodov

Kdo je Charlie?

prevod: Maja Breznik Sophia, 2016, m. v., 142 str., 15 €, JAK

prevod: Maja Breznik Založba /*cf., zbirka Rdeča zbirka, 2016, m. v., 208 str., 18 €, JAK

Raziskava o davčnih oazah Gabriel Zucman

Ne glede na to, da naj bi svetovna kri­ za močno prizadela gospodarstvo in sedanje delovanje kapitalizma posta­ vila pod vprašaj, je raziskava, ki jo je po opravljenem doktoratu naredil Gabriel Zucman (1986), priznani francoski ekonomist, pokazala, da davčne oaze ne samo da so obsta­ le, temveč so v zadnjih letih celo pridobivale na obsegu sredstev, ki se nahajajo v njih. Poglejmo samo primer Švicarske nacionalne ban­ ke, ki objavlja podatke, koliko premoženja upravljajo njihove banke: z 1800 milijard evrov leta 2013 so se vloge povečale na 2100 milijard leta 2015, torej po stopnji rasti 17 odstotkov letno. To jasno kaže, da se tja stekajo korporativni in drugi dobički z vsega sveta. Zucman nas v domišljeni študiji popelje v zgodovino davčnih oaz, razloge za njihov nastanek ter sedanje stanje na tem področju po vsem svetu, v nadaljevanju pa postreže tudi s predlogi, ki bi sčasoma omejili nji­ hov vpliv in pomen ter dosegli davčno optimizacijo v multinacional­ nih družbah in drugod. > Samo Rugelj

Vstanimo, v suženjstvo zakleti!

Stop smrtonosni igri polov; 1. knj. pater Karel Gržan Sanje, 2016, m. v., 488 str., 18 €, JAK

Teolog pater Karel Gržan, priljubljeni avtor številnih verskih knjig, se po ši­ roko sprejetem eseju Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih? vrača z drugim obsežnim delom pri založbi Sanje. V naslovu si spo­ sodi prvo kitico Internacionale, delavske himne, vendar v posebnem poglavju nato pojasni, da ima v mislih zasužnjenost, vrojeno v kon­ cept dvojnosti, ki je v nas. »Prav po njej nas na tako preproste načine zasužnjijo v izkoriščanje, v medsebojno bojevanje – vojskovanje … In ko se mi med seboj grizemo, nas oni jedo – izkoriščajo.« Iz tega duha se razrašča celotna knjiga, razmerja, ki jih pretresa, pa so posa­ meznik – Bog, Cerkev – kapital in religija – politika. Gre tudi za civi­ lizacijsko knjigo sprave, ki nagovarja ljudi z različnih polov slovenske in globalnih družb ter nas poziva k sodelovanju, preseganju delitev in skupnemu uporu, medtem ko za svoje gibko in osebno podajanje sporočil uporablja širok spekter analogij, citatov in zgodovinskih re­ ferenc. Knjiga, o kateri bo še govora ... > Žiga Valetič

Gospodarstvo za 1 %

Oxfamovo poročilo št. 210; Slovenska smer Srečo Dragoš, Vesna Leskošek; prevod: Barbara Skubic

Založba /*cf., zbirka Rdeča zbirka, 2016, m. v., 128 str., 16 €, JAK

Oxfamovo poročilo številka 210, ki je pri nas izšlo tudi v knjižni obli­ ki in je opremljeno z mnogimi preglednicami, argumentacijami in citati, je v svojem sporočilu jasno: v letu 2015 je imelo 62 posamez­ nikov toliko premoženja kot več kot tri in pol milijarde »spodnje« polovice človeštva, pri čemer se ti trendi stopnjujejo tudi naprej (kar kažejo še novejši podatki). Kaj narediti? Oxfam je mednarodna zve­ za 18 organizacij, ki delujejo povezane v več kot 90 državah, prizade­ vajo pa si za prihodnost brez revščine. Njihovi predlogi so na kratko naslednji: dati delavcem dostojno plačilo za njihovo delo, kar še po­ sebej velja za korporacije, ki se utapljajo v dobičkih, delovno silo pa 22

129-130 | februar–marec 2017

Sociologija verske krize Emmanuel Todd

Emmanuel Todd (1951), francoski soci­ olog, imenovan tudi »Newton družbo­ slovja«, je že sredi osemdesetih let napo­ vedal sesutje Sovjetske zveze, v tudi pri nas prevedeni knjigi Po imperiju pa gospodarsko krizo leta 2008. Pri svojem delu in analizah izhaja iz koncepta hierarhične organiziranosti družine, predvsem pa iz statistič­ nih podatkov (recimo o prakticiranju verskih praks). Tako, denimo, tr­ di, da je bil vzpon nacizma posledica opuščanja verskega udejstvovanja med protestanti, saj jih je dve tretjini to opustilo med letoma 1880 in 1930. V knjigi Kdo je C ­ harlie? iz leta 2015 pa je skušal pogledati v ozad­ je tragičnega napada na ­časnik Charlie Hebdo ter pokazati, da so bile dosedanje interpretacije v zvezi z muslimani v Franciji prikazane veliko preozko. Knjiga prinaša veliko presenetljivih interpretacij, od tega, kaj dejansko povzroča radikalizacijo muslimanov na Zahodu (primerjava z Judi ter navedbami iz Zweigovega Včerajšnjega sveta), do predlogov za prihodnost sobivanja z muslimani v Franciji (in tudi drugod), ki ima po njegovem dve možnosti: spravo ali pa spopad. Aktualna knjiga ene­ ga najbolj izpostavljenih francoskih mislecev. > Samo Rugelj

Ideja socializma Poskus aktualizacije Axel Honneth

prevod: Mojca Dobnikar Krtina, 2016, m. v., 153 str., 20 €, JAK

Nemški filozof in sociolog Axel Hon­ neth (1949) v Ideji socializma poskuša aktualizirati družbeno ureditev, ki je bi­ la še pred manj kot sto leti izrazito mo­ gočna in za razvoj zahodne družbe tako ključnega pomena, da so ji razumljivo vsi vidnejši družbeni teoretiki namenili izčrpno razpravo. Kot ključen predstavnik t. i. kritične teorije družbe Honneth izvira iz refleksije trenutnega nevzdržnega položaja družbe, ki je ujeta v kalup kapitalizma. Z obstoječimi družbenoekonomskimi razmerami neza­ dovoljna družba sicer natančno ve, česa noče, a hkrati nima nobene ideje, v kateri smeri naj bi se obstoječe stanje razvijalo. Ne le, da druž­ ba ni zmožna razviti alternative, v možnost njenega obstoja sploh ne verjame, kar, kot opozarja Honneth, povzroča močno prisotno frus­ tracijo na Zahodu. Da bi presegel ta protisloven položaj, se H ­ onneth loti liberalne (re)interpretacije socializma, ki je glede na zadnje do­ godke v svetovni politiki zelo aktualno branje. > Vanja Jazbec »držijo« na minimalnem plačilu: po­ skrbeti za ekonomsko enakopravnost žensk in njihove pravice, saj so te še ve­ dno marsikje diskriminirane; obvladati vpliv elit, saj te postajajo močnejše od vlad; spremeniti svetovni sistem razis­ kovanja in patentne zaščite zdravil, da bodo ta dostopnejša revnejšemu pre­ bivalstvu; pravično razporediti davč­ na bremena in globalno ukiniti davčne oaze, saj bremena zdaj v preveliki meri padajo na navadne ljudi, medtem ko se jim najbogatejši izogibajo; in spodbuditi davčno transparentnost tako, da bi multinacionalke ob­ javljale ločena finančna poročila za vsako državo, v kateri poslujejo. Knjižno poročilo s predlogi, ki bi lahko sčasoma postali manifest no­ vega časa. > Samo Rugelj


Črna knjiga kapitalizma

Razumeti islam in džihad Nabeel Qureshi

prevod: Drago K. Ocvirk Družina, 2016, m. v., 192 str., 19,90 €

Kako je Zahod izživljal svoje stalinistične fantazije Marcel Štefančič, jr. UMco, zbirka Angažirano, 2017, m. v., 564 str., 24,90 €, JAK

Marcel Štefančič, jr.

zbirka Preobrazba

Štefančič, ki je do zdaj napisal že osemdeset knjig, se je v zadnjem ob­ dobju posvetil družbeno angažira­ nim esejističnim delom, v katerih se je ukvarjal z aktualno problematiko, zanje pa je bil trikrat nominiran za Rožančevo nagrado, enkrat pa jo je tudi dobil (za knjigo Kdor prej umre, bo dlje mrtev). V Črni knjigi kapitalizma, svojem novem esejističnem delu, ki ga lahko po ideji, obsegu in izvedbi štejemo za eno najbolj am­ bicioznih Štefančičevih knjig do zdaj, analizira ključna ideološko­ politična sistema zadnjega stoletja: kapitalizem in komunizem. Z mnogimi zgodovinskimi, humanističnimi in filozofskimi primera­ mi in vzporejanji v morda svoji doslej najbolj izvirni knjigi pokaže, da imata ta dva družbena sistema, ki naj bi bila v svoji osnovi in po načinu svojega delovanja sicer povsem drugačna, mnogo več vzpo­ rednic, kot bi se zdelo po njunem površnem, samo splošnem ideo­ loškem primerjanju. Osnovna zakonitost komunizma, kot kaže tudi ena od temeljnih analitičnih knjig tega sistema – Črna knjiga komunizma iz leta 1997 –, je bila diktatura komunistov, ki se je napaja­ la z zločini, terorjem in zatiranjem. Osnovna značilnost kapitaliz­ ma pa naj bi bila miroljubna demokracija, vendar avtor s številnimi primeri osvetljuje njeno velikokrat popačeno podobo, ki je bila povsem ... ena najbolj identična terorju komunističnega re­ ambicioznih žima. V Črni knjigi kapitalizma Šte­ fančič bril­ jantno in argumentirano Štefančičevih knjig opiše paralele med komunizmom in do zdaj ... kapitalizmom ter razkrije, da sta ime­ la oba družbena sistema ves čas ten­ denco, da se med seboj prepletata, črpata drug od drugega in si celo želita zasesti položaj drugega. To v mnogočem velja še danes. Črna knjiga kapitalizma jasno pokaže, da bi besedo komunizem v okviru ugotovitev o komunističnem in socialističnem režimu brez velikih težav lahko mnogokrat zamenjali z besedo kapitalizem. Obenem pa je to knjiga, s katero je Marcel Štefančič, jr. mnogoplastno nadgradil aktualno realnost kapitalizma, ki se je znašel v ideološki in bivanj­ ski praznini. Knjiga o kapitalizmu, kot je še ni bilo! > Samo Rugelj

dr. Carolyn Webster-Stratton

NEVERJETNA LETA

Bivši musliman pakistanskih korenin, spreobrnjenec v krščanstvo ter danes dejaven ameriški govorec in pisec re­ ligioloških knjig, nam v tem drobnem, a eksplicitnem priročniku v nadrobnih odgovorih na osemnajst vprašanj pojasni nekatere slepe pege glede is­ lamske veroizpovedi. Opremljeno z navedki iz Korana in resničnimi faktografskimi dejstvi iz zgodovine nam prikaže razlike med islamom in džihadom, opiše nastanek in pomen šeriatskega prava ter oriše zgo­ dovino islamske države. V knjigi se poglobljeno ukvarja z izvorom na­ silnostne narave islama in Mohamedovimi nauki, ki jih objektivno po­ veže s t. i. islamskim terorizmom, ter se dotakne tudi paradigme, ki trdi, da je islam religija miru, in poišče vzporednice s krščanstvom. Kot notranji opazovalec in apologet vere dognanja dopolnjuje z mis­ lijo, da so interpretacije verskih naukov ključnega pomena za njeno razumevanje. Uporabno, razsvetljeno in poučno branje, ki je obenem tudi svojevrstna osebnoizpovedna pripoved. > Diana Volčjak

Prehod v socializem Program prehoda (1938) Ernest Mandel, Lev Davidovič Trocki

prevod: Sašo Furlan, Alenka Mercina, Zoja Skušek Založba /*cf., zbirka Rdeča zbirka, 2016, m. v., 168 str., 16 €, JAK

Zbornik besedil se po uvodni bese­ di Rastka Močnika začenja s sklopom revolucionarnega nemškega marksista Ernesta Mandela (1923–1995) in njegovimi desetimi te­ zami o družbenoekonomskih zakonitostih družbe na prehodu iz so­ cializma v kapitalizem (izhaja iz predpostavke, da privilegirana elita nima oblastnega in upravnega monopola). V drugem delu so pred­ stavljene radikalne dopolnitve programa prehoda v socializem Leva Trockega iz leta 1938. Mandel je v dopolnitvah (te so bile napisane leta 1995), denimo, predlagal tudi take reči, kot je prepoved zasebnih televizijskih in radijskih verig ter dnevnikov in tednikov, ki presegajo določeno naklado. Del zbornika sta tudi dve krajši besedili, povezani z Jugoslavijo. V prvem Mandel analizira jugoslovansko ekonomsko teorijo (v povezavi z ekonomistom Brankom Horvatom), v drugem, ki je bil objavljen marca 1980, pa razmišlja o tem, kaj se bo z Jugosla­ vijo in njenim sistemom zgodilo po Titovi smrti. Delo za tiste, ki se posvečajo (zgodovinski) teoriji socializma. > Samo Rugelj

Sergej G. Kara

OBLAST MANIPULACIJE

Priročnik za reševanje težav, namenjen staršem otrok, starih od 2 do 8 let

»Odličen priročnik.« – dr. Marija Anderluh, dr. med.

Kako elita jaha narod

»Pronicljivo, široko zasnovano delo ...«

David J. Linden

DOTIK

Znanost dlani, srca in uma Izviren in znanstveno dognan odgovor našega odzivanja na to, kar čutimo.

»Globina dotika, od srbečice do orgazma.«

Naročila: po telefonu 01/520 18 39 • po e-pošti knjigarna@umco.si • na spletni strani www.bukla.si• Knjige založbe UMco so na voljo tudi v bolje založenih knjigarnah. 129-130 | februar–marec 2017 23


Eseji in študije Slavne neznane

Vprašanje pesniškega jezika

Zvočne umetnice v konstrukciji družbe Nina Dragičević

Jurij N. Tinjanov

prevod: Drago Bajt Studia humanitatis, 2016, m. v., 178 str., 18 €, JAK

ŠKUC, zbirka Vizibilija, 2016, m. v., 280 str., 20 €, JAK

Nina Dragičević (1984) je glasbenica, od leta 2013 producira tudi avtorsko glasbo. Leta 2014 je izšel njen prozni prvenec, roman Kdo ima druge skrbi. V njenem zadnjem knjižnem delu, Slavne neznane, ki je esejistično-filozofske narave, se loteva te­ matike zvoka in žensk – zvočnih umetnic v konstrukciji družbe, ka­ kor podnaslovi knjigo. »Ko je zvok neviden, ne obstaja. Mimobežen je in, če se ne materializira, pahnjen v pozabo. Natanko to velja tu­ di za nasilje. Vsaka represija je strah. Strah pred pajki, pred zvokom, žensko, lezbijko. Dve izmed naštetih je ustvarila družba,« zapiše av­ torica. Avtoričin aktivizem ter kulturno-umetniški angažma sta tu­ di glavni komponenti pričujoče knjige. Na koncu je dodan seznam žensk umetnic, ki so predmet njenega pisanja. > Sabina Burkeljca

Branje Boba Dylana na klancu

Skoraj sto let stara študija ruskega li­ terarnega teoretika, pisatelja in pre­ vajalca je pomembna predvsem zato, ker gre za eno zgodnejših strokovnih študij jezika v verzu, ki si ga avtor izbere kot problem­ sko vprašanje. Vprašanje se seveda odpira v številne odgovore, ta­ ko kot beseda, ki z umestitvijo v polje poezije dobi nove pomene, večplast­no kontekstualizacijo in vzbuja raznovrstno asociativnost. Toda kaj je tisto, kar pesniški jezik razlikuje od nepesniškega? Po Tinjanovu je to ritem – ne le kot rima ali zaporedni vzorec ponav­ ljanja, kakor ga klasično pojmujemo, temveč tudi ritem pomena, ki vpliva na enotnost verza, na njegovo zbitost ali utesnjenost in na majavost (nestanovitnost) ustaljene leksike. Avtor v svojih tezah obravnava temeljne pesniške kategorije in njihovo vzajemno od­ visnost, izpelje pa jih pretežno iz poetike ruskih, grško-rimskih in nemških avtorjev. > Žiga Valetič

Navzkrižja svetov

Esej o edinem nobelovcu, ki ga vsi poznajo Marcel Štefančič, jr.

Študije o slovenski dramatiki Mateja Pezdirc Bartol

UMco, zbirka Angažirano/Obsesije, 2017, m. v., 162 str., 12,90 €

Ravno tako vaga­ bundska in hipi­ jevska kot z mnogimi podatki nabita, je knjiga o lanskoletnem Nobelovem nagrajencu za li­ teraturo, ki sočno opiše nekatere bolj ali manj znane fragmente iz Dylanovega pestrega življe­ nja in ustvarjalnega opusa. V slovenščini ima­ mo preveden že del njegove poezije (Za zmeraj mlad, 2009, in Ni še mrak, 2015) ter Dylanovo biografijo Zapiski (2015). V pričujoči knjižici pa se Štefančič poigra z ozadji nastanka številnih glasbenikovih pesmi, ki so si prodorno utirale pot na glasbeno sceno ter mnoge izmed njih kmalu obveljale za več­ ne uspešnice mednarodnega slovesa. V njihovih besedilih je Dylan včasih subtilno, mnogokrat pa jasno nasprotoval takratnim ameriš­ kim političnim, socialnim in filozofskim stereotipom. Zabavno in informativno branje, ob katerem si boste najverjetneje marsikatero njegovo pesem sočasno tudi v živo zamrmrali. > Diana bukla_198x60_jan-feb.qxp_Layout 1 24.01.17 09:29 Seite 1 Volčjak

Znanstvena založba Filozofske fakultete, zbirka Razprave, 2016, m. v., 156 str., 14,90 €

Tokrat prinaša zbirka Razprave FF enajst dramskih premislekov, v ka­ terih literarna zgodovinarka Mateja Pezdirc Bartol obravnava strokovne vidike dogajanja na slovenskem gledališkem prizorišču. Vsako poglavje obravnava skozi različne iz­ vedbe in skuša izpeljati čim širšo oceno razvoja slovenske dramske umetnosti. Posebej se posveti dramatičarkam, pogleda, kako teater odseva družbeno dogajanje, v komedi­ jah tipa za lokalno-globalnimi in obrob­ no-središčnimi linijami ter preizprašu­ ... študijo odlikuje je položaj Grumove nagrade na polju širok in sodoben literature. Nato se zazre v posamezne dramske elemente (v odnos mati – hči, vpogled ... v marginalce, v hrano in žretje), histo­ rično pa še v pištole Vitomila Zupana, meščanski salon Cankarja in Kvedrove ter v ženske v Cankarjevi dra­ matiki. Študijo odlikuje širok in sodoben vpogled. > Žiga Valetič

irena Marković

Uši Sereinig/Polona Sketelj

Irenej Friderik Baraga

Popotnik po Zilji

misijonar in škof med otavci in očipvejci Knjiga mdr. postavlja Baragovo in sploh slovensko misijonsko delovanje med ameriškimi Indijanci od 30. do 60. let 19. stoletja v okvir ameriške zgodovine in tudi v prostor takratne habsburške monarhije z obravnavo Leopoldinine ustanove, ki je odigrala pomembno vlogo pri financiranju potovanj in delovanja duhovnikov iz Avstrijskega cesarstva med severnoameriškimi Indijanci.

Popotnik je kulturnozgodovinski turistični vodnik dveh etnologinj po Ziljski dolini, njeni slikoviti naravni ter raznoliki snovni in n esnovni kulturni dediščini. V knjigi in na poti se naužijte bistre Zilje, prelepih logov in planin, veličastnih konj – noričanov, prisluhnite iskrivemu jeziku, zaglejte se v senike in mogočne domačije, manjše kajže, župnij- ske in podružnične cerkve s slikovitimi poslikavami. Spoznajte tudi znane Ziljane, ki so zapustili sledove v širšem slovenskem prostoru.

438 strani, mehka vezava, 17 x 24 cm, € 32,00

240 strani, integralna vezava, 12 x 19,5 cm, € 24,90

Naročila: Družina d.o.o., Krekov trg 1, ljubljana, tel: (01) 360 28 28, narocila@druzina.si 24

kulturnozgodovinski turistični vodnik

129-130 | februar–marec 2017

www.mohorjeva.com


Sociologija kulture V vrtincu subkultur

ANGAŽIRANO iz založbe UMco Daniel Kahneman: RAZMIŠLJANJE, HITRO IN POČASNO

Jasna Babić

»Mojstrovina ... Eden najboljših in najbolj privlačnih vpogledov v človeško razmišljanje, kar sem jih kadarkoli prebral.«

Sophia, zbirka Naprej!, 2016, m. v., 202 str., 18 €, JAK

Pred nami je sociološka analiza in tu­ di sinteza razvoja subkultur skozi čas. Jasna Babić z Mirovnega inštituta po­ skuša misliti subkulture kot celoto in pokaže, kako pomembne so za širšo družbo. Subkulture niso nova stvar, niso pa tu že od nekdaj. Po na­ vadi se spletejo okrog umetniških, zlasti glasbenih praks, ki delujejo emancipatorno na skupine brez družbenega glasu. Skozi subkulture se mobilizira alternativni potencial – ne samo za upor, temveč pred­ vsem za vključitev marginaliziranih skupin pa tudi za razvoj ustvar­ jalnosti ter samoizpolnitve naproti golemu potrošništvu. Kot ena pr­ vih subkultur so preprosto obveljali »boemi«, največ subkultur pa se je vzpostavilo od pojava popularne kulture dalje, torej po drugi sve­ tovni vojni. Tudi v tretjem tisočletju se pojavljajo nove in nove obli­ ke, kakovost pričujoče knjige pa je ravno v aktualnem zornem kotu, ki nas spremlja skozi vsa poglavja. > Žiga Valetič

– William Easterly, Financial Times

NAJBOLJŠA POSLOVNA KNJIGA 2016 Po izborU zdrUženja Manager in gzs - zbornice Knjižnih založniKov in Knjigotržcev

»Življenjsko delo, polno modrosti.«

Charles Duhigg: PAMETNEJŠI, HITREJŠI, BOLJŠI Skrivnost učinkovitosti pri delu in v vsakdanjem življenju »Ne samo, da boste z namigi iz knjige lahko postali učinkovitejši, prihranili si boste tudi čas in trud, saj boste spoznali ideje in načine, ki vodijo v osebno odličnost.«

Prepovedana dežela Joan Nestle

prevod: Tatjana Greif, Suzana Tratnik, Nataša Velikonja ŠKUC, zbirka Vizibilija, 2016, m. v., 240 str., 20 €, JAK

Prepovedana dežela je osebno in is­ kreno pričevanje lezbične aktivistke, predstavnice delavskega razreda in Ži­ dinje Joan Nestle. Zbirko esejev in pesmi, ki je bila objavljena že le­ ta 1987, lahko zdaj prvič, v prevodu Tatjane Greif, Suzane Tratnik in Nataše Velikonja, beremo tudi v slovenščini. S čutno in po svoje gan­ ljivo pripovedjo Joan Nestle – kot priča in udeleženka – razkriva boj za ustanovitev in priznanje lezbične skupnosti v 50. in 60. letih 20. stoletja. Knjiga govori o takratni cenzuri, o spominih na »sestrstvo« med lezbijkami in prostitutkami, o družbenih spremembah, ki jih je prinesla seksualna revolucija, hkrati pa ponuja brezčasen pogled v to, kaj še danes pomeni biti lezbijka. > Alenka Štrukelj

»Totalna revolucija?«

Boj slovenskega punka pod ­komunističnim režimom Jugoslavije Simon Ošlak-Gerasimov Kulturni center Maribor, zbirka Frontier, 2016, m. v., 161 str., 25 €

Avtor v prvi tretjini oriše punk kot pre­ lomno gibanje, ki je z Zahoda pljuskni­ lo tudi k nam, v nadaljevanju pa se vse bolj odmika od ljubljanske različice dogodkov s preloma sedemdese­ tih v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter ugotavlja, da se je punk v drugih mestih po Sloveniji prebudil z nekaj zamika in pretežno v in­ dustrijskih, delavskih okoljih. Punkovski elementi trboveljskega Lai­ bacha ali mariborskega Centra za dehumanizacijo denimo niso izha­ jali iz nekoliko dekadentne pozicije Dolgcajta – kakor so Pankrti že v naslovu prvenca reflektirali takratno stanje v prestolnici –, temveč so še bolj izvirali v generacijskem uporu proti tesnobi konkretnih soci­ alnih razmer in sistemu, ki se je izpel v veliko nezmožnost. Približno deset let po izidu knjige Igorja Bašina o festivalu Novi rock smo to­ rej dobili dragocen razširjen pogled na pogoje in pojavnost te, pogoj­ no rečeno, revolucionarne zabavnoglasbene zvrsti. > Žiga Valetič

– Steven D. Lewitt

710 strani, 28,90 €

408 strani, 24,90 €

Nova knjiga avtorja odmevne uspešnice Moč navade

PRIPOROČAMO TUDI NASLEDNJI AKTUALNI KNJIGI: Gustave Le Bon: PSIHOLOGIJA MNOŽIC

Študija vsakdanjega mišljenja 227 strani, 19,90 €

Eno najbolj vplivnih del v zgodovini socialne psihologije razpravlja o načelih velikih shodov ljudi. Predstavi nam nezavedno iracionalno delovanje množice ljudi in pokaže, kako se vedenje posameznika spremeni, ko postane del množice.

Robert N. Proctor: ZLATI HOLOKAVST Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi 690 strani, 28,90 €

Proctor v knjigi natančno opiše razvoj tobačne industrije ter metode in prevare, ki so pripomogle k izjemno široki uporabi cigaret, edinega izdelka, ki vas ubije, če ga uporabljate v skladu z navodili. KNjiga LETa 2016 Po izboru EMKa.Si

Naročila sprejemamo: • 01/520 18 39 • knjigarna@umco.si • na spletni strani www.bukla.si UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Knjige založbe UMco so na voljo tudi v bolje založenih knjigarnah!


Rubriko pripravlja:

Intervju: Alojz Ihan

Pogovarjal se je: Samo Rugelj

Ihan (1961), pesnik, pisatelj in esejist, je po svojem osnovnem poklicu zdravnik in klinični mikrobiolog, avtor mno­ gih knjig, ki je za svojo knjigo Državljanski eseji dobil tudi Rožančevo nagrado. V svoji novi esejistični knjigi je kreativno povezal esej in medicinsko znanost ter humanizem. Temo nesmrtnosti, ki se po eni strani zdi fantastično oddaljena, po drugi strani pa je s svojim nasprotjem, smrtjo in smrtnostjo vsakodnevno prisotna v našem življenju, Ihan tako v prvem delu knjige obdela precizno, skoraj klinično s perspektive sedanje znanosti, ki si na vse načine trudi podaljševati človekovo življenje, denimo z različnimi tipi zamenjave iztrošenih organov, po drugi pa se spo­ gleduje z raznimi, skoraj znanstvenofantastičnimi pristopi k prenosu naše zavesti v daljno prihodnost. V nadalje­ vanju pa Ihan k smrti in življenju pristopi še s širše perspektive, sprašuje se, kaj je smisel dobrega življenja in kako ga čim bolj zdravo živeti, vrača se k biblijskim časom in na novo analizira zapoved »Ne ubijaj!«, s svojo knjigo pa nam pod črto ponudi mnogo izhodišč za razmišljanje o bivanju v novem koledarskem letu.

Čas nesmrtnosti Smrt v dobi bionike Alojz Ihan

Beletrina, zbirka Koda, 2016, t. v., 193 str., 24 €, JAK

Rugelj: Bralci vaših zadnjih knjig se vas najbolj spominjajo po esejističnih delih. S Časom nesmrtnosti pa se, vsaj v prvem delu, vračate na področje medicinske znanosti … Kako prehajate med tema dvema žanroma in kateri vam je ljubši? Ihan: Danes se od esejistike v knjižni obliki pri­ čakuje vedno večja specifičnost, ki izhaja iz po­ globljenega avtorjevega poznavanja posamič­ ne specializirane tematike, še bolje pa, da je avtor tudi avtoriteta na področju pisanja. To je logična posledica brezplačne ponudbe splet­ nih medijev, od kolumen do družbenih in dru­ žabnih orodij, kjer je mogoče z nekaj kliki do­ biti tisoče zanimivih mnenj o čemerkoli – zakaj bi bralec torej kupil knjigo, če mu ta ne ponu­ ja presežka? Tak presežek je v avtorjevi glo­ blji vpletenosti v določeno področje in hkra­ ti v njegovi pripravljenosti, da prijazno uvede bralca v kompleksnejši svet vzrokov in posle­ dic, kot ga je mogoče zaznati s spremljanjem spletnih mnenjskih fragmentov. In tudi svet se je medtem zelo spremenil – esejistu izpred ne­ kaj desetletij je bil potreben predvsem pogum za izrekanje želje po politični in človeški svobo­ di, ki so jo v strahu pred vsem očitnim repre­ sivnim sistemom imeli vsi, pa je nihče ni upal svobodno izrekati in živeti. Danes je svet kri­ staliziral v gmoto, zamejeno z milijoni faset, ki vsaka po svoje lomi podobe sveta, družbe, člo­ veka, svobode, njenih plenilcev in angelov va­ ruhov. Dobronamernost in pogum nista več dovolj, bralec želi specializiranega vodnika, ki 26

129-130 | februar–marec 2017

mu pri specifičnem izletu na določen del sveta zaupa zaradi njegovih izkušenj. Lahko je filozof, ekonomist, maratonec, psiholog, informatik, popot­nik, biolog – današnji knjižni bralec želi specifično izkušnjo, za splošnosti in fragmente pa ima splet. Rugelj: Priznam, preden sem se lotil branja vaše nove knjige Čas nesmrtnosti, sem bil tudi sam skeptičen zaradi napovedane vsebine. Vendar sem po nekaj straneh že povsem »padel noter«. Ste se knjige v prvi vrsti lotili kot medicinski znanstvenik ali kot filozofski esejist? Ali pa, če sem še bolj konkreten, kot človeški smrtnik? Ihan: Knjiga je bila na začetku zastavljena izrazi­ to družbeno in celo politično – znan slikar mi je v pogovoru omenil, da danes umetnost umre z umetnikom, včasih pa je z njegovo smrtjo zače­ la šele zares živeti, spomnimo se Kafke, impresio­ nistov. Umetnost je danes postala predvsem res­ ničnostni šov, potrebuje objekt v obliki živega umetnika, okrog katerega se širijo medijska spo­ ročila. Po drugi strani vidimo, kako je bil denar nekoč geografsko zamejen na določeno državo, denimo, bogastvo je bilo nekaj krhkega, vojna ali naravna katastrofa je vse porušila. Zdaj se, druga­ če, lahko po nekih čudnih osmozah koncentra­ cija kapitala in moči preseli drugam v trenutku in še preden se zgodi kaj neprijetnega. Namesto umetnosti in duha je postal nesmrten denar, po­ stal je demonična moč zunaj časa in katastrof, saj se zmore umakniti pred vsako krizo: vedno najde izhod, drugo državo, oazo, dejavnost. Od te misli je bil le še korak do nesmrtnosti te­ lesa, ki je bilo nekoč primer neizbežnega razpada materije, danes pa je nesmrtnost telesa mogo­ če kupiti za denar – s pomočjo krionike. Ob tem se je seveda razvnela moja naravoslovna strast, ki je, kakršnakoli že, potrebna, da človek napiše knjigo, da vztraja, raziskuje. Rugelj: Kaj vas je pri raziskovanju dosedanjih medicinskih znanstvenih poskusov težnje k nesmrtnosti najbolj presenetilo? Ihan: Glede poskusov podaljševanja življenja sem precej na tekočem, nekaj od tega navse­ zadnje vsako leto predavam zdravnikom na po­ diplomskemu študiju. Torej je šlo bolj za to, da bralcu razumljivo in dovolj plastično pojasnim dosežke, ki bi dovolj razprli njegovo domišljijo.

Foto: Borut Krajnc

»Smrt ima biološko zagotovljen suspenz!«

prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Bolj zabavno se mi je zdelo brskati po družbo­ slovnih razpravah, ki se lotevajo tehnologij za podaljševanje življenja – na primer pravniških utemeljitev, zakaj zamrznjenci v tekočem duši­ ku ne morejo imeti statusa živega človeka, am­ pak morajo najprej, s pomočjo mrliškega lista, postati truplo. Če ne bi izgubili statusa človeka, bi nastal popoln kaos na področju dedovanja. To bi pomenilo, da bi v tridesetih letih vsi lastni­ ki velikih podjetij plavali v tekočem dušiku brez povezave z upravami podjetij, ki ne bi mogle vedeti, kaj hoče njihov zamrznjeni, nedostop­ ni las­tnik. Priznajmo, da bi tak svet postal čista mora. Po drugi strani pa se zdi neverjetno, ka­ ko zelo se je človek pripravljen ponižati, da pri­ voli v podpisovanje izjave, da ni več človek in je last nekega podjetja, ki ga lahko uporabi na povsem drugačen način, kot si je zamišljal ob podpisu izjave. Rugelj: V prvem delu knjige zelo nazorno pišete o tem, kako konkretna podjetja s prihod­ njo znanostjo in tehnologijo človeku obljub­ ljajo večno oziroma vsaj precej podaljšano življenje v zameno za njegov (izjemno) velik


Filozofija finančni vložek. Ali se vam zdi, da človek, ki je soočen z diagnozo smrtnosti, res tako zelo teži k večnemu življenju, da je zanj priprav­ ljen storiti (skoraj) vse? Ihan: Evolucija nas je oblikovala tako, da ima­ mo brezpogojni biološki gon po življenju, a hkrati biologija poskrbi, da ni uresničljiv. Ta­ ko vsaka generacija preskrbi svoje potomce, potem pa se umakne; ne le zaradi hrane, am­ pak tudi zaradi vseh drugih življenjskih rutin. Svet se spreminja in generacije, ki želijo žive­ ti v rutinah nekih starih časov, bi s svojim kopi­ čenjem ustvarile neznosen svet. Problem hu­ manizacije pa vedno nastane, ko postanemo ljudje s tehnologijo zmožni premagati biolo­ ško usodo. Takrat mora začeti delovati naš ra­ zum in poskrbeti, da ne uničimo sami sebe. Kot smo nekako uspeli pri atomski energiji. V pri­ meru nesmrtnosti ne gre le zato, da bi njena uresničitev popolnoma podrla družbene sim­ bolne sisteme – rojevanje otrok bi na primer iz vrhunca človeške kreacije postal družbeni te­ rorizem, družina pa teroristična celica. Pa tu­ di na osebnem nivoju nesmrtnosti ne bi pre­ nesli, saj bi to pomenilo ukleščenje vseh naših družbenih položajev v neskončnost – boga­ ti bi še bolj stiskali svoje bogastvo, šefi še bolj brezobzirno varovali svoje položaje, roparji še bolj brezskrupulozno napadali. Nesmrtnost bi v pogojih človeške džungle postala hujša od strahu pred smrtjo, če povzamem Kirkegaar­ da. Za znosno nesmrtnost bi človek potrebo­ val neskončno prostost in svobodo, ki pa je, po Frommu, ne prenesemo, ker nam frustrira ob­ čutek skupinske varnosti, ki je osnovna potre­ ba človeka. Za nesmrtnost bi preprosto morali prenehati biti ljudje. Rugelj: Kdaj bodo pa po vašem mnenju dejansko zmožni izvesti operacijsko zamen­ javo glave? Se vam zdi, da obstaja realna mož­nost, da bi ustrezno povezali vse živce v hrbtenjači? Meni se namreč že to zdi čista znanstvena fantastika … Ihan: Vsekakor, pri današnjem pojmovanju živ­ cev kot električnih kablov, ki zahtevajo spojitev konca s koncem. Ampak obstajajo tudi dinamič­ ne teorije, ki predpostavljajo, da živci sami naj­ dejo povezave, kot pri zarodku, in se reorganizi­ rajo, če jim kirurg le omogoči okolje, v katerem se lahko obnavljajo. Rugelj: V knjigi pišete o tem, kako smo pri nas zaznamovani in omejeni z lastno tradicijo, religijo in zgodovino, zato se nam zdijo ideje, da bi na glavo starega človeka »pritrdili« mlado telo, s čimer bi zavest, ki je nas­ tanjena v možganih, prenesli naprej, precej neobičajne in kako, denimo, Kitajci pri tem nimajo nobenih ideoloških zavor. Kje so raziskave na tem področju v tem trenutku najbolj napredne? Ihan: Končni problem staranja je pravzaprav staranje možganov, v katerih se kopičijo izrab­ ljeni proteini in sčasoma povzročijo slabo de­ lovanje, ki ga poznamo kot demenco. Proti de­ menci danes poteka razvoj mnogih zdravil, ki bi čistila nakopičene patološke proteine, s

presaditvijo glave na mlado telo bi lahko priča­ kovali, da bo mlado telo regeneriralo tudi delo­ vanje možganov, vsaj poskusi na miših to precej prepričljivo kažejo. Rugelj: Zanimivo, v drugem delu pa se vaša knjiga iz znanstvene medicinske razprave vse bolj preveša v humanistično raziskovanje naše zgodovine v povezavi s smrtjo, od biblijskih zapovedi naprej. Ste v tem smislu želeli nadgraditi vašo knjigo Deset božjih zapovedi? Je to zaključek vašega »biblijskega« kroga? Ihan: Predvsem sem želel smrt obrniti tudi v večno vprašanje odnosa med posameznikom in njegovim ljudstvom ali plemenom. Pa v vpra­ šanje odnosa med osebnim duhom in skupin­ skim duhom, ki ga navadno opisujemo v obli­ ki takšnega ali drugačnega boga. V tej smeri se je težko izogniti večnemu trikotniku kuge, lako­ te in vojne, ki je neločljivo povezan s smrtjo. S tem mislim lakoto, ki peče posameznika in ga si­ li v požrešno prisvajanje vsega okoli sebe; pa po drugi strani kuge, ki jo nenehno vidimo v drugih in nam vzburja obrambne reflekse pred sodelo­ vanjem s soljudmi; posledica obojega pa je v družbi seveda nenehno vojno stanje, v katerem so se medsebojno pripravljeni uničevati ljudje, ki vsak zase ne bi hoteli nič drugega samo zgolj mirno živeti na tem čudovitem planetu. Rugelj: Tema nesmrtnosti oz. neke vrste strah pred smrtjo je tudi osrednja tema festivala Fabula, ki bo nesmrtnost osvetljevala z različnih zornih kotov. Se vam zdi, da je o tej temi dovolj govora, ali je smrt še vedno (in že spet ter še zmeraj) neke vrste tabu? Ihan: Tema je več kot aktualna, saj danes ce­ lo družbo nenehno pretresajo smrtni straho­ vi epidemij, teroristov, beguncev, ekonomskih zlomov. Gre za to, da družba izrabi mitologijo strahu pred smrtjo za potrebe družbene pro­ dukcije in politične manipulacije. Zanimivo je, da je bilo včasih drugače: šestdeseta leta, de­ nimo, je poganjal eroticizem. Detabuiziranje in odkrivanje erotike je bilo tisto, s čimer so se mladi postavljali po robu generacijam pred nji­ mi. Pokazali so telo, punce prsi, fantje mišice ... Eroticizem, ki so ga potem hoteli posnemati na vseh področjih, je zelo hitro prerasel iz pregan­ jane subkulture v »mainstream«. Industrija je kmalu spoznala, kako neverjetno zmore ero­ ticizem mobilizirati množice. A eroticizem kot vse sublimirane družbene energije potrebuje suspenz, ki ga je industrija z željo po stopnje­ vanju učinkov hitro uničila – in prišla do por­ nografsko gole kože in anatomije, ko suspen­ za ni več. Smrt pa ima biološko zagotov­ljen suspenz, saj jo doživimo šele na koncu, zato je strah pred smrtjo postal boljši mobilizator: ka­ ko se zaščititi pred nedoživetim in to ponavlja­ ti v nedogled. Rugelj: Ko si malo ogledujem vaš knjižni opus, se v njem lepo izmenjujejo neleposlovne in leposlovne vsebine. Lahko poveste kaj več o svojih prihodnjih knjižnih projektih? Ihan: Kot človek, ki ne živi od pisanja, ostajam vedno pri zadnjem delu, s katerim se ukvarjam – trenutno je torej še vedno čas nesmrtnosti.

Nesmrtnost in neumrljivost

Prva knjiga: Od šamanov do kristjanov Tine Hribar

Slovenska matica, zbirka Razprave in eseji, 2016, t. v., 276 str., 29 €, JAK

Praktično isto­ časno z Ihano­ vo knjigo Čas nesmrtnosti, je ta večna tema pri nas dobila še en, bolj filozof­ ski in širši knji­ žni okvir. Tine Tine Hribar Hribar (1941), eden naših najbolj znanih in najbolj plo­ dovitih sodobnih slovenskih filozofov, se je namreč odločil, da bo temi nesmrtnosti in neumrljivosti posvetil ne samo eno, tem­ več kar tri knjige. V prvem delu se po uvo­ du, v katerem poda osnovne predpostav­ ke (ne)smrtnosti in (ne)umrljivosti: »Edina nesmrt­nost, ki obstaja, je nesmrt­nost smrti. Človek je smrtno, končno bitje. Zato je smrt način njegove biti. Brez smrti ni človeka: če bi bila možna smrt smrti, bi s smrtjo umrl tudi človek,« v nadaljevanju sistematično lo­ ti razumevanja in pojmovanja (ne)smrtno­ sti v različnih obdobjih človekove zgodovi­ ne in pri različnih družbah. Najprej se ustavi pri šamanih, nadaljuje z egiptovsko zgodo­ vino nesmrtnosti in faraonom Enhatonom, predela Gilgamaševo željo po neumrljivosti ter analizira antično pojmovanje nesmrtno­ sti. V sklepnem delu prve knjige se Hribar posveti krščanskim oblikam nesmrtnosti, ki bodo sicer osrednji del drugega dela trilogi­ je. To začenja z razpravljan­jem o protokr­ ščanskem vstajenju v Drugi knjigi Makabejcev ter s citiranjem iz nje postavi tudi tezo, da je bilo trpljenje že tu pogoj odrešitve, medtem ko je zadnji del posvečen obravna­ vanju nesmrtnosti v Novi zavezi, knjigo pa v tem smislu sklepa z besedami, da se je »iz­ vorna krščanska časovnost iztekla v prete­ klost brez minulosti, v sedanjost brez zdaj­ šnjosti in v prihodnost brez bodočnosti«, kar pomeni, da je obtičala v stalnem zdaju večnosti. Nesmrtnost in neumrljivost kot fi­ lozofski kategoriji. > Samo Rugelj 129-130 | februar–marec 2017 27


Družbeno Politična zgodovina bodeče žice

Etika živali

Tomaž Grušovnik

Univerzitetna založba Annales, 2016, 235 str., 16 €

Olivier Razac

prevod: Sonja Dular Maska, 2016, 181 str., 19 €

Razac, francoski filozof, ki od leta 2014 predava na Univerzi Grenoble Alpes v Franciji, v svoji analitični monografiji obravnava bodečo žico, »fenomen«, ki je v času migracij s postavitvi­ jo rezalne bodeče žice na naši južni meji na žalost (spet) postal aktu­ alen tudi pri nas. Razac nas vodi skozi pogosto šokantno zgodovino vpeljave bodeče žice. Ta je nastala kot rezultat patenta iz leta 1874, ki ga je pridobil zakupnik zemlje Joseph F. Glidden. V naslednjih le­ tih se je začela raztezati po Ameriki kot sredstvo zasedbe prosto­ ra pa tudi omejevanja dostopa k zemlji. Zaradi tehničnih in fizičnih last­nosti so jo začeli uporabljati v vojnah, najprej v prvi svetovni, saj se je dostikrat izkazala kot učinkovitejša obramba in prepreka kot pa klasični nasipi in jarki. Nato so jo začeli uporabljati pri psihofi­ zičnem omejevanju v taboriščih vseh vrst, kjer je začela dobivati tu­ di družbenopolitično dimenzijo. Vse to avtor v nadaljevanju knjige, skupaj s pregledom različnih vrst žice (eden morda najhujših »modelov« ima ... nujno branje za na vsaki konici še zarezo, ki učinkuje kot trnek za oblačilo in kožo, obstaja­ današnji čas! ... jo pa tudi modeli s koničastimi krožni­ mi rezili, ki so še posebej učinkoviti pri preprečevanju plezanja), nadgradi tudi z analizo sodobne biopolitike, ki jo z vse bolj surovim segmentiran­ jem prostora in populacije izvajajo sodobne oblasti. Nujno branje za današnji čas! > Samo Rugelj

OdpOved pOgOdbe O zapOslitvi avtorja: Miha Šercer,

mag. Nina Scortegagna Kavčnik

priročnik Odpoved pogodbe o zapo­ slitvi je novost na slovenskem knji­ žnem trgu, saj se kot prvo delo pri nas teme odpovedi pogodbe o zaposlitvi loteva poglobljeno in z izključnim poudarkom na praksi. Priročnik je abC odpovedi pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih in Zakonu o javnih usluž­ bencih ter je izrazito praktično zasnovan, saj avtorja odgovarjata na številna nerešena ali sporna praktična vprašanja, o katerih se ni še nihče iz­ rekel. Zato je priročnik nepogrešljiva pomoč številnim pravnim in drugim strokovnjakom v povezavi z delovnim pravom. Dodatna vrednost priročnika so tudi vsi vzorci odpovedi pogodbe o zapo­ slitvi s spremljajočimi dokumenti.

NOVO

129-130 | februar–marec 2017

Očrt zgodovinske slike napredka človeškega duha Nicolas de Condorcet

prevod: Agneza Florjančič Studia humanitatis, 2016, m. v., 215 str., 20 €, JAK

Nicolas de Condorcet (1743–1794) je bil francoski filozof, matematik in politični znanstvenik, ki je verjel v nenehen razvoj človekovega duha. To se kaže tudi v njegovem mor­ da najbolj znanem delu Očrt zgodovinske slike napredka človeškega duha, ki ga je napisal tik pred smrtjo, med francosko revolucijo leta 1794. V njem je strnil človeško zgodovino vse od prazgodovinskih, lo­ vskih časov prek antike, razvoja znanosti, križarskih vojn, iznajdbe ti­ ska pa vse do francoskega razsvetljenstva, v zadnjem poglavju pa se s pogledom ozira tudi naprej, v prihodnost. De Condorcet nas v polju­ dnem, jasno razumljivem slogu pelje od človekove preteklosti do av­ torjeve sedanjosti. Razlaga človekov napredek v obliki zveznega raz­ voja, kako je ena reč logično in neposredno vodila k drugi, pri tem pa, sploh v kasnejših obdobjih, preigrava idejo, kako naj bi napredek v naravoslovju in družbenih znanostih vodil k vse večji posameznikovi svobodi. Družboslovna klasika. > Samo Rugelj

Antologija tesnobe

urejanje: Dijana Matković LUD Literatura, 2016, m. v., 136 str., 19 € leto izdaje: število strani: velikost: vezava: cena:

2017 432 17 × 24 cm trda 98,00 €

www.uradni-list.si/zalozba • informacije po tel.: 01/200 18 38 • e-naslov: prodaja@uradni-list.si

28

Sočasno z razmahom gibanj za pravi­ ce živali se tudi v našem prostoru vedno pogosteje pojavljajo dela, ki obravnavajo vprašanje »etike živali«. V konkretnem primeru, ki ga upravičeno lahko razu­ memo kot inovativnega, pa celo »šibke« in »močne« etike živali, torej tako vprašanja naše etične obveze do drugih živalskih vrst kakor tudi vprašanja, ali so le-ta zmožna etične presoje. Strokovna monografija, ki pa je napisana na dostopen način, si postavi vprašanje, zakaj zanikamo dejstvo, da se v odnosu do živali srečamo z vprašanjem etike, končno pa ponudi še zgodovinski pregled tega vprašanja, kjer postane očitno, da ne moremo govoriti o kontinuiranem »moralnem napredku«. Avtor z jasno argumentacijo izgradi zagovor pravic živali, soroden tistemu, ki ga lahko najdemo v sodobnem utilitarizmu (Paola Cavalieri, Peter Sin­ ger idr.), vendar pri tem ne pozabi tudi na druge miselne prakse in kul­ turna okolja. Tako dokaže, da gre za pomembno vprašanje tako v filo­ zofiji kakor tudi vsakodnevnem življenju. > Aljaž Krivec

Zbirka esejev je inovativna predvsem zato, ker so tematske kompilacije, ki do­ ločen psihološko-družbeni vidik obrav­ navajo literarno, na žalost redke. Ne gre torej za znanstvene uvide, temveč za iz­ kušnje, ki jih na papir izlijejo avtorice in avtorji, ki so načeloma vešči rabe pripo­ vednih orodij. Dijana Matković je projekt zasnovala vzporedno s po­ govornimi večeri, izbrana tema pa je zlasti posrečena, ker tesnoba de­ finira sodobnega človeka bolj kot kadar koli. Toda tesnobe so različne, nekatere so prirojene, druge pridobljene, tretje težko določljive. Neka­ tere se razblinijo in vzbujajo humorno refleksijo, spet druge ostanejo in se je treba z njimi naučiti živeti. > Žiga Valetič


Vabilo na natečaj Slovenski center PEN, ki vsako leto skupaj z Odborom pisateljev za mir Mednarod­nega PEN na Bledu organizira pisateljsko srečanje (letošnje bo že 49.), je program obogatil s festivalom literature za mir z naslovom Obrazi miru. V okviru tega festivala so lani pozvali dijake slovenskih srednjih šol, da so v obliki esejev razmišljali o drugačnosti in bogastvu, ki ga prišleki prinašajo v vsako kulturo in sredino.

Sistematično in strukturirano predstavljen pregled ključnih področij, ki so pomembna za poznavanje psihologije dela!

Šolski projekt Slovenskega centra PEN Letošnji natečaj, ki odpira temo sovražnega govora, je še posebej slo­ vesen, saj je njegov častni pokrovitelj gospod Borut Pahor, predsed­ nik Republike Slovenije. Predsedniku Borutu Pahorju je PEN hvaležen za njegovo podporo k razvoju demokratične misli med mladimi. Vsa leta je odziv na ta natečaj izjemen; prikaže zanimivo razmišlja­ nje ter visoko kakovost besedil dijakov in dijakinj. Odločili so se, da za­ radi aktualnosti lansko temo ponovijo, poleg nje pa razpišejo novo, tako da imajo dijaki možnost izbire:

Prva tema: Drugačnost bogati Drugi in drugačni so ljudje, ki prihajajo k nam iz neznanega okolja, imajo drugačne navade, drugo vero in življenjski nazor. Lahko so samo iz sosednjega mesta, lahko so z druge celine. Rečemo jim tujci, neznanci, prišleki. Včasih razumemo njihov jezik, včasih ne. A vsi so ljudje, tako kot ti in jaz. Imajo pravice in dolžnosti, ko se vključujejo v naše okolje. Kako jih sprejemaš? Kaj od njih pričakuješ? Te je strah ljudi, ki jih ne razumeš? Ali ti je izziv spoznati neznano pokrajino drugega? Napiši esej. Zmagovalnega bomo nagradili in predstavili pisateljski srenji na Bledu v maju 2017.

Druga tema: Sovražni govor je vojna napoved Slovenski pregovor pravi, da beseda ni konj. Vendar žal ni tako. Sovražna beseda in hujskaški jezik lahko zanetita konflikt in spopad, naj bo med prijatelji ali med državniki. Besedna vojna lahko preraste v oborožen spopad. Zaničevalne besede žalijo ženske, tujce, drugačne, druge. Koliko sov­raštva izrečeta dve strani, preden zapoje orožje? Kakšna je pri pojavu sovražnega govora vloga medijev? Ali v lovu na senzacije dodatno netijo negativna čustva in sovražnost? Ali lahko rumene strani zakuhajo oborožen spopad? Poglej v zgodovino. Kakšna je bila vloga sovražnega govora in psovk v preteklosti? Se lahko upremo njegovim vplivom? Kako?

promocijsko sporočilo

Prav tako so se pri PEN-u odločili, da se pri projektu povežejo z Inštitutom za razvoj vključujo­ če družbe (www.irvd.si) ter ob zaključku z dijaki, profesorji in zainteresirano javnostjo pripravijo javno predstavitev najboljših esejev in delavnico komuniciranja v Državnem zboru Slovenije. Šolskemu projektu Slovenskega centra PEN se lahko pridružite na naslednji način: • Dijake v dveh kategorijah (A – prvi in drugi letnik in B – tretji in četrti letnik) spodbudite k pisanju esejev ne daljših od 3.000 znakov s presledki. Eseje naj dijaki pošljejo na naslov: Slovenski center PEN, Tomšičeva 12, 1000 Ljubljana najpozneje do 31. marca 2017 ali na elektronski naslov slopen@guest.arnes.si. Na eseje je potrebno jasno napisati šolo, naslov šole, razred, ime, priimek ter elektronski naslov. Za vsako temo bodo nagrade podeljene posebej, torej skupno štiri. Tričlanska žirija, sestavljena iz članov Slovenskega PEN, bo eseje ocenila in izbrala iz vsake kategorije enega za nagrado. Nagrajeni dijaki bodo povabljeni na 49. srečanje pisateljev na Bledu, kjer bodo prejeli knjižne nagrade in se družili z gosti – pisatelji iz vsega sveta. • Šolam, ki jih dejavnost mednarodnega združenja pisateljev PEN še posebej zanima, ponu­ jajo možnost, da jih med festivalom Obrazi miru obiščeta dva člana mednarodnega PEN, tuja pisatelja, ki bosta v okviru dveh šolskih ur predstavila zgodovino in družbeni pomen združenja PEN. Obiski bodo potekali 10. 5. 2017 v dopoldanskem času. Zaradi omejenih fi­ nančnih sredstev in časovnih omejitev tujih gostov prosijo šole, ki so od Bleda zelo oddal­ jene, naj se s PEN-om vnaprej dogovorijo glede izvedbe obiska.

Za vsa vprašanja so vam na voljo na elektronskih naslovih – slopen@guest.arnes.si ali tanja@tuma.si, telefon 030 321 710. (Šolski projekt vodi Tanja Tuma.) Na PEN-u se veselijo sodelovanja s šolami in dijaki, saj verjamejo, da sta branje in raz­ mišljanje, še bolj pa ustvarjanje, temelj zrelih osebnosti, v kakršne vsi skupaj želimo izobraziti slovensko mladino.

Boštjan Bajec, Eva Boštjančič, Sara Tement Človek, delo in organizacija: pregled psiholoških področij in perspektiv 252 str., 19,90 €

BESEDNE POSTAJE V KNJIGARNI FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI Četrtek, 9. marca, ob 17.00 uri O Sinonimnem slovarju slovenskega jezika (Založba ZRC) Četrtek, 16. marca, ob 20.00 uri Večer irske glasbe in literature s poudarkom na delih Siobhan Dowd (Založba Zala) Torek, 21. marca, ob 17. uri Pogovor o knjigi Lilijane Burcar, Restavracija kapitalizma. Repatriarhalizacija družbe (Založba Sophia) Znanstvena založba Flozofske fakultete UL in Knjigarna Filozofske fakultete UL t.: 01/ 241 11 19, e.: knjigarna@ff.uni-lj.si Več informacij na: https://knjigarna.ff.uni-lj.si/ Dogodki so del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.


Pobliski v prevode

Pripravila: Majda Stanovnik

Knjiga Prevajalci o prevodu ni prevodna novost, ampak zgodovinsko zasnovana antologija spisov slovenskih prevajalcev o literarnem prevodu, pobudniku in spremljevalcu naše izvirne književnosti. Njen drugi del je izšel pred kratkim, prvi, s podnaslovom Od Trubarja do Župančiča, pred tremi leti. Knjigi sta enako obsežni, čeprav zajemata različno dolgi obdobji – prva od srede 16. do srede 20. stoletja, druga od srede 20. stoletja do danes. V desetletjih po drugi svetovni vojni je namreč avtorjev, ki so pisali in še pišejo o prevodu, več kakor v vseh prejšnjih stoletjih, zato jih je tudi v drugi knjigi več, izmed njihovih kritik, meditacij, esejev ali študij pa je po večini izbrana le po ena. Prevodoslovnih razprav, ki so področje zase, v antologiji ni, ker se omejuje na poznavalska, torej tudi za prevodoslovje relevantna, toda z osebno izkušnjo zaznamovana razmišljanja o tem, zakaj in kako v različnih okoliščinah prevesti v slovenščino ali iz slovenščine posamezno delo ali prevajati nasploh.

Prevajalska antologija

Prevajalci o prevodu 2

Pred tovrstnimi kronološko razvrščenimi spisi sta portreta osebnosti, ki uokvirjata zajeto obdobje, čeprav sta večidel ustvarjala hkrati: Štefan Vevar predstavlja osupljivo produktivnega Janka Modra, Barbara Pregelj mar­ kantno Jolko Milič – različno usmerjena prevajalca, značilna za dvoje ob­ dobij Slovenije. Janko Moder je po vzoru Otona Župančiča do skrajnosti potenciral vsestranskost in vsezmožnost, pri čemer ga je podpiral razmah založništva in knjižnega trga v našem jugoslovanskem obdobju. Jolka Mi­ lič je specializirana prevajalka slovenske sodobne poezije v italijanščino in italijanske v slovenščino, uveljavila pa se je zlasti v našem postjugoslovan­ skem, evropskem obdobju, in to brez institucionalne podpore. Na dva bistvena problema naše prevodne književnosti sta kmalu po voj­ ni opozorila Herbert Grün (O prevajalski politiki, 1952) in Anton Sovrè (K tehniki prevajanja latinske proze, 1955). Prvi se je postavil za njeno temel­ jito modernizacijo, drugi za nujno izobrazbo, tj. »tehnično pripravljenost« prevajalcev. V skladu s temi stališči je v 50. in 60. letih 20. stoletja v pisanju o prevodu prevladovala kritika, sprva usmerjena predvsem jezikovno, sča­ soma tudi literarno. Pomembne posamezne prevode so ocenjevali Janez Gradišnik, Janko Moder, Jože Udovič, Branko Rudolf, Kajetan Gantar in Rapa Šuklje, širše sklope Tone Pavček, Rozka Štefan in Janez Menart. Veno Taufer in Branko Madžarevič sta določneje opredelila prevajanje moderne poezije in proze; ob novih prevodih Svetega pisma sta nova vprašanja pre­ tehtavala Niko Košir in Otmar Črnilogar. Bolj kritični kakor prej so bili tudi ocenjevalci prevodov slovenske lite­ rature v druge jezike. Tone Potokar je leta 1948 ostro zavrnil diletantski prevod Samorastnikov Prežihovega Voranca v srbščino, Branko Rudolf je desetletje pozneje s precejšnjo mero skepse ocenil angleško predstavitev antologije Parnas majhnega naroda, Katarina Šalamun Biedrzycka pa je sredi 60. let Alynovim francoskim prevodom priznala, da kljub nekaterim samovoljnostim razkrivajo Kosovelovo pesniško moč, in se hkrati začudi­ la, da je med njimi nekaj pesmi, ki v slovenščini dotlej sploh še niso izšle. Čez dvajset let je v knjigi svojih spominov (Ure mojih dni, 1985) to in še marsikaj drugega pojasnila pisateljica in prevajalka Mira Mihelič. Ob naslednji zgodovinski prelomnici, osamosvojitvi slovenske republi­ ke in posledičnem preobražanju socialističnega podržavljenega založniš­ tva v zasebno, je Drago Bajt pozval k ohranitvi državne podpore dobri, neprofitni knjigi. Ta pa takrat že ni bila več edini medij literarnega prevo­ da. Ani Bitenc in Dušanka Zabukovec sta opozorili na zahtevnost dozdev­ no preprostega prevajanja in hkratnega podnapisnega prirejanja ­filmskih

izbor in urejanje: Majda Stanovnik ZRC SAZU, 2016, m. v., 407 str., 23 €

Predavanje za založnike, knjigotržce in knjižničarje Predavatelja: Datum:

30

Od J. Modra do J. Milič

in televizijskih besedil, Jože Stabej in Mi­ lan Dekleva v humornem tonu na zanke, nastavljene prevajalcem opernih besedil in popevk. Vasja Cerar se je na pol ironično, na pol resno vprašal, Kako otročje je prevajati za otroke, Branko Gradišnik pa, Ali kripa stripa škripa. V Priznanju je nato razkril, kako je Tolkienovega Gos­ podarja prstanov sprva podcenjeval in nato med prevajanjem odkrival njegove odlike. Marjan Strojan je opisal napeto zgodbo svojega prevajanja epa o Beowulfu, Primož Simoniti prevajalčeve probleme in dileme ob artis­ tičnih zankah srednjeveške latinske lirike, Vlasta Pacheiner Klander ob še starejših in še bolj občutljivih vedskih pesmih. Fabjan Hafner je z izkušnjo slovenskega književnika z avstrijske Koro­ ške strnil svoja spoznanja o Dvojezični družbi in prevajalstvu v štirinajst aforistično oblikovanih tez, Niko Grafenauer je lucidno umestil prevajal­ stvo Med mimesis in poiesis, Milan Jesih je predstavil nekaj prevajalskih dilem v hudomušno anekdotičnem Ugibanju in enako ubranih skicah O, ob in mimo. Aleš Berger se je tako kot pred njim Radojka Vrančič posta­ vil za prevajanje v intenzivnem, nemotenem dialogu prevajalca z izvirni­ kom, brez posredništva teoretičnih posplošitev in napotkov. Razglabljanja O ­staranju, ki dozdevno doleti le prevode, izvirnikov pa ne, je prepričlji­ vo zavrnil Srečko Fišer, Ciril Zlobec je spominskemu pregledu svoje dolge pes­niškoprevajalske poti dal naslov To in ono, a ves čas eno samo, ker izpo­ veduje, kako se je njegovo obojno, izvirno in prevodno pesnjenje prepleta­ lo in dopolnjevalo. Sodobni prevajalci torej največ pišejo o prevajanju poezije, najpogoste­ je sicer v prozi, a včasih tudi v verzih: Kajetan Kovič je Dvogovor med pes­ nikom in prevajalcem spesnil v sonetnem diptihu, tudi Boris A. Novak v Odah prevajanju opeva izziv iskanja novih zlitin zvena in pomena v so­ netnih variantah, medtem ko je Maja Haderlap metaforično zastavljena vprašanja o naravi in zmogljivosti prevajanja izoblikovala v prostem ver­ zu. Njeno prevajanje je v prevodu Štefana Vevarja postavljeno na čelo an­ tologije, čeprav bi jo kot najmlajše besedilo lahko tudi zaključevalo. Toda zadnjo besedo ima poetološko biografski dialog iz intervjuja Ane Geršak z Jolko Milič.

Knjižne uspešnice na tujem in pri nas Kako nastanejo knjižne uspešnice? Se jih lahko napove? Se jih lahko ustvari? Kdaj knjiga postane knjižna uspešnica?

prof. dr. Miha Kovač in dr. Samo Rugelj sreda, 15. 2. ob 14. uri

Trajanje:

3 šolske ure; od 14.00 -16.30

Lokacija:

Trubarjeva hiša literature, Ljubljana

129-130 | februar–marec 2017

VLJUDNO VABLJENI! Prijave do 13. 2. 2017 na helena.kovacevic@dzs.si Za člane DSZ, DSK in knjižničarje je predavanje brezplačno, za ostale 15 €


Angažirano

Mokrocveteče rož’ce poezije

Težavna pot v prihodnost

VS.

James Lovelock

rap skillz

prevod: Samo Kuščer Mladinska knjiga, zbirka Esenca, 2017, m. v., 198 str., 24,94 €

Fante zbiraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala ... F. Prešeren: Dekletom

spomnm se te, top dekle, hotla vse, imela vse ... Trkaj: Dekletom

Teorija drona prevod: Marko Bratina Krtina, zbirka Krt, 2016, m. v., 241 str., 22 €

Droni, brezpilotna letala, daljinsko vodena prek ekrana iz udobnih pisarn, kot ena najnaprednejših vojaških teh­ nologij, niso samo v temelju spreme­ nila vojaških spopadov v hladne ekse­ kucije brez vnaprej dane možnosti boja in protiudarca, kar je bila vsaj v teoriji značilnost vojskovanja doslej (čeprav zgodovina kaže, da je bila evolucija orožja taka, da je delovalo na vse večje razdalje in je omogočalo vse manj osebne spopade), temveč so, kot trdi fran­ coski filozof in predavatelj na pariški fakulteti Grégoire Chamayou (1976) v svoji odmevni knjigi iz leta 2013, tudi v osnovi preobrnili mišljenje in filozofijo vojskovanja. Zagovorniki drone nam­reč pred­ stavljajo celo kot »humanitarno orožje«, obenem pa gre za orož­ je, ki prebija sedanje pravne in zakonske okvire bojevanja, omogo­ ča vojaške posege zaradi relativno nepomembnih, skoraj osebnih vzrokov itn. Dron kot orožje, ki ob svoji uporabi trči v mnoge nove ­konkretne in teoretične dileme. > Samo Rugelj

Hej, kaj je to? Rapovski battle? Slovenska klasična poezija proti rap skillz? Prešeren, Jenko, Kette … proti Trkaju, drugim raperjem in slovenskim mulcem. Danes povemo drugače, čutimo pa isto. Preveri staro, predihaj novo. V novem je staro in v starem je bilo že novo. In daj muz’ko na glas – dobiš jo s knjigo – pa še zarapaš lahko zraven!

© Mladinska knjiga

Grégoire Chamayou

Vse bralce, ki jih zanimajo dobre knjige vabimo, da postanejo Buklini prijatelji tudi na Facebooku.

S klikom do dobre knjige!

Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige

Lovelock (1919), angleški raziskova­ lec, izumitelj in publicist, je tudi pri nas znan z dvema prevedenima knjigama o Gaji, Zemlji kot živemu orga­ nizmu (kar je koncept, ki ga že dolgo razvija v svojih knjigah). Težavna pot v prihodnost je njegovo zadnje delo (iz leta 2014), napisal ga je kot skoraj stoletni koncentrat svojih razmišljanj in dognanj, v njem pa skuša zaobjeti nekatera ključna vprašanja prihodnosti našega plane­ ta in človekovega življenja na njem. Ta segajo tudi daleč prek našega časa. Globalno segrevanje in posledice izpustov ogljikovega di­oksida tako denimo postavlja v precej daljši okvir povečevanja sevanja Son­ ca v naslednjih sto milijonih let, zaradi česar bo Zemlja že postala manj primerna za bivanje. Za večjo uporabo jedrske energije kot naj­ bolj elegantnega načina za reševanje energetskih potreb pa trdi, da se ta koncept ne prebije zaradi temeljnega nezaupanja javnosti do zna­ nosti. V knjigi ves čas streže tudi z osebnimi primeri, s katerimi kaže na to, da človekov koncept bivanja in odločanja ni po definiciji supe­ rioren v primerjavi z drugimi bitji. Primerja ga tudi z razvojem raču­ nalnikov, ki se kljub neznanskemu povečanju svoje zmogljivosti za osnovno uporabo, kot je denimo urejanje besedil, v nekaj desetletjih niso nič kaj posebno izboljšali. Strnjeni povzetek življenjskega izkust­ va neutrudnega zagovornika Zemlje. > Samo Rugelj

UMco d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana tel. 01/520 18 39 knjigarna@umco.si

Najhitreje do knjige: v knjigarnah www.emka.si

080 12 05


Petek, 3. 3. 18.00, Ljubljana, Vodnikova domačija

Poročilo 1314 in Otvoritev razstave Tiny Ideologies/Drobne ideologije Jasmina B. Freliha

Sobota, 4. 3. 20.00, Ljubljana, Klub Cankarjevega doma

Vrhunci festivala Literature sveta Fabula 2017

Torek, 7. 3. 17.00, Ljubljana, SNG Drama

FOKUS:

Ruska duša med romantiko in tržno nišo

Velja, da vstop v politiko pomeni tudi konec kakršnegakoli drugačnega življenja, zato se mnogi, sploh mladi, politike izogibajo. Pogovor se bo osredotočal konec političnega udejstvovanja nekaterih najbolj vidnih slovenskih političark in politikov. Je bil konec povezan s tesnobo ali olajšanjem? Gostje: Gregor Golobič, dr. Romana Jordan, Vika Potočnik, dr. Žiga Turk

Vsi (bralci) so jo kdaj začutili, a le redki znajo povedati, kaj je v resnici. Ruska duša je eden najbolj nesmrtnih fenomenov v zgodovini književnosti. Ruski pisatelj Viktor Jerofejev, letošnji gost Fabule, v angleščini ironično pripominja, da kadar pije vodko, pije lastno rusko dušo. Drugi gost Fabule, francoski pisatelj Mathias Énard svoj roman, ki se dogaja v Rusiji, odpre z besedami, ki jih pripiše Čehovu – da rusko dušo sestavljajo le alkohol, nostalgija in ljubezen do konjskih dirk. Prav v tem času pa smo v slovenščini dobili tudi nov prevod Zapiskov iz podtalja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, enega prvih avtorjev, ki so iz ruske duše naredil izvozni artikel. Kateri del ruske duše je oprijemljiv – in kateri le utvara? Gostje: dr. Blaž Podlesnik, Urša Zabukovec, Sara Špelec Odlomke iz literarnih del bo interpretiral(a) član(ica) ansambla SNG Drama Ljubljana

Življenje po koncu politike

Ob razstavi naslovnic kratkih zgodb iz zbirke Ideoluzije bo avtor predstavil literarno poročilo potovanja v New York med predsedniškimi volitvami.

Slavnostna otvoritev festivala s francoskim pisateljem Mathiasom Énardom

Ponedeljek, 6. 3. 18.00, Ljubljana, Trubarjeva hiša literature

Mathias Énard (1972) velja za enega najboljših in najinovativnejših francoskih pisateljev, čigar roman Kompas je leta 2015 prejel najprestižnejšo francosko literarno nagrado, Goncourtovo. Je eruditski analitik evropskih kultur ter izjemen poznavalec Bližnjega vzhoda, ki s svojo literaturo in javnimi nastopi nasprotuje vse glasnejšemu evropskemu populizmu in nacionalizmu. V času festivala Literature sveta Fabula bosta izšli njegovi deli Alkohol in nostalgija (Beletrina) ter Kompas (Mladinska knjiga). Moderator: Igor E. Bergant

Živali umirajo drugače

FOKUS:

Nedelja, 5. 3. 12.00, Ljubljana, Vodnikova domačija

Festivalski program

Nedelja, 5. 3. 20.00, Ljubljana, Klub Cankarjevega doma

Zakaj – čeprav smrti hišnih ljubljenčkov velikokrat pripisujemo enako težo kot smrti družinskega člana, večina ljudi smrti živali, ki so del kolesja prehrambene industrije, ne vidi kot resnično, tragično, smrt? Predavanju enega najvidnejših svetovnih borcev za pravice živali in aktivista Martina Ballucha, ki je dosegel vpis pravic živali v avstrijsko ustavo, bo sledila razprava o pomenu državljanske nepokorščine pri boju za pravice zatiranih. Gostje: dr. Martin Balluch, dr. Tomaž Grušovnik Moderator: dr. Luka Omladič

Ponedeljek, 6. 3. 20.00, Ljubljana, Klub Cankarjevega doma

M L A DA FA B U L A :

Sploščeni zajec. Risanka v živo! (3+) Pes in podgana na cesti najdeta sploščenega zajca. Kaj naj storita? Naj ga kar pustita ležati tam? Pisatelj in ilustrator Bárður Oskarsson se v zgodbi vprašanj življenja in smrti loteva z veliko humorja in sočutja in jo zaključi s presenetljivim obratom. Spletna knjigarna: Pripovedovalka: Špela Frlic www.hartpublishing.si Animator: Jure Lavrin hartpublishing@gmail.com +386 41 636 503 Glasbenik: Marko Brdnik Slikanica je izšla pri založbi Zala, prevedel Darko Čuden.

Literarni večer s srbskim pisateljem Igorjem Marojevićem

FOKUS:

Torek, 7. 3. 20.00, Ljubljana, Štihova dvorana

Literarni večer s finsko pisateljico Sofi Oksanen Sofi Oksanen (1977) je danes ena najbolj priznanih, mednarodno uveljavljenih in cenjenih finskih pisateljic mlajše in srednje generacije, ki je mednarodni preboj pa je dosegla z romanom Očiščenje. Njena dela so prevedena v več kot 50 jezikov. Konec leta 2016 je v slovenščini izšel njen roman Ko golobice izginejo (Beletrina). Moderatorka: Staša Pavlović

www.hartpublishing.si

Igor Marojević (1968), srbski pisatelj, dramatik, kolumnist in prevajalec. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi za svoja prozna dela nagrado Károly Szirmai, nagrado Stevana Pešića in nagrado sklada Borislava Pekića ter nagrado Desimir Tošić za eseje. V času festivala Fabula bo izšel njegov roman Mamina roka (Beletrina). Moderator: dr. Boštjan Narat

Nova zbirka izobraževalnih vodnikov

oglas BUKLA 200x60 hartman.indd 1

11.11.2016 11:58:35


Sreda, 8. 3. 17.30, Ljubljana, Narodna galerija FOKUS:

Lastno življenje Na dan žena bo svoje najljubše slikarke in ženske motive v stalni zbirki Narodne galerije predstavila programska vodja festivala Fabula, Manca G. Renko. Nato bo ob 18.15 v Avditoriju Narodne galerije sledila predstavitev njene knjige Lastno življenje, ki skozi življenjsko zgodbo Zofke Kveder mladim bralkam in bralcem predstavlja boj žensk za vstop v javno življenje in pravico do umetniškega izražanja. Gostja: Manca G. Renko Moderatorka: Miša Molk

Četrtek, 9. 3. 18.00 Ljubljana, Knjigarna Konzorcij FOKUS:

»Wagner je Islamska republika.« Ob izidu romana Kompas Mathiasa Énarda Roman Kompas, ki je Mathiasu Énardu prinesel Goncourtovo nagrado leta 2015, je nekakšna bližnjevzhodna variacija na Magrisovo Donavo; skozi mojstrsko uglašeno množico kulturnih referenc razkriva, kako zelo sta bila skozi zgodovino prepletena Zahod in Vzhod in kako problematičen je (bil) »orientalističen« pogled Zahoda na Vzhod. Zakaj se moramo povezave med Vzhodom in Zahodom danes zavedati

bolj kot kdajkoli? Komu bomo prisluhnili, eruditom ali populistom? Gostje: Ervin Hladnik Milharčič, Barbara Skubic, Suzana Koncut Moderatorka: Tina Košir

Četrtek, 9. 3. 20.00, Ljubljana, Klub Cankarjevega doma

Literarni večer s španskim pisateljem Bernardom Atxago Bernardo Atxaga (1951) je baskovski pisatelj, pesnik in prevajalec, ki je za svoja dela prejel mnoge najprestižnejše nagrade. Za roman Dnevi Nevade je bil nagrajen z državno kritiško nagrado za najboljše prozno delo v baskovskem jeziku. Njegova literarna dela so prevedena v več kot 20 jezikov. V času festivala Fabula bo izšel njegov roman Dnevi Nevade (Beletrina). Moderator: Luka Lisjak Gabrijelčič

Petek, 10. 3. 17.00, Ljubljana, SNG Drama Kavarna FOKUS:

»Stati na pragu poslednje dobe« Nesmrtnost Walterja Benjamina

da je obravnaval vse temeljne probleme sodobnosti od popkulture do fašizma, pri tem pa se je zavedal, da »zgodovinsko življenje vedno premine na nekem kraju; a v celoti je neumrljivo.« Zato lahko danes skozi njegove eseje, večinoma fragmente (ki so sami po sebi nesmrtna forma, forma brez konca) iščemo tudi odgovore na sodobna vprašanja: od tega, kako se braniti pred populistično politiko do razumevanja neodgovorne in neinformirane javnosti. Gosta: dr. Lev Kreft, dr. Tadej Troha Moderatorka: Polona Balantič

Sobota, 11. 3. 20.00, Ljubljana, Klub Cankarjevega doma

Slavnostni zaključek festivala z ruskim pisateljem Viktorem Jerofejevim Viktor Jerofejev (1947) je eden najbolj prepoznanih sodobnih ruskih pisateljev, ki se je v literarno zgodovino zapisal kot sourednik almanaha Metropol, intelektualne bombe, v kateri so leta 1979 svoja literarna dela objavili sovjetskemu režimu neljubi avtorji. Jerofejevu so za skoraj desetletje prepovedali objavljati ter ga izključili iz Društva sovjetskih pisateljev. V času festivala Fabula bo izšla njegova zadnja knjiga, zbirka kratkih zgodb Telo (Beletrina). Moderator: dr. Andrej Stopar

Walter Benjamin je v zadnjih letih postal eden najpopularnejših mislecev dvajsetega stoletja, za katerega se zdi,

Mathias Énard

Viktor Jerofejev

Fabula tudi v vašem kraju:

Sofi Oksanen

Bernardo Atxaga

Celje: 22. 2. ob 18.00 Mohor Hudej in Mitja Čander v Muzeju novejše zgodovine Nova Gorica: 23. 2. ob 19.00 dr. Alojz Ihan in Miha Kosovel v Beer Baru Gallus

Literature sveta

Trbovlje: 25. 2. ob 11.00 MLADA FABULA – Sploščeni zajec – Risanka v živo! (3+) Maribor: 9. 3. ob 18.00 dr. Alojz Ihan in Danaja Lorenčič v Salonu uporabnih

FOKUS: NE SMRTNO ST

umetnosti

Alojz Ihan Igor Marojević Manca G. Renko

3.—11. 3. 2017 Več o programu na:

www.festival-fabula.org


Rahločutno Poljub za piko na i Romance iz Fool's Golda Susan Mallery

prevod: Barbara Golubovac Golob Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 312 str., 10,90 €

Nevada Hendrix, uspešna gradbena in­ ženirka, na pogovoru za novo službo z grozo ugotovi, da bo imela, če bo dobi­ la želeno delovno mesto, velike težave s svojim šefom Tuckerjem Janackom. Pa ne zato, ker bi bil ta tako av­ toritativen, ampak ker je prav z njim pred leti doživela svojo prvo posteljno izkušnjo. Ta je bila nadvse katastrofalna! Nevada po po­ govoru s sestrama in prijateljicami vendarle sprejme službo, a svo­ jemu šefu že takoj postavi pravila: nihče od njiju ne sme več omen­ jati njune obupne ljubezenske noči in za povrh se ne smeta znova zaplesti v romanco. Se bosta držala svojega dogovora? In kakšno vlogo bo za piko na i odigrala Caterina Stoicasescu, prav posebna oseba iz življenja glavnih junakov? Lahkotni ljubezenski roman pri­ naša še eno od zapleteno-zabavnih zgodb iz serije romanc iz Fool's Golda. > Vesna Sivec Poljanšek

Zapeljevanje Elliota McBrida

Zaklad rubinov Tessa Afshar

prevod: Irena Modrijan Družina, 2017, m. v., 318 str., 19,90 €

V Iranu rojena avtorica, ki se je iz mus­ limanske spreobrnila v krščansko ve­ ro, je slovenskim bralcem ponudila že dva romana Dragulj v pesku in Na polju milosti. Osrednje prizorišče tretje­ ga ljubezenskega romana je razkošen perzijski dvor, kamor pride izo­bražena mlada Judinja Sara na preizkušnjo za kraljičino pisarko. Njen oče, zakrneli in žalostni vdovec, je s hčerko tkal vezi z učenjem branja, pisanja in tujih jezikov, kar ji je pomagalo, da je dobila zah­ tevno službo na kraljevem dvoru, nikakor pa se ni mogla ponašati s poznavanjem družabnih ali čustvenih veščin in dvorskih spletk ter pravil primernega obnašanja za mlade ženske. Zaradi svoje bistrosti in predanosti delu je kmalu postala tesna kraljičina zaupnica in ta ji je v zameno za njeno pomoč poiskala plemiškega moža. To pa je bilo zadnje, kar si je Sara želela, saj je zelo uživala v svojem delu. Novemu možu je na poročni dan nehote povzročila sramoto pred dvorjani in tako pot v zakon začela z nezaupanjem in jezo. Sledili so osamljeni meseci mlade žene, ko je s pomočjo vere našla dovolj moči in zau­ panja vase, sčasoma pa tudi moževo naklonjenost. >Renate Rugelj

Prepovedana romanca

Zgodbe Škotskega višavja; knj. 5 Jennifer Ashley

Penelope Ward

prevod: Anja Bakan Hiša knjig, založba KMŠ, 2016, m. v., 416 str., 12,99 €

Peti roman v seriji zgodb s Škotskega višavja se začne z dramatičnim zaple­ tom; Juliano zaročenec tik pred zdajci pusti na cedilu, saj se na dan poroke odloči, da bo raje pobegnil s svojo učiteljico klavirja. Šokira­ na Juliana je tako prepuščena vprašanjem zvedavih gostov, a k sreči v kapelici naleti na Elliota McBrida, svojo prvo ljubezen, in mu v sili predlaga zakon. Elliot, sicer malo šokiran, Julianino snubitev sprej­ me, saj ji je bil skrivaj vedno naklonjen … Juliana kasneje ugotovi, da bo zakon z Elliotom vse prej kot mirna plovba, saj se preselita v oddaljeno Višavje, kjer ji poleg gradu, ki žalostno propada, skrbi de­ la tudi mož. Elliota namreč preganjajo duhovi ujetništva v Indiji, a Juliana je prepričana, da bosta skupaj premagala vse ovire. Jima bo uspelo? > Vanja Jazbec

Bodi moja

Jennifer L. Armentrout

prevod: Ida Sternad Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 383 str., 12,90 €

Teresa je že nekaj časa zaljubljena v bratovega najboljšega prijatelja Jasa. Pravkar se je vpisala na fakulteto, ker ne more trenirati plesa med okrevan­ jem po operaciji kolena in po dolgem času je Jase spet v njenem živ­ ljenju. Pred kakim letom sta se Jasom poljubila in Teresa po vsem tem času še vedno misli le nanj, čeprav se je on izogiba. Preseneče­ nje, ko skupaj obiskujeta predavanje, je obenem prijetno in mučno, vse pa kaže, da tudi Jase ne more pozabiti na tisti poljub, saj izkoristi vsako priložnost, da je v Teresini bližini. Med ukradenimi poljubi in čustvi, ki se jim ne moreta upirati, se odvije še drama s Teresino so­ stanovalko in Jasovo veliko skrivnostjo. > Klara Jarc 34

129-130 | februar–marec 2017

prevod: Katja Bizjak Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2017, m. v., 294 str., 10,90 €

Prepovedana romanca je knjiga v knji­ gi. Skrivnostna razmerja in družinske vezi se razkrivajo v zgodbi, ki jo znot­ raj romana piše mladi Elec. Tega Greta, pripovedovalka in glavna ju­ nakinja, spozna kot sina svojega očima, ki je prišel živet v njeno dru­ žino. Kot najstnika se drug do drugega obnašata skrajno sovražno, čeprav v obeh tli prepovedana strast, ki jo uspešno tajita tako pred sabo kot drug pred drugim. Ko se po več letih ponovno srečata, sta moški in ženska z izkušnjami in mnogimi spoznanji. Kako bosta to­ krat krotila svoje strasti? Kako se bo končala njuna zgodba po razkri­ tju dolgo zatajevane družinske skrivnosti? Zabavno in napeto branje do zadnje strani. > Sonja Juvan

Vražji vojvoda Madeline Hunter

prevod: Petra Brecelj Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 313 str., 10,90 €

Marianne Radley z mamo že nekaj let skrbi za sestrično Noro, ki se je zara­ di travmatičnega dogodka zaprla v svoj svet. Mariannin stric, sicer povzpetni­ ški plemič, je prepričan, da je za Norino stanje kriv vojvoda Ayles­ bury, ki je poleg tega osumljen tudi bratovega umora in znan po svo­ jih vražjih dogodivščinah. Aylesburyja z grožnjami stisne v kot in v zameno, da zadeva potihne, zahteva, da se poroči z Marianne in tako družino dvigne na družbeni lestvici. Marianne stričeva ideja ne diši, vendar nima izbire. Prepusti se torej vražjemu vojvodi, da bi morda vsaj izbrskala njegove skrivnosti, a kaj ko namesto tega na dan pride­ jo strasti in nežnejša čustva. > Klara Jarc


Angelski delež

Ko srce oprosti

Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 475 str., 14,90 €

prevod: Maja Brodschneider Kotnik Hiša knjig, založba KMŠ, 2016, m. v., 493 str., 12,99 €

Kralji burbona, knj. 2 J. R. Ward; prevod: Irena Furlan

Dojenček Bridget Jones

Trije mušketirji; knj. 1 Ruth M. Lerga

Družinska saga o Bradfordih iz Charlemonta v Kentuckyju ­p r i p o v e d u j e o zapletenih me d s eb ojnih odnosih, pros­ tranem po­ sestvu, deka­ dentnih članih bogate družine in o viru njihovega bogastva: ekskluzivni znamki burbona. Je »pater fami­ lias« W. W. Baldwine res storil samomor ali je bil umorjen? Sum pade na vse člane druži­ ne, zlasti na najstarejšega sina. Vse ima svoje posledice, vsi imajo svoje skrivnosti. Ker vsi nekaj tajijo, ni mogoče nikomur zaupati. Pre­ iskava smrti povzroči, da postanejo odnosi med člani družine in zaposlenimi, ki so neloč­ ljivo povezani z družinskimi zadevami, vse bolj napeti: razkrivajo se desetletja zatajevane resnice in strasti. Je smrt očetomor, umor ali samomor? Kakšna je resnica o ljudeh, ki jih je spridilo bogastvo, od katerega svoj davek zah­ tevajo tudi angeli? > Sonja Juvan

Helen Fielding

prevod: Jolanda Blokar Mladinska knjiga, zbirka Oddih, 2016, t. v., 232 str., 24,94 €

Bridget Jo­ nes je ena tis­ tih junakinj, ki jih ni težko imeti rad – je preprosta, zmedena, ne­ rodna in na­ ivna. Njen najnovejši dnevnik nas vrača v čas pred prvo nosečnostjo in po­ roko z Markom Darcyjem. Samska Bridget je razpeta med kariero televizijske produ­ centke, ponočevanjem s prijatelji in stra­ hom, da se ji bo biološka ura iztekla, še preden bo postala mama. A nato se zgodi, da nepričakovano zanosi. Navdušena nad tem, da se ji bo končno uresničila velika želja, kmalu spozna, da je nosečnost daleč od njenih romantičnih pričakovanj. Teh devet mesecev doživlja kot kaotično zmes veselja in obupa, tujih nasvetov in obsede­ nosti s hrano. Ves čas pa se skupaj z Brid­ get do konca sprašujemo le eno: »Kdo je oče?« > Alenka Štrukelj

Nicole Saint­ -Jones in vi­ kont Richard Illingsworth sta na boj­ ni nogi že več kot eno leto, ker je Richard zaradi maš­ čevanja ranil njen ponos. Nicolin brat in Richardova sestra sta zdaj vendarle srečno poročena, zato je čas, da se družinska drama umiri in da zakopljeta bojno sekiro. Nicole se tako odloči, da bo postala vljudna in da si bo izbrala moža. Za­ radi ponesrečenega spletkarjenja obuboža­ nega plemiča sta se Nicole in Richard prisil­ jena poročiti, na žalost pa je zveza zaradi njune vzkipljive narave na nitki. Da bi pre­ brodila prvo in vse naslednje krize, se bo­ sta morala naučiti potrpežljivosti, odpušča­ nja in zaupanja. Mešanica zabavnih situacij in besednih bojevanj ter lekcij iz »zakonske terapije«. > Klara Jarc

14,90 EUR

12,90 EUR

10,90 EUR

12,90 EUR

12,90 EUR

10,90 EUR

NOVOSTI iz zbirke

Izid: 17. februar

Izid: 17. februar

Izid: 17. februar

12,90 EUR 12,

10,90 EUR 10

12 12,90 EUR

12,90 EUR

12,90 EUR

12,90 EUR 12

Izid: 17. februar

Izid: 17. februar

LJUBLJANA: Citypark • »opova ulica 7 • E.Leclerc • Kolosej • MikloπiËeva 11 • Mercator center Šiška • Pasaža Maximarketa • Supernova Rudnik; CELJE: Citycenter • Planet Tuš; DOMŽALE: Mercator center; KAMNIK: Qlandia; KOPER: Planet Tuš; KRANJ: TC Savski otok; MARIBOR: Mercator center Tabor • Qlandia; NOVA GORICA: Qlandia www.felix.si


novosti

Napeto Lomilec src; Milost

Julie Garwood; prevod: Neža Kralj Mladinska knjiga, zbirka Oddih, 2016, m. v., 528 str., 32,96 €/knjigo

Zaljubljena do ušes Zbirka Lucky Harbor, 3 Jill Shalvis; 12,99 €

Hudomušne pregrehe Daniela Mackenzieja Zbirka Zgodbe Škotskega višavja, 6 Jennifer Ashley; 13,99 €

Julie Garwood se je v seriji knjig Buchanan/FBI zelo uspešno podala iz zgodovinskih v sodobne kriminalno-romantične vo­ de. V prvi knjigi se pretkan serijski morilec odloči, da bo Lau­ rant Madden njegova nova žrtev, o tem pa hudoželjno posvari njenega brata, očeta Toma. Tom se pretresen obrne na svojega najboljšega prijatelja Nicka Buchanana, ki je obenem agent FBI. Pod krinko Laurantinega zaročenca se Nick poda na lov za mo­ rilcem, ujame pa tudi žensko svojega življenja. V drugi knjigi spoznamo Nickovega brata Thea, zveznega tožilca, ki mu Mi­ chelle Renard z operacijo reši življenje. Sposobni zdravnici se gre po okrevanju zahvalit, v njenem domačem mestu pa nale­ ti na težave. Na Michellino novo ordinacijo se je spravil vandal, vendar Theo sluti, da je za napadom nekaj več od navadne hudobije. Njegovi sumi se potrdi­ jo, ko ju poskusijo umoriti, zato mora Theo čim prej odkriti, kaj poskušajo napadalci skriti. Liki, ki zabavajo in očarajo, napeta zgodba, ki pritegne, ter nekaj strastnih trenutkov, ki zači­ nijo pisanje priljubljene avtorice. > Klara Jarc

Ženska v kabini številka 10 Ruth Ware

prevod: Petra Anžlovar Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 368 str., 12,90 €

Greh in rahločutnost Grešno povabilo Zbirka družina Griffin, 1 Zbirka družina Griffin, 2 Suzanne Enoch; 12,99 € Suzanne Enoch; 12,99 €

napovedujemo

Če ste se kdaj spraševali, kakšen je občutek klavstrofobičnosti, vam bo ob branju te psihološke kriminalke kmalu jasno. Britan­ ska pisateljica je spisala grotesken in do zadnjega poglavja ne­ predvidljiv psihološki triler, ki se odvija na krovu luksuzne ladje. Novinarka Lo si je križarjenje z bogatini predstavljala kot oddih in izvrstno priložnost za vzpon poslovne kariere. Nenačrtovano pa se mora kmalu po izplutju namesto z madeži vina na večerni obleki ukvarjati s krvavim madežem, ki je skrivnostno izgi­ nil s steklene ladijske ograje, in glasnim pljuskom vode, ki ga je edina slišala sredi noči. Lahko bi šlo za povsem običajno bučanje morja, če se ji ne bi zde­ lo, da je na vodni gladini za hip zagledala obris človeškega ... do zadnjega obraza. Za nameček pa je bila še edina, ki je na ladji sre­ poglavja nepredvidljiv čala skrivnostno črnolaso žensko v majici Pink Floydov iz kabine 10, ki pa naj bi bila po zagotovilu gostitelja prazna. psihološki triler ... Prepričana o umoru neznanke se Lo znajde v kaosu spletk in ugank, kjer tudi sama začne vse bolj izgubljati razsodnost. Kako se rešiti, ko si ujet na ladji in ti strežejo po življenju? In kako odkriti resnico, če ti nihče ne prisluhne? > Diana Volčjak

Krvavo oko

serija Krokar, knj. 1 Giles Kristian

prevod: Katja Mikelj Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 352 str., 10,90 €

Vzgajanje strastnih bralcev Nancy Newman; 26,99 €

Distribucija Avrora e: info@galarna.si t: 040 922 521

Mladega Osrica, ki ga je močno kazilo krvavo oko, so pred dvema letoma nezavestnega našli ležati ob vaškem pokopališču neke an­ gleške obmorske vasice. Usmilil se ga je ostareli, nemi tesar Ealh­ stan, ter mu ponudil streho nad glavo in tudi delo. Življenje bi te­ klo po mirnih tirnicah, če ne bi v vaški zaliv nekoč priplula ladja poganov, ki so se domačinom zaradi župnikove ukane maščevali s pobojem vseh mož in ... napet roman, požigom vasi. Zastrašujoči severnjaki so pustili pri življe­ nju le Osrica, ki je na svoje veliko začudenje razumel nji­ osnovan na hovo govorico, pa tudi ostarelega Ealhstana. Oba so vzeli s zgodovinski podlagi ... sabo na svoje nove osvajalske pohode. Krokarju, kot so se­ vernjaki preimenovali Osrica, je način življenja severnjaš­ kih bojevnikov sčasoma postal vse bolj domač. Morda zato, ker se je v njem v resnici preta­ kala neustrašna vikinška kri, s katero je kljuboval številnim tegobam? Napet roman, osnovan na zgodovinski podlagi, vleče k branju od prve do zadnje strani. > Vesna Sivec Poljanšek


Po Sloveniji Dekle pred njo J. P. Delaney

prevod: Marko Bogataj Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2017, m. v., 382 str., 12,90 €

Že kar nekaj časa je minilo od zadnjega romana Gil­ lian Flynn (Ni je več) in tudi Dekle na vlaku je pre­ brala že večina tistih, ki jih zanima žanr kriminalnih trilerjev, v katerih imajo glavno vlogo ženske. Dekle pred njo je roman, ki je že ob izidu lansiran kot mednarodna uspešnica, saj je tudi v slovenščini izšel na isti dan kot v ZDA in Veliki Britaniji ter še v več drugih dr­ žavah. Glavne vloge tu nima samo ena, temveč dve ženski, pripoved pa se poigra­ va s preklapljanjem med njunima pripovednima perspektivama. Emma je mlada ženska, ki se skupaj s svojim fantom Simonom odloči, da se bo preselila v arhi­ tekturno izpiljeno, minimalistično in celo rahlo klinično luskuzno londonsko sta­ novanje, ki ga oddaja njegov snovalec, arhitekt s posebnimi zahtevami. Jane pa je samostojna ženska, ki se v to stanovanje preseli že dobro leto kasneje, ko se dra­ matično tragični dogodki, zaradi katerih je bilo stanovanje ves ta čas prazno, do­ volj ohladijo in pozabijo, da se ne meni zanje. Vendar pa Janina selitev v to biva­ lišče za seboj povleče ne samo nujno preiskovanje okoliščin, v katerih je umrla Emma, temveč to potegne za seboj tudi (ne)zavedno ponavljanje podobnih kora­ kov, kot jih pred njo storila elegantna stanovalka – skupaj z njenim vse bolj uso­ dnim druženjem z arhitektom, ki ne zgublja nepotrebnih besed, ko želi žensko odpeljati v posteljo. Knjigi, ki se torej na eni strani spogleduje z Dekletom na vlaku, na drugi pa pogleduje za Petdesetimi odtenki, se že obeta tudi filmska prired­ ba, ki jo bo podpisal priznani režiser Ron Howard (med drugim tudi režiser vseh treh filmov, posnetih po romanih Dana Browna). > Samo Rugelj

Lovec

Kerrigan Byrne

prevod: Katja Jeraj Valentinčič Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 414 str., 12,90 €

Millie LeCour je trenutno najuspešnejša igralka na londonskih odrih. Ko ji pot prekriža plačani morilec Christopher Argent, ki je otroštvo preži­ vel v zaporu, se njuno življenje zasuka v popolno­ ma drugo smer. Čeprav je Argent sklenil pogodbo, da bo Millie ubil, svoje naloge prvič v življenju ne more izpeljati. Namesto tega se zaveže, da jo bo raje zašči­ til, njo in njenega sina. A tudi Millie ima nekaj skrivnosti in prav te so krive, da ji strežejo po življenju. So razmesarjene ženske in izginuli otroci povezani z Mil­ liejino skrivnostjo? Christopher in Millie skleneta kupčijo, iz katere dobita več, kot sta računala. > Klara Jarc

Čas je morilec Michel Bussi

prevod: Maja Lihtenvalner Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 479 str., 14,90 €

Po avtorjevi uspešnici Letalo brez nje, v kateri je zgodbo geografsko zasnoval med Francijo in Tur­ čijo, v drugem v slovenščino prevedenem trilerju francoskega pisatelja odpotujemo na počitnice na idiličen francoski otok. Vendar se dnevi na Korziki za Clotilde, ki tjakaj odpo­ tuje s svojo družino, kmalu spreobrnejo v srhljivo dramo, v kateri protagonist­ ka drobec za drobcem odkriva številne temne skrivnosti, ki so 27 let od usodne prometne nesreče skrbno varovane počivale na grobu njenih staršev in brata. Zaradi skrivnostnih sporočil ni več prepričana o materini smrti in podvomi o resničnosti dogodkov iz preteklosti. Zaradi neizpete ljubezni, ki znova vzplamti, pa postavi na kocko tudi odnos z možem. Številne navzkrižne laži zamajejo nje­ no zaupanje do najbližjih. Vznemirljiva in srhljiva družinska saga, ob kateri bo­ ste nemirni skoraj do zadnje strani. > Diana Volčjak

Samo Rugelj

Po poteh skozi čas

Vodnik po arheoloških parkih Slovenije Andreja Breznik Mladinska knjiga, 2016, m. v., 232 str., 24,94 €

Izvirni turistični vodnik, ki nas popelje po trenutno vseh slovenskih arheoloških parkih, je napisala Andre­ ja Breznik, ki je na ljubljanski Fakulteti za družbene ve­ de doktorirala iz upravljanja arheoloških parkov, zdaj pa je zaposlena v Narodnem muzeju Slovenije. Brezniko­ va je izlete po parkih, ti so v knjigi opremljeni z bogatim grafičnim in informativnim gradivom ter s seveda z ze­ mljevidi, razporedila po zgodovinski kronologiji, ta pa je tudi jasno označena na zemljevidu parkov takoj na za­ četku knjige. Prvi del, Kamen, ogenj, jame in lovci, pri­ naša tri parke: Divje babe, Potočko zijalko in Ajdovsko jamo. Drugi del, Prvi mojstri kovin, kamnita mesta in zemljene grobnice, ima devet postankov, od Debele gri­ že pri Volčjem gradu prek naselbine na pohorski Pošte­ li, Vač in Magdalenske gore do Mosta na Soči in vasi Šafarsko. Tretji del, Pax Romana, je najbolj obsežen, saj nas popelje po rimskih ostankih od Celja do Izole ter od Ljubljane do Starega trga in Šempetra v Savinjski dolini. Četrti del nam razkrije malo znani in več deset kilome­ trov dolg zid, ki je bil nekdaj v zahodni Sloveniji, njegove ostanke pa spoznamo v štirih parkih od Ajdovščine pa do Zaplane. Sklepni del pa prinaša t. i. Znanilce srednje­ ga veka, ki se raztezajo na petih parkih od Ajdovskega gradca do Tonovcovega gradu. Vodnik, s katerim boste spoznali Slovenijo v povsem drugi luči!

Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras Izbirni vodnik Milan Vinčec

fotografije: Milan Vinčec, Goran Gorišek Planinska zveza Slovenije, 2016, m. v., 184 str., 24,90 €

Jugozahodna Slovenija je s svojimi griči in hribi več kot primerna za obiskovanje v zimskem in spomla­ danskem času, pričujoči vodnik pa je zasnovan ta­ ko, da nas popelje na odkrivanje teh lepih krajev tudi širše, denimo v avtohtone vasi in doline, med ste­ ne in soteske pa vse do obale in v skrite morske za­ live. V njem boste torej našli opise izletov, ki vas bo­ do odpel­jali na Slavnik, Vremščico in Kokoš, pa tudi take, ki vam bodo z druge, pohodne perspektive pri­ bližali vasi, kot so Pomjan, Tinjan, Socerb, Krkavče in Kubed. Opis vsakega izleta je opremljen z osnovnimi tehničnimi podatki o izhodišču, trajanju poti, vzponu itn., dodana vrednost vodnika pa je v spremnih bese­ dilih k posameznemu izletu (vsega skupaj jih je 31), v katerih nas poznavalec tega območja, video­režiser, fotograf in publicist Milan Vinčec, seznani s širšo kul­ turno in zgodovinsko sliko območja, povezanega s predlaganim izletom. 129-130 | februar–marec 2017 37


Aktivno Menihi maratonci z gore Hiei

Pomočnik

Vzponi in padci poklicnega kolesarja Charly Wegelius, Tom Southam

John Stevens

fotografije: Tadashi Namba prevod: Polona Brumen, Andrej Poznič Ciceron, 2016, m. v., 187 str., 24 €

prevod: Jolanda Blokar Aktivni mediji, 2016, m. v., 300 str., 25 €

V zadnjih letih je tudi pri nas izšlo več knjig, ki avtobiografsko prikazujejo do­ sežke vrhunskih zahodnjaških ultra­ maratoncev (od Deana Karnazesa do Scotta Jureka), zato bo morda šokantno, kakšne neverjetne ultratekaške preizkušnje že dolgo prak­ ticirajo na Japonskem, ki se povsem upravičeno ponaša z naslovom druge največje maratonske velesile (za Kenijo). John Stevens (1947), sicer tudi budistični menih, v knjigi Menihi maratonci z gore Hiei popiše (skupaj z nadrobno zgodovino in vsemi religioznimi d ­ etajli) nepredstavljivo vzdržljivost in neupoglji­ vost japonskih menihov, ki se podredijo neverjetni preizkušnji zdržljivosti, v kate­ ri v sedmih letih pretečejo tisoč maratonov in ultra­maratonov, medtem pa seveda iz­ vajajo tudi svoje meniške obrede. Sem med drugim spada tudi preizkušnja, imenovana »doiri«, v kateri se menih podvrže sedmim dnem in pol bivanja brez hrane, pijače in spanja, njen namen pa je soočenje z lastno smrtjo. Število menihov, ki so uspeli preži­ veti te epske telesne zahteve, se za zdaj me­ ri le v nekaj desetinah, nekaj od njih pa je biografsko predstavljenih na koncu te izvr­ stne knjige. > Samo Rugelj

Tina Maze

v najbolj iskani biografiji leta

Mediji slikajo napačno sliko, ko po­ močnike grobo opisujejo kot dobre fan­ te, ki delajo dobra dela. Pomočniki niso samo dobrosrčneži, ki bi le radi pomagali drugim. Pravi pomočniki so plačani morilci. Kar počnejo, počnejo zato, ker so profesionalci. Službe »domestiqua« v kolesarstvu številni v resnici ne razumejo. Fizično je naloga pomočnika, da s svojo energijo kapetanu pomaga prihraniti njegovo in ga pripelje do ključnega trenutka dirke čim bolj svežega in pri močeh. Toda poleg tega je tu še vrsta precej bolj zaple­ tenih stvari, na primer kako zmanipulirati ali izsiliti potek dirke. Po­ močnik lahko to doseže na številne načine: lahko se vključi v pobeg in vozi na vso moč, da utrudi nasprotnika, lahko se vključi v napad, ven­ dar s pasivnostjo nasprotnika odvrača od pobega in zavira tempo dirke. ... o vseh »Postalo mi je jasno, da je možnosti odtenkih življenja nešteto. Ampak ključna stvar, ki sem jo moral dojeti, je bila, da mora biti »do­ profesionalnih mestique« skoraj tako močan kot nje­ kolesarjev ... gov vodja, pa tudi pameten in zaveda­ ti se mora, kaj počne. Pogosto mora sprejeti hipne odločitve, ki določajo potek dirke, brez navodil vodje ali menedžerja,« pripoveduje ­Charly Wegelius. V letih med profesionalci je hitro ugotovil, da je za poklicnega ko­ lesarja največkrat pomembna sposobnost, da preprosto zmore: da je sposoben iti na dirko, ko je utrujen, in je vedno dovolj v formi, da lah­ ko prispeva, kar mora; da mora pogosto na start brez ustrezne pripra­ ve, včasih že utrujen, bolan ali poškodovan. Naj je prihajajoče leto na papirju na januarskem pripravljalnem taboru še tako lepo, je profesi­ onalna sezona v resnici serija udarcev, ki te potolčejo; udarcev, po ka­ terih se moraš pobrati in nadaljevati. In točno o tem govori knjiga Pomočnik. O vseh odtenkih življenja profesionalnih kolesarjev ali kot pravi Wegelius: »Bil sem neskončno zbegan. Hodil sem na zajtrk, takoj po njem pa za kratek čas do dirke nazaj spat, ker sem bil tako zverinsko zjeban. To ni knjiga o trnovi po­ ti do poklicnega kolesarja, temveč zgodba tem, kako živiš, ko to po­ staneš.« > Blaž Mazi

Bayern

Zgodba enega najboljših nogometnih klubov na svetu Uli Hesse

od 28. februarja v vseh kNjigarNah

prevod: Niki Neubauer Učila International, zbirka Žepna knjiga, 2016, m. v., 352 str., 12,90 €

Cena: 28,90 €

www.dzs.si

38

080 80 81

129-130 | februar–marec 2017

info.narocila@dzs.si

Znani nemški (športni) novinar je v tej knjigi zbral vse svoje znanje o zname­ nitem nemškem klubu, ki ga »bodisi obožuješ bodisi sovražiš«. Bur­ na zgodovina, ki jo Hesse spremlja skozi prizmo širšega političnega dogajanja, ne razkriva le kočljivih okoliščin münchenskega kluba, v katerih se je ta kot zagovornik progresivne misli vedno znova zna­ šel, temveč uspešno premleva tudi vprašanje športa in (vsakodnev­ ne) politike. Delo, ki spremlja preštevilne klubske uspehe, nam po­ nuja goro najrazličnejših podatkov (najpogosteje v številkah), zaradi česar ga je, upoštevajoč tudi obširnost in nekoliko suhoparen jezik, težko prebrati na mah. Razen če vas pritegne prav njegova enciklo­ pedičnost. > Aljaž Krivec


Recepti Vlaganje in konzerviranje

Jedi iz žit

Najboljši recepti za domače shranke Cornelia Klaeger prevod: Marjana Samide Mladinska knjiga, 2016, t. v., 320 str., 39,90 €

Od domače kaše do dišečega peciva;

Zelenjavne jedi

Okusne, raznovrstne in zdrave;

Slastne domače jedi Testenine, štruklji in krompir;

Hitro se bo obrnila tale zima, zato lahko počasi že načrtujemo, kaj bomo v sezoni pridelali na vrtu in skrbno vložili za ozimnico. Ka­ ko se organizirati, že na prvih straneh pojasni nepogrešljiv sezonski koledar, na naslednjih straneh pa se nam že cedijo sline ob več kot 300 receptih za raznovrstne dobrote, od sladkih marmelad in liker­ jev, čatnijev in omak, do odišavljenih kisov in aromatičnih zeliščnih olj. Res ni boljšega od dobrot, ki jih sami pripravimo brez umetnih dodatkov, in s preizkušenimi tehnikami vlaganja, vkuhavanja in su­ šenja, prilagojenimi sodobnemu načinu kuhanja, ki so natančno opi­ sane v tej knjigi, si bomo še dolgo oblizovali prste. Za začetek vam priporočam malinov kis (brez skrbi, tudi zamrznjeni sadeži bodo do­ segli svoj namen), ki se odlično poda k raznovrstnim solatam. Pa do­ ber tek! > Vanja Jazbec

Dobra jed se sama ponuja Jedi stoletij za sodobne čase Klarisa M. Jovanović

ilustracije: Veno Dolenc ZTT, zbirka Kulinart, 2016, m. v., 64 str., 12 €

Knjižica s prikupno zunanjostjo vzbu­ di naklonjenost, odznotraj pa razkri­ je, kako je če se tovrstnega dela lotita umetnika. Klarisa Jovanović je pesnica in prevajalka, Veno Dolenc pa slikar in ilustrator, oba tu­ di glasbenika. Tako je lažje razumeti, zakaj in kako je lahko kuharska knjiga igriva, lahkotna, zabavna, da pritegne tudi otroke, ki jim je v prvi vrsti namenjena. Avtorica se je predstavljanja »jedi stoletij za sodobne čase« lotila raziskovalno ... kuhanje in ker je pri njenem povezovanju poezije z glas­ je nadvse bo pomembno interpretiranje ljudskih pesmi, je še lažje vstopila v svet kulinarične dediščine. Pre­ ustvarjalno govore, reke in druge ljudske modrosti, povezane početje ... s hrano, ki jih srečevala ob odkrivanju pesemske­ ga izročila, je umestila v knjigo, drugo pa je do­ dala praksa. Prepričana je, da je kuhanje nadvse ustvarjalno početje, ščepec zgodovine o pripravljeni jedi, pa tudi ne škodi. > Iztok Ilich

Dobrote z žara

Meso, robe in sveže priloge Milena Suwa Stanojević, Uroš Flis, Božica Mirić fotografije: Tomo Jeseničnik Cankarjeva založba, 2016, t. v., 64 str., 8,95 €/knjigo

Štiri priročne in uporabne kuhari­ ce, ki vsaka zase vsebujejo preizkuše­ ne in preproste kuharske recepte, med katerimi se bodo znašli tako kuharski začet­niki kot tisti, ki bi želeli svoje vih­ tenje kuharskih pripomočkov izpopol­ niti. Ljubitelji domače kuhinje bodo v knjigi Slastne domače jedi našli pre­ proste recepte za pripravo tako skut­ nih kot ajdovih štrukljev z orehi ali pa matevža in številnih jedi iz krompirja. Navdušenci nad kašami, polento, riče­ tom in drugimi dobrotami iz žit bo­ do svoj tedenski jedilnik lahko oboga­ tili s pomočjo receptov iz knjige Jedi iz žit. Navodila za shranjevanje in pri­ pravo različnih vrst zelenjave ter bar­ ... vsaka od kuharic viti recepti za pripravo okusnih zelen­ vsebuje trideset javnih jedi od tradicionalnega kislega skrbno izbranih zelja do popularnega čičerkinega na­ maza so zbrani v kuharici Zelenjavne receptov ... jedi. Navsezadnje pa bodo na svoj ra­ čun prišli tudi ljubitelji žara, ki bodo v knjigi Dobrote z žara našli številne namige, kako na žaru pripraviti okusno ribjo, mesno ali zelenjavo jed in kako katero koli od njih tudi primerno in omamno začiniti. Vsaka od kuharic v priročnem forma­ tu vsebuje trideset skrbno izbranih receptov, opremljenih z barvni­ mi fotografijami, v uvodnem delu pa v vsaki knjigi najdete tudi nekaj splošnih napotkov in koristnih zvijač za kuharske mojstrovine, ki jih bo vsak gurmanski navdušenec lahko s pridom uporabil tudi za pri­ pravo drugih jedi. > Diana Volčjak

129-130 | februar–marec 2017 39


Psihoanaliza in psihologija Psihoanalitična diagnostika

Razumevanje osebnostne zgradbe skozi klinični proces Nancy McWilliams prevod: Branko Gradišnik UMco, zbirka Preobrazba, 2017, m. v., 727 str., 28,90 €, JAK

Kako bi definirali zdravo osebnost? Nancy McWilliams, ena najugled­ nejših ameriških psihologinj in avtorica temeljne knjige Psihoanalitična diagnostika, ki je že kmalu po izidu prešla med moderne klasike na svojem področju, bi rekla, da je človek integ­rirane identitete tisti z zre­ limi osebnostnimi obrambami, z zmožnostjo prelaganja zadovoljitve, s strpnostjo do čustvene navzkrižnosti in dvomljivosti ter z zmožnost­ jo uravnavanja čustev in afektov. Zato je to njeno najbolj znano delo, ki prinaša pregled značajskih organiziranosti od narcističnih do histerič­ ne psihike, v svojem bistvu knjiga o človekovih osebnostnih zgradbah nasploh, ne pa predvsem o osebnostnih mot­njah. Čeprav je osredin­ jena na klinično nalogo diagnosticiranja, kar predpos­tavlja, da člo­ vek, ki se je obrnil po psihoterapevtsko pomoč, tako ali drugače trpi, ne bi smeli pozabiti na možnost, da problem, zaradi katerega paci­ ent išče pomoč, morda sploh nima zveze z njegovim temeljnim znača­ jem. Utegne iti na primer zgolj za odzivanje na kak pritisk, ki bi izčr­ pal vsakogaršnje rezerve ne glede na to, kakšna je njegova osebnostna zgradba. McWilliams je svoje psihodinamsko diagnostično delo napi­ sala z več nameni: a) na enem mestu strniti pregled teoretskega razvo­ ja na tem področju, b) zapolniti luknje v študijski in praktični psiho­ terapevtski obravnavi te tematike, c) pojasniti raznoliko taksonomijo in ji tudi določiti mesto v enotni psihodinamski zgradbi, č) predstavi­ ti diagnostična orodja in metode, oboje seveda v kompleksni naveza­ vi na poznejšo obravnavo in zdravljenje in d) z vsem tem sezidati most med psihodinamsko in kognitivno-behavioristično semiotiko. Ob tem knjiga prinaša tudi kritično evalvacijo rabe današnje klinične psiholo­ gije na področju duševne terapije, s čimer je lahko dragocen priročnik tudi samouku in samozdravljencu, saj se avtorica ponaša ne le z uni­ verzalnim znanjem z obravnavanih področij, temveč ima poseben dar, da zna preprosto in umljivo predstaviti zapletene koncepte. Sodobno temeljno delo s področja psihoanalize in psihoterapije!

Preslišani krik po smislu Viktor E. Frankl

prevod: Niki Neubauer Celjska Mohorjeva družba, 2016, m. v., 208 str., 19,50 €, JAK

Leta 1977 je priznani dunajski psihote­ rapevt Viktor E. Frankl v predgovoru, s katerim je to knjigo pospremil med bralce, zapisal, da je svet zajel »pojav in vztrajanje občutka nesmisla«, ki po njegovem velja za »nevrozo sedemdesetih let«. Čeprav od njegovega zapisa mineva natanko štirideset let, se zdi, da je problematika, ki jo avtor poudarja v tej knjigi, še vedno enako (ali celo še mnogo bolj) pe­ reča. Človeku, kot pojasnjuje tudi Frankl v svojem pisanju, namreč ne pomagajo ne izobrazba ne dobri odnosi ali gmotno stanje, če sam pri sebi ne zna poiskati smisla bivanja. In tega, kot avtor prikaže v števil­ nih opisanih primerih, je v nasprotju s splošnimi prepričanji moč naj­ ti tudi v situacijah, ki mejijo že na ekstremne. Za primer navede biva­ nje v zaporu ali pa hiranje v koncentracijskih taboriščih, kakršnega je na lastni koži izkusil tudi sam. Še danes zelo cenjeni psihoterapevt, ki je umrl pred dvajsetimi leti, v knjigi naniza ogromno metod, ki bodo v pomoč različnim terapevtom pa tudi posameznikom, ki iščejo od­ govore na temeljna bivanjska vprašanja. > Vesna Sivec Poljanšek 40

129-130 | februar–marec 2017

Agresivnost

Nov in nevaren tabu Jesper Juul

prevod: Irena Samide Mladinska knjiga, 2017, m. v., 255 str., 24,94 €

O priljubljenosti priznanega danskega družinskega terapevta priča cela vrsta njegovih tudi v slovenščino prevedenih knjig o vzgoji otrok (Kompetentni otrok, Družine z najstniki, Reci ne brez slabe vesti, Štiri vrednote, ki jih daste otroku za vse življenje …). Tokrat nas na svoj prepoznavni način opozarja na agresivnost – »nov in nevaren tabu« sodobne družbe. Čeprav bi tako »na hitro« marsik­ do pomislil, da je treba vsako agresivnost pri otroku takoj zadušiti, za­ ustaviti ali preprečiti, nas Juul prijazno, ob več primerih opominja, da so določena agresivna čustva normalna in celo nujna za razvoj otroko­ vega samospoštovanja in zdrave samozavesti v odrasli dobi, pomemb­ no pa je njihovo pravilno razumevanje, iskanje izvora in obvladovanje. Juul kot vedno še posebej nagovarja vse tiste, ki imajo usodo »agresiv­ nih« otrok v svojih rokah – vzgojitelje, učitelje, pedagoge, terapevte in tudi starše. Slikovito in poučno. > Renate Rugelj

Druga stran stresa

Zakaj je stres dober za nas in kako ga izkoristiti sebi v prid Kelly McGonigal prevod: Helena Marko UMco, zbirka Preobrazba, 2017, m. v., 356 str., 24,90 €

Pogosto poslušamo in beremo, da stres škoduje zdravju, povzroča nespečnost ter vpliva na nastanek bolezni srca. Kaj pa, če bi vam nekdo povedal, da to drži tudi zato, ker temu brezpo­ gojno verjamete? Kaj če bi vam nekdo znanstveno utemeljil, da bi lahko že sprememba vašega prepričanja o učinkih stresa močno vpli­ vala tudi na vaše zdravje, srečo in osebno uspešnost? Kaj če bi vam nekdo natančno predstavil, da marsikaj od tega, kar vas po vašem mnenju »spravlja v stres«, dejansko ne zasluži, da bi se za to vzne­ mirjali? Kelly McGonigal je psihologinja in predavateljica na Uni­ verzi Stanford. Pri svojem delu se osredotoča na raziskovanje pove­ zanosti človeškega telesa z njegovim umom, najnovejša znanstvena odkritja na področjih nevrologije, medicine in sodobne psihologije pa pretvarja v razumljive in praktične strategije, s katerimi je mogoče dvigniti kakovost človekovega zadovoljstva v življenju. V knjigi Druga stran stresa se je lotila stresa, ene ključnih tem sodobnega življe­ nja, ki ga raziskuje in analizira z druge perspektive. Vsakodnevnemu stresu seveda po njenem ne moremo ubežati ali ga kar tako izničiti, vendar pa trdi, da ga lahko preobrazimo na načine, ki nam bodo ce­ lo koristili. V Drugi strani stresa nam tako naniza najnovejša znan­ stvena dognanja o stresu in njegovem dometu ter s pomočjo števil­ nih primerov iz resničnega življenja pojasni njegovo večplastnost. Pri tem izhaja iz podmene, da so škodljivi učinki stresa v veliki meri povezani s tem, kako razmišljamo o njem in kakšna je v zvezi z njim naša miselna naravnanost, zato je prepričana, da rešitev ni v tem, kako se stresa v življenju znebiti, temveč o tem, kako se izogniti te­ mu, da bi se zaradi stresa še dodatno obremenjevali. Stres po njenem mnenju lahko jemljemo tudi kot priložnost za osebnostno rast in ra­ zvoj, knjiga pa ponuja veliko predlogov in odgovor na to, kako ob­ čutke tesnobe in strahu v stresnih situacijah pretvoriti v pogum, od­ maknjenost v odnosih pa spremeniti v sočutno povezanost ter kako tudi v manj prijetnih situacijah ohranjati osredotočenost, mirnost in pozitivno naravnanost. Knjiga, ki spodbuja k spremembi odnosa do stresnega življenja.


Duhovnost in osebna rast Pot solza

Jorge Bucay; prevod: Tina Malič Mladinska knjiga, zbirka Kažipoti, 2017, m. v., 312 str., 24,94 € Argentinski terapevt in pripovedova­ lec je nadvse priljubljen tudi v Sloveniji, kjer je bil ob svojem obisku prepoznan kot zelo prisrčen in poseben človek. Njegovim besedam in nasvetom je moč zaupati zato, ker tudi sam poskuša živeti tako, kot priporoča nam. To­ kratno knjigo zaznamujejo izgube, bolečina in žalost. Na poti solza spoznavamo žalovanje kot najtežjo življenjsko izkušnjo. Da se poveže­ mo z bolečino in jo osrčimo, si moramo vzeti čas in prostor. Po izgubi je treba v času žalovanja bolečino sprejeti in jo v celoti doživeti. Ko se soočamo z najbolj bolečimi doživetji, spomini in pričakovanji, se zave­ mo, da jih lahko v določenem času preživimo in potem zaživimo dru­ gače. Vsaka izguba naredi prostor za nekoga ali nekaj novega. A samo takrat, kadar smo pripravljeni izpustiti to, česar ni več; potem ko ža­ lost in bolečina v celoti preplavita naše telo in misli. Prav na poti solza prepoznamo in spoznamo ljudi, ki nas iskreno razumejo, čustvujejo z nami in zato postanejo del naše nove poti. > Sonja Juvan

AGRESIJA

JE NUJNA

K**c gleda

John C. Parkin; prevod: Barbara Jarc Mladinska knjiga, 2017, m. v., 271 str., 19,95 €

Héctor García (Kirai), Francesc Miralles

prevod: Nataša Műller Mladinska knjiga, 2016, m. v., 184 str., 19,95 €

Ikigaj je japonska beseda za razlog človekovega bivanja, za tisto najglob­ lje, kar obstaja v človeku in kar ga vsa­ ko jutro požene iz postelje, tako pa sta priročnik za zdravo in dolgo živ­ljenje naslovila španska avtorja. V njem sta zbrala mnoga japonska pa tudi druga priporočila, nekatera z bogato tradicijo, spet druga iz bliž­nje preteklosti, s katerimi si lahko vsak pomaga k prijetnejšemu in ka­ kovostnejšemu staranju, obenem pa Ikigaj spodbuja k razmiš­ljanju o tem, kaj je dejanski smisel posameznikovega življenja. Od priporo­ čila japonske zveze za spanje, da zadnji kofein (recimo v obliki ­kave) zaužijete najkasneje deset ur pred spanjem, prek iskanja ambicioz­ nih, a ne preveč zahtevnih novih prijetnih ciljev, ki vas popeljejo v stanje toka, pa vse do železnih zakonov ikigaja, od katerih že prvi pravi, da bodite dejavni in se nikoli ne upokojite, naslednji pa, da se smejte, obdajte s prijatelji in, seveda, da sledite svojemu ikigaju. Pri­ jazna knjiga za začetek vsakega leta! > Samo Rugelj

A JUULA

er Juul v pevt Jesp a r te i k s ni družin denja priljublje a oblika ve in i tn n e a ij n r p iz e r n P akaj je ta rasli dobi. jasnjuje, z o p i g ji dobo v od n o k p o m novi a s j otroka in drav razvo nujna za z jo otroci, no izraža s a č b o a g , ki čutka, o vedenje kovega ob o tr o »Agresivn iz : a dvojeg ov.« a izvira iz ih vzornik v o g je pravilom n iz vedenja vreden, in č e v i n a d cm i, 14 x 20 256 stran 4€ Cena: 24,9

ŠE Z A S TA R GOGE! I N P E DA

Vse materialne avtorske pravice so last Mladinske knjige

Ikigaj

RJ A JESPE G I J N K A N OV

© Mladinska knjiga

Preden sestavite spisek, kaj bi radi po­ čeli, je dobro vedeti – in občutiti na la­ stni koži –, česa res ne bi radi počeli. Avtor ve in s tem dobro služi. Uradna zabeležka uspešnega pisatelja, duhov­ nega voditelja in TV-guruja pravi, da včasih celo zadremlje ob baze­ nu. Če zmore on, ki piše serijo duhovnih knjig K**c gleda, zakaj ne bi tudi vi? Kletvice so zdravilne, pomagajo, ko se v paniki in navzkrižju del lovite za rep. Ko ste v slabi koži. Ko se vam zalomi, medtem ko de­ late in tuhtate, kaj bi radi. Imejte radi to, kar delate, je vmesni obrat. Deluje? Vse je in bo v redu, le ponavljate mantro k**c gleda. No, vse­ kakor ne pojdite v grob, ko je pesem še v vas. > Jedrt Jež Furlan

Najhitreje do knjige: v knjigarnah www.emka.si

080 12 05


Duhovnost in osebna rast Klic k usmiljenju

Umetnost življenja

prevod: Andreja Hergula Družina in Novi svet, 2016, t. v., 304 str., 23,50 €

prevod: Damjana Bakarič Mladinska knjiga, 2017, m. v., 280 str., 22,95 €

Srca, ki ljubijo, roke, ki služijo mati Terezija

Mati Terezija, prejemnica Nobelo­ ve nagrade za mir, je bila lani septem­ bra razglašena za svetnico. V knjigi so zbrana njena doslej neobjavljena besedila, pričevanja njenih sodelav­ cev in tistih, katerih so se dotaknile njene roke in nauki, ter premiš­ ljevanja in molitve, ki nam lahko pomagajo živeti po njenem zgledu. Knjiga je razdeljena na poglavja, ki so posvečena telesnim in duhov­ nim delom usmiljenja, ki jih je najmočnejša in najvztrajnejša izmed mater s svojim izrednim čutom za uboge in pomoči potrebne vsako­ dnevno udejanjala. »Svetnica usmiljenja« bo za vedno zapisana v na­ ša srca, saj je s svojimi dejanji in pogumom dan za dnem spreminja­ la svet. > Klara Jarc

V tiho deželo

Vodnik h krščanski kontemplativni praksi Martin Laird

prevod: Marija Zlatnar Moe KUD Logos, Knjižna zbirka KUD Logos, 2016, m. v., 175 str., 12 €, JAK

Morda lahko napotki, da se naj med molitvijo upoštevajo pravilna drža, pravilno dihanje in pravilen način izgovarjanja molitvenih besed, sodobnim bralcem zadišijo po new-age praksah. Toda Laird raz­ kriva, da imajo te v krščanstvu (včasih tudi pod vplivom vzhodnih religij) dolgo tradicijo, ki se nikakor ne more skladati s sodobni­ mi pojmi napredka, hitrih rezultatov ter poblagovljenja duhovno­ sti. Čeprav gre v prvi vrsti za praktične napotke za doseganje tišine, jim je pridodano tudi vprašanje, kako le-ti odslikavajo vernikovo razumevanje Boga. Knjigo zaključuje spremna beseda Alena Širce, v kateri avtor ponudi zgodovinski pregled razvoja kontemplativnih praks v krščanstvu, ter prikaz zgodovinsko-duhovnega konteksta Lairdove knjige. > Aljaž Krivec

Sadovi ljubezni

Naučite se ljubiti – sebe in druge Bruno Šimleša

V Ljubeznoslovju (2012) smo brali o ustvarjanju medosebnih odnosov in ljubezni, ki jo je hrvaški avtor duhov­ ne literature elegantno povzdignil na raven znanosti, v Šoli življenja (2013) pa nam je z nasveti in nau­ ki namignil, kako zaživeti življenje s polnimi pljuči. Pričujoče delo je intimna pripoved o veličini življenja, ki jo je avtor spisal za svo­ jo mladoletno hčer, vendar bodo iskrice o pomembnosti pozitivne­ ga samovrednotenja in pravice ter možnosti kreiranja z ljubeznijo ožarjenega življenja zagotovo nagovorile vsakega bralca, ki jo bo vzel v roke. Skozi osem smiselno zaokroženih poglavij, ki metaforično predstavljajo stopnice do celost­nega razumevanja življenja, nam av­ tor pojasni različne pojavnosti ljubezni v medosebnih odnosih in v širšem okolju. Med vsakokratnim razmišljanjem o ljubezni in nizan­ jem drobnih življenjskih modrosti pa vseskozi nevsiljivo poudarja ključen moment, ki vpliva na ustvarjanje polnega življenja: na od­ nos, ki ga imamo sami do sebe in s seboj. Toplo. Osvobajajoče. Na trenutke magično. > Diana Volčjak

Prekipevati od življenja

Petra Urban; prevod: Tina Denk Družina, 2017, m. v., 143 str., 17,90 €

Priljubljena nemška pisateljica (1957) s svojimi kratkimi zgodbami radost­ no vabi ženske naj pogumno vstopi­ jo v zrela leta, naj ne objokujejo mla­ dosti, ne hrepenijo po izgubljeni moči in lepoti, pač pa naj svoj čas in pozor­ nost namenjajo drobnim stvarem, naravi in ljudem, ki jih osrečuje­ jo. Velik poudarek daje ljubezni, ki jo je treba tudi v drugi polovici živ­ljenja zaznavati z vsemi čuti, na široko in z odprtim srcem – tukaj in zdaj. Iskreno spregovori o meni, času velikih sprememb, ko žen­ ske na čust­venem trapezu lovijo ravnotežje, ko se nekaj starega sicer konča, a se lahko začne nekaj povsem novega. S svojimi pripoved­ mi vabi na daljša in krajša potovanja, opogumlja ženske, naj odpre­ jo svoja vrata, se predajo svežemu vetru in osvobodijo ustaljenih na­ vad … Prava ambasadorka radoživega staranja. > Renate Rugelj

Misli za vsak dan mati Terezija

S trebuhom za kruhom

V tej topli in prijazni knjižici so zbra­ ne globoke in navdihujoče misli krš­ čanske misijonarke ljubezni, ki bral­ ca spodbujajo k razmišljanju o sebi in odnosu do bližnjih, sveta in vere. Knjiga je urejena koledarsko, v skladu z liturgično ureditvijo cer­ kvenega leta, ki se zaradi največjih krščanskih praznikov, božiča in velike noči, ne začne vsako leto z istim datumom. Vsakemu tednu oziroma cerkvenemu obdobju v letu je mati Terezija v knjigi po­ svetila določeno temo, ki je povzeta na začetku poglavja in nato ­vtkana v krajše misli, napisane za vsak dan v tednu posebej. Ti šte­ vilni meditativni in preprosti zapisi, ovenčani s citati in navedki od­ lomkov iz Svetega pisma, o ljubezni, trpljenju, odpuščanju, spreje­ manju, hvaležnosti in služenju, na bralca delujejo pomirjujoče in ­opogumljajoče. > Diana Volčjak

samozaložba, 2016, m. v., 170 str., 16,90 €

prevod: Anton Štrukelj Družina, 2016, m. v., 258 str., 14,90 €

42

129-130 | februar–marec 2017

Informacije in motivacija za iskanje dela v tujini Maja Novak – Mayita

Maja Novak, ki jo pod imenom Mayi­ ta najdete na družbenih omrežjih in na njeni spletni strani, je po duši popotni­ ca, ki uživa v življenju in z veseljem de­ li svoje izkušnje in nasvete. V svoji novi knjigi se je nekoliko bolj posvetila možnostim dela v tujini in nam v nekaj poglavjih na zelo praktičen način in z vsemi najnujnejšimi informacijami predstavila svoje izkušnje dela v ZDA (skavtski kamp) in Kanadi, na Novi Zelan­ diji (au-pair), v jahtni industriji in pa popotniško delo v Južni Ameri­ ki, te pa je popestrila tudi z izpovedmi in nasveti prijateljev, ki delajo v tujini. Informativno in srčno pisanje ter dobra izhodiščna točka za tiste, ki vas mika življenje na tujem in želite loviti tudi zunaj domače­ ga ribnika. > Klara Jarc


Do zdravja z Mario Treben

26.

Zdravje iz božje lekarne

ponatis

prodano več kot 10 milijonov izvodov po vsem svetu

Dragoceni napotki in izkušnje za uporabo zdravilnih zelišč pri najrazličnejših tegobah in boleznih.

Cena 18,10 € Uspehi pri zdravljenju

Ženske bolezni Koristni in uporabni napotki za prepoznavanje, preprečevanje in zdravljenje ženskih bolezni z uporabo domačih zdravilnih zelišč, čajev, tinkur, mazil in kopeli.

Avtorica je zbrala številna pričevanja bolnikov o uspešni rabi napotkov iz knjige "Zdravje iz Božje lekarne"

Cena 13,07 €

Cena 12,13 €

Uporaba luninega koledarja v vsakdanjem življenju

12. natis v Sloveniji

Preprečevanje in zdravljenje bolezni

Prva knjiga na svetu, ki daje celovite nasvete za uporabo luninih ritmov! Priloženi so lunini koledarji.

Za zdravje in vitko linijo!

5.

Zdravje gre skozi želodec...in kri! Recepti in tabele z najbolj primernimi živili za posamezno krvno skupino.

ponatis

Cena 21,07 € Vaje za izboljšanje vida po metodi dr. Batesa

Avtor iz lastnih izkušenj zagotavlja, da organizem ob daljšem postu lahko sam uniči rakaste tvorbe.

10.

Koristni in uporabni napotki za prepoznavanje, preprečevanje in zdravljenje bolezni črevesja in želodca z uporabo domačih zdravilnih zelišč, čajev, tinkur, mazil in kopeli.

Cena 12,13 €

Uspešnice skozi čas

S preprostimi vajami lahko zadržite dober vid ali pa ga celo izboljšate.

10.

ponatis

Bolezni črevesja in želodca

Cena 19,05 € AKTUALNO!!! Avtor razkriva srhljiv načrt genskega spreminjanja najpomembnejših rastlin in živali. V ozadju tega peklenskega načrta je nadzor nad človeško družbo.

ponatis

Cena 13,60€

Cena 13,96 €

Podarimo si nekaj slovenskega Bi radi zapeli, pa vam vedno nekaj zmanjka? V knjižici so besedila, na zgoščenki pa ob spremljavi zapetih 100 prvih kitic narodnih in ponarodelih pesmi.

Cena 13,90 €

Slovenske narodne 50 narodnih pesmi v žepni knjižici. Da na zabavi ne boste v zadregi, ker ne poznate besedila! Minimalno naročilo 10 izvodov.

Cena 0,99 €

Cena 19,05 €

03 492 34 40 / 040 886 672 zal-mavrica@siol.net

vrica a M KNJIGE NA VOLJO V VEČINI KNJIGARN PO SLOVENIJI.


Odraščanje Ženičke in strički za daljnimi grički

Zakaj sem jaz jaz? Gwenaëlle Boulet et al.

prevod: Andrej Gajšek in Tadeja Petrovčič Jerina Celjska Mohorjeva družba, 2016, t. v., 137 str., 23,50 €, JAK

Nina Jelen

Slikovita knjiga, ki želi mladim pomagati pri odraščanju, je razdeljena v osem poglavij, v katerih različni avtorji ponujajo svoja izhodiš­ ča za razmišljanje in krščanski pogled na po­ membna vprašanja o človeku. Pogosto mladi dvomijo o sebi zaradi različnih telesnih značilnosti, družinske dediščine, drugačnih nazorov, zapletene osebnosti in sprememb, ki se zgodijo z nji­ mi med odraščanjem. Zaupanje, radovednost in dobra družba pa poma­ gajo uslišati notranji glas in slediti sanjam. In zaključek? S Franklovimi besedami: »Ni pomembno, kaj od življenja pričakujemo, ampak kaj vanj ­prispevamo.« > Renate Rugelj

Odraščanje; Dejstva življenja

Susan Meredith; prevod: Mojca Žnidaršič Morfemplus, 2016, m. v., 56 str., 19,90 € Odraščanje ne pomeni samo telesne rasti v višino, pač pa se v najstniškem obdobju iz žlez sproščajo tudi različni hormoni, spre­ minja se glas, oblika telesa, še posebej obra­ za, na različnih delih telesa začnejo izraščati dlake, spreminja se velikost in oblika dekliš­ kih prsi, pojavi se prva menstruacija, pa prve fantovske erekcije in še marsi­ kaj. Na privlačno in pregledno oblikovanih straneh so predstavljene vse po­ membne teme tega občutljivega obdobja. > Beti Hlebec

Razumeti islam in džihad Nabeel Qureshi je uspel združiti poljudnost in strokovnost, kar je sad tako osebne islamske in krščanske izkušnje kot poglobljenega preučevanja islama in krščanstva. Spisal je oseben, izzivalen in spoštljiv odgovor na številna vprašanja, ki si jih tako rekoč vsi zastavljamo. Kaj je džihad? Kdo so pravi muslimani? Je islam »religija miru«? Razloži izvor džihada, pregleda džihad v judovsko-krščanskem kontekstu in povzame odzivanje na džihad. In nenazadnje odgovori tudi na najpomembnejše vprašanje: Kako naprej?

ilustracije: Daša Simčič Ocean, 2017, t. v., 16 str., 18,99 €

V tej prikupni slikanici spoz­ namo preproste, nasmeja­ ne in vsakdanje junake z vasi, prav vsakemu od njih pa priti­ če kakšna posebna lastnost ali navada. Pepe si ves čas brska po umazanih ušesih, kuštravemu stricu Smrdcu pogosto ui­ de kak prdec, Vrtavka med plesom večkrat pristane na nosu, Spaka pa se ne more prenehati norčavo smejati. Vse te nerod­ nosti deček Fotko posname in jih v filmčku objavi na inter­ netu. Tujci, ki si posnetek na spletu ogledajo, se začnejo iz teh prijaznih ljudi glasno norčevati in jih zasmehovati. Deč­ ku je žal, da je širnemu svetu tako razkril intimne skrivnosti svojih sovaščanov, ki ob tem občutijo žalost in veliko sramo­ to. Vendar se časa žal ne da zavrteti nazaj in narejene škode ni mogoče popraviti. Kljub temu, da Fotko čez nekaj let obja­ vi drugačen, bolj prešeren posnetek, pri stricih in ženičkah ni nikoli več začutiti enakega veselja in sproščenosti kot nekoč. Avtorica besedila, osnovnošolska učiteljica iz Zasavja, je s to lahkotno pripovedjo, napisano v rimah ter opremljeno z lepi­ mi ilustracijami akademske slikarke, inovativno, nevsiljivo in poučno otrokom (in njihovim staršem) učinkovito prikazala pasti nepravilne uporabe spleta ter tako opozorila na to, ka­ ko pazljivi in previdni moramo biti (mladi in odrasli), kadar razkrivamo informacije o sebi in drugih. > Diana Volčjak

Medtem ko molim me veter nosi k tebi tekoč skozi vesoljna prostranstva potiska zvezde v stihe

Molitve Tomislav Marijan Bilosnić je eden najpomembnejših in najbolj prevajanih sodobnih hrvaških pesnikov, izjemno ploden in raznolik pisec. Pri založbi Družina je izšla njegova prva knjiga v slovenščini: Molitve. To so pesmi katoliškega vernika, ki živi sredi svojega zgodovinskega časa, napisane v svežem, inventivnem in osebnem jeziku.

Naročila in inform informacije: Družinaa d. o. o., Krekov trg 1, Lju Ljubljana tel.: 01/360-28-28, / www.druzina.si d


Mladinsko leposlovje Kmalu

Vsi si želimo nebes

prevod: Dušan Ogrizek Miš, zbirka Nekoč, 2017, t. v., 215 str., 26,95 €

prevod: Stana Anželj Cankarjeva založba, zbirka Najst, 2016, t. v., 488 str., 34,96 €

Morris Gleitzman

Els Beerten

Morris Gleitzman

Seriji štirih odličnih knjig – Nekoč (2011), Potem (2011), Zdaj (2012) in Tedaj (2014) – se je pridružila še peta z naslovom Kmalu. Priljub­ljeni avstralski avtor jim pravi kar »dru­ žina knjig«, saj jih lahko beremo ne­ odvisno od časa izida, vsako zase. Vsem pripovedim je skupno, da jih poganja prvoosebni mladostni idealizem in pogum judovskega dečka Feliksa, ki so ga zaznamo­ vale grozote holokavsta – izjema je Zdaj, kjer zgodbo pripove­ duje Zelda, vnukinja, takrat že ostarelega Feliksa … Po pobegu iz sirotiš­nice, nevarnem skoku z vlaka na poti v koncentracijsko ta­ borišče, zamenjavi identitete, učenju zdravniških veščin pri par­ tizanih in drugih nevarnih trenutkih se vojna končno konča, a nasilja in grozot s tem še ni konec. V mesecih, ki so sledili osvobo­ ditvi, je vsaka pošiljka hrane mednarodne humanitarne organiza­ cije povzročila v poljskih mestih pravo vojno med tisoči preživelih, a lačnih ljudi. Nemir in nasilje na ulicah sta se stopnjevala in ta­ ko je trinajst­letni Feliks nekega dne v skromno bivališče, kjer se je uspešno skrival s starejšim večinoma alkoholiziranim prijateljem Gabriekom, prinesel še osirotelega dojenčka. Preglavice mu poleg nebogljene štručke dela tudi divja deklica Anja, ki ga s svojo tolpo poskusi prepričati, da bi jim pomagal pri veliki tatvini … Ali bo ta ljubeznivi deček lahko premagal temne sence sovraštva in nasilja, ki pritiska iz vseh koncev? Kot obljublja avtor, pripovedi še ni ko­ nec in lahko pričakujemo vsaj še dve knjigi, ki bosta skupaj z dru­ gimi opomin tako otrokom kot odraslim, kako dragoceno darilo je varno ­otroštvo. > Renate Rugelj

Mavec

Anna Woltz

prevod: Katjuša Ručigaj Miš, zbirka Z(o)renja, 2017, t. v., 168 str., 25,95 €

»Poljubljajočih se staršev se ti ni treba bati. Starša postaneta nevarna šele, ko se ne poljubljata več,« se vrti po gla­ vi dvanajstletni Fic, ki nikakor ne more razumeti, zakaj sta se njena starša lo­ čila ter njej in sestrici Brini zagrenila življenje. Svoje » ­ sempatjalke«, to je potovalke, ki jo otroci ločenih staršev prenašajo od doma ene­ ga roditelja k drugemu, še ni prvič razpakirala v očkovem novem do­ mu, ko si je njena sestrica že poškodovala prst in je morala nujno na urgenco. Zmedenemu očku se je v bolnici kmalu pridružila mami­ ca, Fic pa je, še vedno zelo jezna na svojo mamo, odšla raziskovat bolniš­nico. Tam je spoznala prikupnega petnajstletnika Adama, ki je tudi jezen na svojega nedonošenega bratca v inkubatorju, in zvedavo petošolko Primulo, ki je pravkar prestala operacijo srca. Najstniki v kratkem popoldnevu v bolnišnici stkejo zavezništvo, mimogrede pa pripravijo še načrt, kako bi »sparčkali« mladega doktorja in prijaz­ no medicinsko sestro, seveda pa se tudi med njimi vžgejo iskrice … Mladinska zgodba, ki s humorjem in iskrenostjo opozarja na mnoge prepreke odraščanja. > Beti Hlebec

Els Beerten

Flamska mladinska pisateljica zgodbo vpne v čas druge svetovne vojne in po njej. Čeprav je tematika druge vojne izredno pogosta v leposlovju, sledimo inovativni zgodbi, ki pred nas razgrne dileme (predvsem) mladih, da bi pra­ vilno izbirali v času, ko se človek iz­ jemno težko odloča – bistveno je za­ gotovo, da preživi. Vojna je čas, ko so stvari popolnoma drugačne, a tudi ta­ krat se rojevajo prijateljstva in ljube­ zni. V zgodbi spremljamo družino Jefa Claessena in ljudi, povezane z njihovo družino. Knjigo odlikujeta dobra zgodba in slog ter umetni­ ška presežnost pisateljice, ki je tudi učiteljica kreativnega pisanja. Za odličen slovenski prevod je zaslužna prevajalka Stana Anželj. Kvali­ tetno branje, ki ne postavlja navideznih ločnic med mladinsko in od­ raslo literaturo. > Sabina Burkeljca

Frančiška

Anna Piwkowska

prevod: Staša Pavlović Mladinska knjiga, zbirka Odisej, 2016, t. v., 223 str., 24,94 €

Po mamini nepričakovani bolezni, ki je štirinajstletni Frančiški spodnesla tla pod nogami, se rahločutna najstni­ ca zateče v varno zavetje poezije. Babica, ki do teh kritičnih trenut­ kov sploh ni bila del Frančiškinega življenja, se ne znajde najbolje v novi vlogi varuhinje, prijatelji pa večinoma ne razumejo njene novo odkrite pesniške strasti … Frančiškina čustva nihajo med postavnim Martinom in prijateljem Matevžem, branje in pisanje pesmi pa po­ mirja njene podivjane misli. Besede pesnic iz različnih časovnih ob­ dobij prihajajo pred njo vedno kot naročene, da izboljšajo njeno po­ čutje ali ji razjasnijo dvome … Priljubljena poljska avtorica svoja dela pogosto prepleta s poezijo, s čimer kaže svojo veliko strast do pesniš­ kega ustvarjanja. Tako ni čudno, da je tudi v svoj prvi mladinski ro­ man vpletla toliko ljubezni do pesmi in pesnjenja. > Renate Rugelj

Julija

Pija Lucija Kralj

ilustracije: Saša Šižgorič et al. samozaložba, 2016, m. v., 162 str.

Pija Lucija Kralj (2001) je kljub svojim rosnim letom napisala že drugi roman. Prvenec Nikogaršnja (2015) je v lan­ skem letu nasledil roman Julija, na prvi pogled samo osebnoizpovedni roman z mlado junakinjo, ki se prebija skozi običajne najstniške tegobe. A ko v zgodbo pošteno zagrizemo, se dotaknemo številnih problematič­ nih tematik: ločitev staršev, nezaželena najstniška nosečnost in sa­ momor so le nekatere izmed njih. Mlada pisateljica je s tem močno presegla stereotipne motive najstniškega pisanja, kot je nesrečna lju­ bezen, ki je sicer v grobem rdeča nit romana. Prepričana sem, da bo­ mo tako o Piji kot njenih gimnazijskih kolegih, ki so z nadrealistično navdihnjenimi ilustracijami popestrili roman, v naslednjih letih sli­ šali še marsikaj lepega. > Vanja Jazbec 129-130 | februar–marec 2017 45


Rubriko pripravlja:

Intervju: Manca G. Renko

Pogovarjala se je: Kristina Sluga

Manca G. Renko (1988) velja za eno najvidnejših mladih intelektualk pri nas, predvsem pa eno od tistih, ki brez zadržkov pove, kar misli. Diplomirala je iz germanistike in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, do nedavnega pa je bila mlada raziskovalka na Inštitutu za zgodovinske študije Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem. Poleg zgodovine je tudi velika ljubiteljica literature. Z njo se srečuje kot odgovorna urednica spletnega portala AirBeletrina in letos prvič v vlogi programske vodje mednarodnega festivala Literature sveta – Fabula, ki poteka pod okriljem založbe Beletrina. Piše kritike, refleksije, moderira pogovore, prevaja, tik pred izidom pa je tudi njen literarni prvenec – Lastno življenje (Srečanje z Zofko Kveder), namenjen najstnicam/-kom, in opremljen z vrhunskimi ilustracijami Samire Kentrič. Z življenjsko zgodbo Zofke Kveder želi v mladih bralkah/-cih prebuditi zavedanje, kako pomembno je, da se človek bori proti družbenim krivicam, že izborjenih pravic ne jemlje za samoumevne in ves čas stremi k temu, da bo nekoč res živel v »najboljšem možnem izmed vseh svetov«.

Lastno življenje Srečanje z Zofko Kveder Manca G. Renko ilustracije: Samira Kentrić Beletrina, 2017, 62 str., 10 €

Bukla: Pa začniva čisto na začetku: Zakaj prav Zofka Kveder? Kaj vas je tako pritegnilo, da ste se od vseh slovenskih avtoric odločili pisati ravno o njej? Renko: V resnici je šlo za splet naključij. Kot pro­ gramska vodja literarnega festivala Fabula moram poskrbeti, da bo v času festivala izšlo pet knjig – in da bo ena od teh namenjena mlajšim bralkam in bralcem. Ker bo letošnji festivalski fokus nesmrt­ nost, sem želela zgodbo, ki bi pokazala, kako ve­ like ideje in boji preživijo človeka, so večni, ne­ smrtni. Tak primer je tudi emancipatorni boj, boj za vstop žensk v javno in umetniško življenje. Pri ­Zofki Kveder je stvar še dobesedna: za seboj je pus­tila dve hčeri, ti dve hčeri sta rodili nove hče­ re, te hčere imajo tudi svoje hčere – in vse te žen­ ske, Zagrebčanke, se vsaj delno ukvarjajo z umet­ nostjo. Lepšega primera nesmrtnosti neke ideje si skoraj ne morem predstavljati; po eni strani gre dobesedno iz roda v rod, po drugi strani pa smo vse ženske dedinje njenih prizadevanj. Bukla: Česa torej o avtorici ne vemo, pa bi morali? V čem je njeno literarno ustvarjanje drugačno od ustvarjanja njenih pisateljskih sodobnic/-kov oz. v čem je bila njena literatura prelomna? Renko: Ha, ali veste, da je konec novembra mini­ la okrogla devetdeseta obletnica njene smrti, ki pa se je ni nihče spomnil? Mislim, da to najbolje ponazarja odnos, ki ga imamo do umetnic, veli­ ki jubileji minejo brez odmevnih simpozijev, veli­ kih razstav ali herojskih filmov. Ko pišem o Zofki Kveder, mi ne gre toliko zanjo ali za točno dolo­ čeno literarno delo, kolikor mi gre za umetnice na splošno. Za začetek bi bilo dovolj, če bi vedeli, da njeno najboljše literarno in publicistično delo v ni­ čemer ne zaostaja za najboljšim literarnim in pu­ blicističnim delom velike večine njenih moških so­ dobnikov. Bukla: Zofka Kveder je živela na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Kakšen čas je bil to in kakšna sta 46

129-130 | februar–marec 2017

bila vloga in življenje žensk? Renko: Za vsako obdobje lah­ ko uporabimo dickensovski od­ govor: bil je najboljši čas, bil je najslabši čas ... Skratka, bil je čas nasprotij. Čistunsko čaščenje ženskega telesa je hodilo v roki z njegovo razprodajo; isti moški, ki so od svojih žena in hčera zahte­ vali čistost, so brezsramno obis­ kovali javne hiše, v katerih tabuji niso obstajali ... Resda so univerze, tudi dunajska, tedaj začenjale odpirati vrata študentkam, a vede­ ti moramo, da so bile v manjšini in da so o študi­ ju lahko razmišljale le dvojno privilegirane ženske – tiste, ki so izhajale iz dovolj bogatega in hkrati dovolj razsvetljenega okolja, da je razumelo nuj­ nost ženske izobrazbe. Ženska sama, če ni bila bo­ gata dedinja, malone ni mogla preživeti, ni mogla opravljati poklica – če pa ga slučajno je, je to po­ menilo, da bo najverjetneje ostala samska in izob­ čena iz družbe. Če nekoliko karikiram in ocenim zelo približno in grobo: če je bila ženska revna, je lahko oprav­ ljala težaška in umazana dela ter bila stroj za ro­ jevanje, če pa je bila bogata, je lahko v strogo va­ rovanem izumetničenem bidermajerskem salonu igrala klavir, prirejala bankete ter bila prav tako stroj za rojevanje. O javnem življenju, svobodi pa tudi volilni pravici v tistem času lahko govorimo le v izjemnih primerih. Bukla: Ironija usode je, da sta k emancipaciji žensk veliko prispevali tudi prva in druga svetovna vojna. Zaradi odsotnih moških so bile ženske primorane vstopiti v javno življenje in zato postale samostojnejše, razvile identiteto ter hotele same krojiti svojo usodo. Tudi avtorico so, kot veliko zagovornico pravic žensk, zmerjali s »prenapeto emancipistko« in »sovraž­nico moških«. V knjigi opozarjate, da danes priborjene pravice jemljemo za samoumevne, kar poraja nevarnost, da nam lahko zdrsnejo iz rok. Renko: Res sta, čeprav je Zofka Kveder večji del svojega emancipatornega boja izborila že pred vojno. Po vojni je bila zaradi osebnih tragedij iz­ črpana. Sicer pa s »prenapeto emancipistko« in »sovražnico moških« ljudje še danes radi ozmer­ jajo ženske, ki si upajo postaviti zase in živeti po

Foto: Borut Krajnc

Raje bi bila empatična kot didaktična

Manca G. Renko lastnih pravilih. To seveda več pove o teh ljudeh kot o ženskah, ki jih zmerjajo. Kar se tiče pravic, pa tako: zdi se mi zelo pomembno, da vemo, da nam nobene pravice, ki jih imamo danes za samo­ umevne, niso bile podeljene. Najina izobrazba in volilna pravica, nad katerima se včasih lahko tudi zmrdujeva, sta nekatere ženske stali življenja. To je tisto, za kar upam, da mi je v knjigi uspelo prikaza­ ti: kako težko je bilo živeti kot Zofka Kveder in njej podobne ženske in kako ignorantsko je, da se te­ ga ne zavedamo. Bukla: Ko sem se pripravljala na intervju, sem segla tudi po enem temeljnih del s tega področ­ja – Primerjalni zgodovini slovenske literature Janka Kosa, kjer je avtorica omenjena zelo na kratko, celo obrobno. Sami v delu poudarite, kako nesprejemljivo je, da so v šolskem berilu še vedno v veliki večini zastopani avtorji, medtem ko se avtorice le stežka »prebijejo« vanj, enako velja tudi za antologije itd. Lani so Zbrana dela obeležila 70-letnico izhajanja in Zofka Kveder je edina avtorica doslej, ki je bila izdana v družbi slovenskih leposlovnih klasikov. Zanima me, kakšen je njen položaj in


Mladinsko poučno Resnica o Prešernu Ivan Sivec

ilustracije: Jure Engelsberger Miš, 2017, t. v., 196 str., 29,95 €

Ivan Sivec

ne ­nazadnje tudi položaj drugih slovenskih avtoric v sodobni literarni zgodovini in ali Slovenci sploh poznamo naše avtorice? Renko: Da ima Zofka Kveder mesto v zbranih delih, je izjemno pomemb­ no. A nič manj pomembno ni, da mlade – in tudi starejše – sploh prepri­ čamo, naj sežejo po njih. O umetnicah je bilo v zadnjih letih tudi v sloven­ skem znanstvenem prostoru narejeno veliko dobrega dela; problem pa je, da to ne pride do ljudi, da so mlajše generacije vzgajane, kakor da vmes sploh ne bi prišli do novih spoznanj in dognanj. Za to so vsaj delno krivi tu­ di znanstveniki sami, ki se vse prehitro zadovoljijo s prepričevanjem prepri­ čanih – namesto da bi zbirali nove bralce, zbirajo točke. Bukla: Delo je namenjeno otrokom, mladostnikom in zato napisano preprosto, razumljivo. Besedilo bogatijo ilustracije Samire Kentrić, pripovedovalka pa se skuša mladim bralcem približati tudi tako, da jih osebno nagovarja. Katere so torej tiste teme, ki jih želite prek avtoričine usode posredovati mladim bralcem oz. za kaj bi se moral mlad človek boriti danes? Renko: Veseli me, da se delo bere kot preprosto; človek se mora precej na­ mučiti, da mu uspe besedilo napisati tako, da je branje lahkotno. Z bralci – ciljam predvsem na mlajše gimnazijce in morda starejše osnovnošolce – se skušam pogovarjati, enako pa počne Samira s svojimi ilustracijami. Če bom dosegla to, da jim bo ob branju prijetno, da bodo imeli občutek, da ima­ jo v meni zaveznico, hkrati pa bodo po branju te knjige razumeli, zakaj je človek, ki reče, da zgodovina ne pozna velikih umetnic, ker so ženske manj sposobne od moških, navadno teslo, sem naredila dovolj. Raje bi bila em­ patična kot didaktična. Še bolj bi bila vesela, če bi gimnazijske profesorje to skromno delo spod­ budilo k temu, da bi pri urah slovenščine kdaj kakšnega moškega zamen­ jali za žensko. Če omenim le prva, ki mi padeta na pamet: zakaj mora vsak gimnazijec vedeti, kaj je madgalenica in kaj pomeni spomin nekega moš­ kega, ni mu pa treba vedeti, kaj je lastna soba in kaj pomenijo življenjske razmere neke ženske ... Bukla: Na uho mi je prišlo, da se v vašem naslednjem delu posvečate velikanu slovenske literature – Ivanu Cankarju. Nam lahko poveste kaj več? Renko: Ha, upam, da bo moje naslednje delo končno končana doktorska disertacija. Nato pride na vrsto Cankar. Reciva tako: skušala bom najti na­ čine, kako ljudi prepričati, naj dajo Cankarju drugo priložnost. Ne ostanejo vsi ljudje, ki so se nam v šoli zdeli grozljivi, za vse življenje grozljivi. Bukla: Ste tudi programska vodja festivala Literature sveta – Fabula, ki bo potekal marca. Kaj posebnega pripravljate za letos? Renko: Uf, ja. Fabula bo čisto sveža, z novo celostno podobo, za katero je poskrbel Jernej Stritar, in z izjemnimi tujimi pisatelji: Goncourtovim nagra­ jencem Mathiasom Énardom, finsko pisateljsko zvezdnico Sofi Oksanen, baskovskim klasikom Bernardom Atxago in sovjetskim disidentom Viktor­ jem Jerofejevim. Pester bo tudi spremljevalni program, delček festivala pa bo z nami v obliki knjig ostal tudi po 11. marcu. Ravno sem nehala z urejan­ jem romana Alkohol in nostalgija Mathiasa Énarda in moram reči, da sem še vedno pod vtisom … Upam, da bodo tudi bralci.

V preteklosti so Prešernovo delo in življenje v knjižni obliki popisali že mnogi raziskovalci, literarni zgodovi­ narji in prešernoslovci (od Franceta Kidriča prek Franceta Vurnika do An­ tona Slodnjaka itn.), tokrat pa se je na­ šega največjega pesnika (že v tretje, po Ribčevem dohtarju in Juliji iz Sonetnega venca) lotil eden najbolj plodovitih sodobnih pisateljev, ki v zadnjem obdobju zelo temeljito pogleduje v zgodovino velikih Slo­ vencev in Karantancev. Sivec pregledno in mladim bralcem prijaz­ no ter doživeto popisuje prezgodaj prekinjeno Francetovo otroš­tvo v Vrbi, njegov študij v Ljubljani in na Dunaju, težave odraščanja da­ leč od doma, njegovo ljubezen do knjig in lepe besede, prve zaljub­ ljenosti, odvetniško službo, prijatelje in vse, kar je Prešerna navdiho­ valo v različnih življenjskih obdobjih. Pri tem je Resnica o Prešernu knjiga, ki v sebi združuje različne vsebinske pristope, saj je po eni strani biografija, po drugi strani pa zbirka nekaterih najpomemb­ nejših Prešernovih pesmi, ki so zapisane ob pomembnih življenjskih prelomnicah in se poleg ilustracij tako ali drugače navezujejo na vse­ binsko pripoved. Zadnji del knjige pa ima bogato slikovno gradivo, ki predstavi ključne postaje Prešernovega življenja, njegove najbolj znane upodobitve, številne biografske in druge podatke, rodoslovno deblo, ter na koncu tudi spremno besedo akademika pesnika Cirila Zlobca. Zgodba o Prešernu, ki je kot nalašč za (mladega) sodobnega bralca. > Renate Rugelj

Spodbujanje razvoja vrednot s pomočjo mladinske problemske literature Janja Vidmar

Miš, 2017, m. v., 186 str., 19,95 €

Priznana slovenska pisateljica, med drugim tudi avtorica mnogih knjig mladinske problemske literature, si je naslovno temo izbrala tudi za diplomsko nalogo, ta pa je zdaj z dodelanimi vsebinami izšla še v knjižni obliki. V njej nas Vidmarjeva po uvodu, v katerem opredelju­ je človekove vrednote na splošno, najprej popelje med definicije, ki označujejo vsebinski in tematski (ok)vir dobre mladinske literature. Sprašuje se, kaj vse mora vsebovati taka knjiga, da jo lahko imamo za referenčno v tem smislu (denimo to, da je dogajalna os večinoma nag­njena v protagonistovo notranjost, da je razvoj zgodbe zasnovan na progresivnem zapletu, ki napoveduje optimističen razplet, da se liki kalijo in zorijo skozi različne boleče izkušnje itn.). V nadaljevanju pa nam (tudi s pomočjo statističnih prikazov analize ankete, ki je bi­ la del njene raziskovalne naloge) na primeru treh knjig, pri katerih je nastopala kot (so)avtorica, pokaže, kako lahko problemska literatura (v šoli in drugod) predstavlja osnovo za pogovor o vrednotah, spod­ bujanje o njihovem razmišljanju in njihovo potencialno preoblikova­ nje. Dobrodošlo in izvirno strokovno delo na področju širše uporabe mladinske ­literature. > Samo Rugelj 129-130 | februar–marec 2017 47


Rubriko pripravlja:

Iz knjižnice ...

piše: Ida Mlakar Črnič

»Strokovne srede imajo svoj izvor v prizadevanju Pionirske po nenehnem izpopolnjevanju svojih knjižničarjev in širjenju pridobljenega znanja med preostale mladinske knjižničarje. Prvi strokovni seminar je Pionirska pripravila leta 1956, redna oblika izobraževanja za mladinske knjižničarje splošnih in šolskih knjižnic pa poteka od leta 1972.« Danes so Strokovne srede redna mesečna izobraževanja mladinskih in šolskih knjižničarjev ter širše strokovne in laične javnosti, ki jih zanima problematika mladinske književnosti, knjižničarstva, promocija kakovostnega branja, bralne pismenosti ipd.

Razmisleki o knjigah, bralcih in branju (nov cikel Strokovnih sred v Mestni knjižnici Ljubljana) V letu 2017 se odvija že 45. cikel Strokovnih sred, ki ga bomo še pose­ bej posvetili skupinam uporabnikov knjižnice, pa tudi knjižnemu gradi­ vu, ki podpira različne oblike branja za različne skupine uporabnikov. Strokovne srede so razdeljene na dva dela: izobraževalnega in infor­ mativnega. Informativni (september–december) je brezplačen in bo odprl že utečene in redne teme (Ustanove in društva za dobro knjigo, predstavitev MEGA kviza (12. cikel), predstavitev Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2017, Pogovor z dobitniki priznanja zlata hruška). V izobraževalnem delu (januar–marec) se bodo letošnje Strokovne srede posvetile problematiki različnih skupin uporabnikov (družinam, šolarjem, mladim in mladim odraslim v knjižnici idr.), različnim oblikam branja v prostem času (družinskemu prostočasne­ mu branju, prostočasnemu branju šolarjev, mladih in mladih odraslih) in različnim vrstam zahtevnejšega leposlovnega gradiva za mlade (na­ slovniško odprto branje, večgeneracijsko branje ipd.). V letošnjem cik­ lu še posebej izpostavljamo problematiko mladostniških oddelkov ter bibliopedagoško delo za različne skupine uporabnikov (družine, šo­ larje, mlade ter mlade odrasle). Vse našteto podpira tudi strateški na­ črt Mestne občine Ljubljana in Mestne knjižnice Ljubljana za obdobje 2017–2021. MKL, Pionirska - center za mladinsko književnost in knjiž­ ničarstvo bo k sodelovanju povabila tako sodelavce iz MKL in drugih splošnih knjižnic kot tudi zunanje strokovnjake različnih strok, enako na marčni simpozij, ki ga že tradicionalno organizira v sodelovanju s Slovensko sekcijo IBBY. V letu 2018, ko bomo praznovali 70-letnico Pi­ onirske (knjižnice) in s tem slovenskega mladinskega knjižničarstva, bo­ mo nadaljevali raziskovanje te široke problematike. Mesec maj, ki je bil doslej namenjen strokovni ekskurziji, bomo že drugo leto zapored na­ menili predstavitvi sodelovanj in povezovanj z MKL, Knjigarno Konzor­ cij (Bologna po Bologni), Bralnicami pod slamnikom, založbo Miš ipd. V januarju so na dobro obiskani Strokovni sredi z naslovom Druži­ ne v knjižnici: prostočasne bralne in ustvarjalne dejavnosti za družine s svojimi prispevki sodelovali: Simona Resman, pomočnica direktorice za strokovno delo MKL: Knjižnica za družine; dr. Livija Knaflič, otroška psihologinja: Družine v knjižnici; Maja Kenda in Jure Bohinec, MKK: Družinsko branje: bralni projekt v Mestni knjižnici Kranj; Lavra Tin­ ta, MKL in Mojca Šeme, Varna baza: Povezana – cikel srečanj za mlade starše z dojenčki; Ida Mlakar Črnič, MKL: Pravljična gibalnica. V februarju se bo Strokovna sreda posvetila šolarjem, naslednji po­ membni skupini uporabnikov, odprla temo o šolskem (kurikularnem branju) in prostočasnem branju znotraj šole in zunaj nje ter začrta­ la njuno specifiko. K sodelovanju smo povabili Veroniko Rot Gabro­ vec (Bralno društvo Slovenije), Božo Krakar Vogel (Filozoska fakulteta v Ljubljani), Manco Perko (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS), Miho Mohorja (dolgoletnega mentorja in aktivnega člana odbora Bral­ na značka) ter Tino Bilban (sodelavko uredniškega odbora Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig). Marca bomo na simpoziju izbrano rdečo nit 45. cikla še poglabljali in nadgrajevali z izbranimi strokovnjaki s področij razvojne psihologije, li­ terarne znanosti, filozofije, pedagogike, bibliotekarstva … in drugih so­ rodnih strok. Dodajamo še povezavo do Strokovnh sred: http://www.mklj.si/strokovne-srede#.WI8MOGczWig. Prisrčno vabljeni na strokovna srečanja o knjigi, branju in bralcih. 48

129-130 | februar–marec 2017

Program Strokovnih sred 2017 (45. cikel) IZOBRAŽEVALNI DEL

DATUM 25. januar

TEMA Družine v knjižnici: prostočasne bralne in ustvarjalne dejavnosti za družine

Cena: EUR 10,00

15. februar 22. marec

Šolarji v knjižnici: prostočasno branje Simpozij: Mladi in mladi odrasli v knjižnici: zahtevno prostočasno branje

10,00 30,00

INFORMATIVNI DEL

DATUM 13. september 11. oktober 15. november 13. december

TEMA Ustanove in društva za dobro knjigo Predstavitev 12. cikla Slovenskega knjižničnomuzejskega MEGA kviza Predstavitev Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2017 Pogovor z dobitniki priznanja zlata hruška

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Foto: Nekaj fotografskih utrinkov z januarske Strokovne srede, 25. 1. 2017, v Mestni knjižnici Ljubljana.


Mladinski literarni festival, 10. – 24. maj 2017 tematika festivala: b

olečine odraščanja

začeli smo s strokovnim srečanjem 28. januarja ‘Knjiga – v pomoč pri odraščanju’

literarno-likovni natečaj: Zabolelo je, pa kaj ali Vse bo še dobro! zaključek 20. marca! (več na www.bralnice.si) srečanja s slovensk im

i ustvarjalci

obiski pisateljev iz tujine gledališke predstave in

lutkovne igre

literarne, likovne in druge raznovrstne delavnice

festival na obisku v šolah in podružni

čnih šolah

likovne razstave

vanje medgeneracijsko sodelo

po Sloveniji, več kot sto dogodkov s lahko se dogaja tudi pri va

če želite sod elovati, pišite na festivalmla di.domzale @gmail.si

www.bralnice.si


Mladinsko in otroško Bojevniški bron

Božanstva in bojevniki, knj. 5 Michelle Paver prevod: Nataša Grom Miš, 2017, t. v., 264 str., 28,95 €

Priljubljeno britansko mladinsko pi­ sateljico dobro poznajo tudi slovenski bralci. Potem ko je bila prevedena nje­ na uspešna serija Brat volk, je nedavno prispel še zadnji, peti del zgodovinske fantazijske pustolovščine Božanstva in bojevniki. Na grških otokih bronaste dobe je čas za veliki fi­ nale. Tam namreč plemenu Vranov mogočno Koronosovo bodalo da­ je moč, da tiransko vladajo prebivalcem. Deček Hilas, ki mu prerokba napoveduje, do bo bodalo uničil in s tem deželi vrnil mir, se s prijatel­ jico Piro in živalskima kompanjonoma, levinjo Kaos in sokolico Iko, iz avanture v deželi faraonov vrne na obalo domače dežele. Tu jih priča­ kajo temni oblaki vojne, Hilasa pa kot velika senca bremeni odgovor­ nost najdbe bodala. Poleg tega pa je njegov glavni nasprotnik postal njegov otroški neločljivi prijatelj, ki ga je želja po vladanju nepovrnlji­ vo pahnila v brezno blaznosti. Paverjeva ponovno ponudi kompaktno in napeto napisano pripoved, ki z razpletom odgovori na vse odprte niti, ki so nas pogosto držale v negotovosti že od prve knjige dalje. Pri­ vlačna serija za vse (mlade) bralce, še posebej tiste, ki so vam pri srcu že omenjeni Brat volk in Percy Jackson in Olimpijci. > Aleš Cimprič

V oblakih domišljije 25 najboljših zgodb

urejanje: Maša Logar Rokus Klett, 2016, m. v., 112 str., 5 €

Če sodite med ljudi z bogato domiš­ ljijo, ki znajo v vsaki najmanjši stvari prepoznati odlično zgodbo, ali pa ra­ di uživate v prebiranju domislic, ki so nastale v mladih možgančkih, vas bo ta knjiga zagotovo v hipu posrkala va­ se! V njej je namreč zbranih petindvajset najboljših zgodb osnovno­ šolcev z vseh koncev Slovenije, ki so se prijavili na prav poseben li­ terarni natečaj založbe Rokus: ta je lani jeseni ob 25-letnici svojega obstoja k sodelovanju povabila priznane ilustratorje, da so darovali vsak po eno svoje delo, nato pa so se vrli mladi ustvarjalci – na nate­ čaj se je prijavilo več kot 1200 otrok! – prepustili nagovoru ilus­tracij in svoji domišljiji ter pričarali zares imenitne zgodbe. Te so vsebin­ sko tako zelo raznolike, da bodo osvojile tako tiste, ki prisegajo na znanstvenofantastične dogodivščine, kot one, ki bralski užitek naj­ dejo v nežnih, zasanjanih ali celo pravim pravljicam podobnih zgod­ bah. Literarni projekt ima še toliko večjo vrednost zaradi dobrodelne note: celotni izkupiček od prodanih knjig je namenjen nakupu ultra­ zvočne naprave za Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenziv­ no terapijo UKC Ljubljana. > Vesna Sivec Poljanšek

Lisice ne lažejo Ulrich Hub

ilustracije: Heike Drewelow; prevod: Lučka Jenčič Celjska Mohorjeva družba, m. v., 2017, 117 str., 18,50 €

Duhovita zgodba se odvija na praznem letališču, kjer se znajdejo de­ beli panda, gos, dve ovci, opica, tiger s sončnimi očali, pes ter lisica, ki nikoli ne laže. Njihove živalske peripetije močno spominjajo na naše človeške (npr. izguba potnega lista) – avtor v zgodbo za otroke vpenja »odrasle« modrosti, npr. ko opica goski pove, da ima votle kosti in da 50

129-130 | februar–marec 2017

zbirka Brina Brihta detektivka

Grozovita hiša; Neustavljivi detektivi; Kdo je kriv?; Kam so šle vse jagode? Sally Rippin ilustracije: Aki Fukuoka prevod: Darinka Koderman Patačko Učila International, 2016, t. v., 94 str., 11,90 €/knjigo

Odkar je Brina Brihta s svojimi prija­ telji ustanovila TDK – tajni detektivski klub –, kar naprej rešuje zapletene pri­ mere. Med njimi tudi takšnega, ko se v družbi prijatelja Jana odpravi raziskat, ali v samotni hiši na robu ulice res ži­ vi zlobna čarovnica, ki ima s krvjo po­ packane prste. Brrr, kako grozljivo! Še dobro, da so mladi detektivi vedno kos vsaki situaciji – tako tej, opisani v knji­ gi Grozovita hiša, kot tistim iz nadalje­ valnih prigod, v katerih mora Brinina druščina razvozlati skrivna sporočila, ki jih privedejo do neverjetnih odkritij, razrešiti vprašanje, kdo je sošolki v sendvič vtaknil drevesne liste, in priti na sled drznim tatovom jagod z vrta Mikine mamice. Nova serija knjig o priljubljeni in neustrašni Brini Brihti znova nav­ dušuje – tako s slogom kot s tematikami, primernimi za mlade ljubi­ telje detektivskih zgodb. > Vesna Sivec Poljanšek

Za devetimi drevesi Tina Arnuš Pupis

ilustracije: Tanja Komadina Miš, 2016, t. v., 93 str., 24,95 €

Prvenec Tine Arnuš Pupis je topla in duhovita zbirka kratkih zgodb, kjer bralci božamo gozdne živali in sreča­ mo dečka Srečka. Toplina, povezanost z naravo, tudi humor in pravšnja mera kritičnosti, inovativni pristop k živalskim zgodbam, kar je verjetno dokaj težko, kajti živalskih zgodb je že neskončno mnogo. Pisateljičin avtorski prijem je opazen, tipizirane karakterje živali spelje v inova­ tivnost – mladega bralca zaziba v svet gozdne lepote. Takole zaklju­ či z eno izmed zgodb: »Še dolgo v noč sta strmela v nebo, opazovala zvezde in poslušala zgodbe, ki jih pripovedujejo drevesa. Da, prav ste prebrali, drevesa. Kajti le kdor si vzame čas in pozorno prisluhne, bo med šelestenjem zaslišal prijeten šepet. Zajec vam to izkušnjo toplo priporoča.« Tudi jaz vam toplo priporočam prebiranje zgodb Tine Arnuš Pupis, pisateljice, za katero bomo brez dvoma še slišali, pred­ vsem pa upam, brali njene stvaritve. > Sabina Burkeljca jo čakata le še dve, v najboljšem prime­ ru tri – … ne leta, pač pa minute. In ma­ la opica gos prijateljsko sune: »Dajmo, izkoristi jih. Uživaj.« Ali pa to, da živali raje, kakor da bi živele v živalskem vrtu za zaščitene vrste s tremi toplimi obro­ ki na dan, želijo živeti na svobodi. Ži­ vali to vedo, ljudje pa – vprašanje, če se zavedamo pomena prave svobode. No, če beremo, smo brez dvoma že bliže. > Sabina Burkeljca


Pravljično

Za zvedave ...

Ilustrirana zakladnica škotskih pravljic in pripovedk

Popolni vodnik po svetu živali

zbrala: Theresa Breslin ilustracije: Kate Leiper prevod: Katarina Juvančič Morfemplus, 2016, t. v., 157 str., 39,90 €

Priznana škotska pisateljica za mlade je v tej imenitni zbirki nanizala izbrane pravljice in pripovedke, na ka­ tere je pogosto trčila ob raziskovanju ljudskega blaga. Kot se hitro izkaže ob prebiranju, nekatere med njimi po svoji vsebini nekoliko spominjajo na tiste, ki izhajajo iz srednjeevropskega prostora, a to le še dodatno govori o moči tovrstnih zgodb, ki so skozi stoletja sprem­ ljale in navdihovale ljudi z različnih področij. Tako tudi v škotskih pravljicah in pripovedkah nastopajo bajeslovna bitja z nadnaravno močjo pa tudi čisto običajni ljudje, ki najrazličnejše človeške tegobe premagajo s pozitivnimi osebnostnimi lastnostmi. Pravljice in pri­ povedke, ujete okrog legendarnega jezera Ness, skrite pod Škotskim višavjem in dišeče po sapicah, ki vejejo iznad Atlantika, žarijo v vsej svoji skrivnostni privlačnosti, dodatni čar pa jim nadenejo spremlja­ joče mojstrske ilustracije. > Vesna Sivec Poljanšek

Barbara Toft

prevod: Katarina Grabnar Učila International, 2016, t. v., 144 str., 9,99 €

V knjigi so opisane navade in življenj­ ska okolja najosupljivejših živali sveta, vse od nežnih goril do strašnih tigrov. Vsaki vrsti sta namenjeni dve strani s kratkimi opisi živali, fotogra­ fijami in zanimivostmi, ki slikovito predstavijo določeno žival ali vr­ sto. Knjiga, ki poleg živali opisuje tudi njihove bivalne razmere na kopnem, v zraku in vodi, je hkrati učbenik in branje za razvedrilo. Priporočljivo jo je prebirati v družbi s sošolci, starši, prijatelji – tako si boste vsi skupaj zapomnili več in se ob pogovoru zagotovo naučili še veliko novega, neznanega. Za bodoče zoologe in pustolovce ali pa le za srčne ljubitelje živali. > Sonja Juvan

Ibra

Fant, ki je našel svojo pot Yvette Žoltowska-Darska prevod: Jure Šešet Učila International, 2016, pt. v., 207 str., 14,99 €

Mali princ

Antoine de Saint-Exupéry ilustracije: Laura Zannoni prevod: Špela Žakelj Učila International, 2016, t. v., 125 str., 9,99 €

Antoine de Saint-Exupéry

Odkar je leta 1943 izšla zdaj že večna zgodba Antoina de Saint-Exupéryja, pustolovščine naslovnega junaka ve­ dno znova navdušujejo nove genera­ cije in spodbujajo k sanjarjenju, saj »kdor hoče videti, mora gledati s sr­ cem. Bistvo je očem nevidno.« Po tem, lahko bi rekli bistvenem nauku zgodbe se ravna Mali princ, ko potuje po planetih in bližnjih asteroidih. Klasično delo je za slovenske bral­ ce tokrat prevedla Špela Žakelj, s pisanimi ilustracijami močnih barv pa opremila Laura Zannoni. > Vanja Jazbec

Najlepše Andersenove pravljice

Biografija švedskega nogometaša ju­ goslovanskih korenin iz avtoričine zbirke knjig za otroke (in mlajšo mla­ dino) o nogometnih vzornikih se po­ naša s kakovostnim papirjem, barvnim tiskom in bogato grafično po­ dobo (predvsem fotografijami), zaradi česar se zdi, da je njen fokus predvsem komercialna vrednost. Kaj pa vsebinska raven? Kronološki pregled Ibrahimovićevega življenja vse od rojstva pa do izdaje knji­ ge (lani je izšlo tudi nadaljevanje, ki pa še ni prevedeno) je sestavljen iz krajših, anekdotično zastavljenih besedil, avtorica pa upošteva tu­ di družbeni kontekst, ki omogoča celovitejše razumevanje nogome­ taševe zgodbe. Slogovno je knjiga za starejše manj zanimiva, nekate­ re lahko zmoti tudi nekritično prikazovanje zvezdništva, vendar gre kljub temu za pregledno Ibrahimovićevo biografijo, ki obenem učin­ kuje kot športni motivacijski priročnik. > Aljaž Krivec

Bojevniki

14.–17. stoletje; Na prehodu iz srednjega v novi vek Tatjana Jampolska

Hans Christian Andersen

ilustracije: Aleksander Krutik prevod: Andreja Kalc Morfemplus, 2016, t. v., 188 str., 39,90 €

Stefania Leonardi Hartley je za to zbirko priredila nekatere izmed najlepših An­ dersenovih pravljic; tukaj so klasike, kot je Grdi raček, Mala morska deklica, Palčica, Snežna kraljica in Deklica z vžigalicami pa tudi cesar z novimi oblačili je med njimi. Bralci bodo s temi brezčasnimi pravlji­ cami podoživeli nepozabne dogodivščine, ko bodo na primer z Gerdo iskali Kaja in skušali premagati Snežno kraljico. Vsako izmed 13 zgodb je opremil drug ilustrator, kar daje vsaki zgodbi svojevrsten pečat, zbirki dobro znanih klasik pa vso potrebno svežino. > Vanja Jazbec

Ta slikovita knjiga bo navdušila vse lju­ biteljske brskalce po skrivnostnih do­ godkih iz daljne preteklosti in jih v tre­ nutku prenesla v čas na prehodu iz srednjega v novi vek. Avtorica nas prepričljivo popelje med viteze redovnike, nas seznani z neustraš­ nimi pomorščaki, trgovci in vojaki tistega časa ter pred nami raz­ prostre življenje huzarjev, osvajalcev Amerike, hajdukov, Kozakov in mnogih drugih bojevnikov iz obdobja od 14. do 17. stoletja. Vsa pog­ lavja bogatijo številne podrobnosti iz življenja opisanih bojevnikov, od načina njihovega bojevanja in vrste orožja, ki so ga nosili, do opi­ sov bojevniških taktik in osvojenih ciljev ter marsičesa drugega. No­ to dragocenosti in poučnosti te knjige, primerne za vse generacije, pa dodaja tudi izvrstno slikovno gradivo. > Vesna Sivec Poljanšek

priredba: Stefania Leonardi Hartley prevod: Eva Žerjav Učila International, zbirka Zlati pravljični trak, 2016, t. v., 124 str., 9,99 €

129-130 | februar–marec 2017 51


Za najmlajše Švrk in preizkusi za policijske pse

Prigode pasjega policista, knj .1 Lesley Gibbes ilustracije: Stephen Michael King prevod: Meta Osredkar Miš, 2017, t. v., 80 str., 21,95 €

Švrk je kuštrav majhen pes, ki ne želi kot drugi člani njegove družine postati pes družabnik, marveč pogumen policijski pes Sončendola. Čeprav njegova starša podvomita o izvedlji­ vosti sinove želje, se Švrk v družbi preostalih pasjih junakov udeleži preizkusov za policijskega psa na Mestni policijski postaji Sončedol. Predan svojim sanjam se navkljub strahu in zasmehovanju velikega psa bokserja Amadeusa pogumno sooči z nalogami lajanja, strašenja ter lovljenja lopovov. Pri zadnjem preizkusu v zaustavljanju tatu ga Ama­ deus premaga in postane mestni policijski pes. Švrku pa je kljub pora­ zu zaupana prav posebna policijska naloga … > Diana Volčjak

Knjižničar kosmatinec Alison Donald

ilustracije: Alex Willmore prevod: Barbara Majcenovič Kline Skrivnost, 2016, t. v., 32 str., 18,90 €

Knjižničarka Vremenovka bi morala že zdavnaj začeti pravljično uro, a v knjižnici je vse tiho. Nadobudni bralci, ki nestrpno čakajo na razbur­ ljivo zgodbo, se zato iz otroškega kotička odpravijo na potep – od­ ločijo se, da bodo gospo Vremenovko poiskali kar sami. Iščejo med policami in sledijo prav hecnim sledem, medenim packam! Nakar najdejo pravega kosmatega medveda, ki je odtaval iz svoje pravljice. Zdaj se sladka z medom in zabava ob prebiranju pravljic. A ne za dol­ go, saj imajo otroci zanj poseben načrt ... Izvirna slikanica bo majhne bralce popeljala v čudoviti svet domišljije. > Vanja Jazbec

Škratek Napakec Damjana Kenda Hussu

ilustracije: Jure Kralj Studio Hieroglif, 2016, t. v., 42 str., 16,20 €

Ferdo, veliki ptič Andreja Peklar

KUD Sodobnost International, 2016, t. v., 32 str., 19,90 €, JAK

Ilustratorka v knjigi o Ferdu pri­ poveduje zgodbo samo skozi sli­ ko. Prišla je med finaliste za nagra­ do Silent Book Contest, bila pa je tudi izbrana za najbolje oblikovano knjigo v kategoriji otroških in mladinskih knjig na zadnjem SKS. Pa niso le nagrade tiste, ki pričajo o kakovosti njenega dela – Ferda imajo rade tudi učiteljice, saj z njegovo pomočjo otroke spodbujajo, da raz­ mišljajo in pripovedujejo njegovo zgodbo ter se s pomočjo slikanice naučijo empatije in sprejemanja drugačnosti. In ravno to je vred­nota, ki bi se je morali v današnjem času naučiti vsi. > Klara Jarc

Tudi jaz te imam rada Melanie Joyce

Napakec je nemiren škrat, ki se mu ve­ dno kaj dogaja. Nekega dne sanja, da je pisatelj, zato začne pisati pravljice. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi v njih mr­ golelo napak in zabavnih nesmislov. Prijateljica muha Klara ga opozarja nanje. Jih najdete tudi vi? Knjiga je namenjena otrokom, ki jim zgodbe še berejo starši, in bralcem začetni­ kom, ki šele okušajo pomen besed. Zgodbe so prijetne in igrive, vsebi­ na pa otrokom domača, tako da jih bodo zagotovo pritegnile k pozor­ nemu branju in spodbudile k odkrivanju napak. > Alenka Štrukelj

Medvedkova knjižnica Poppy Bishop

ilustracije: Polona Lovšin prevod: Petra Cerar Učila International, 2016, t. v., 26 str., 6,99 €

ilustracije: Alison Edgson prevod: Katja Mikelj Učila International, 2016, t. v., 26 str., 19,90 €

Ljubeča mamica zajklja želi svoje­ mu malčku povedati, kako močno ga ima rada. Zato našteva vrsto ljubkih razlogov, kako ji zajček polep­ ša vsak dan, medtem ko mali hiperaktivno skače naokoli. Slikanica naslika nezlomljivo vez med roditeljem in otrokom, zato bo zagoto­ vo segla v srce tako mlajšim kot starejšim bralcem. Zgodbo britanske avtorice, ki je kot nalašč za crkljanje pred spanjem, je z ilustracijami puhastih zajčkov opremila Polona Lovšin, ki skupaj z drugimi našimi umetniki trenutno razstavlja nekaj svojih del tudi na 12. Slovenskem bienalu ilustracije. > Vanja Jazbec

Prisrčna slikanica o štirih prijateljih, ki so imeli strašno radi zgodbe. Vsak večer so lisička, ježek, zajček in miška prebirali eno in isto knjigo, ki so jo imeli, odkar so bili še čisto majhni. Zato so se odločili, da gre­ do v gozd in poiščejo kakšno novo knjigo. Našli so jo, a ugotovili, da je medvedkova, in odločili so se, da mu jo vrnejo. V medvedkovem domu pa so odkrili pravo zakladnico knjig. Njihovo navdušenje je botrovalo nastanku medvedkove knjižnice, kajti knjige je lepo brati sam, še lepše pa je, ko jih deliš z drugimi. Čudovita misel, ki si jo ve­ lja zapomniti, tudi ko odrastemo. > Sonja Juvan

Goljata čakam Antje Damm

prevod: Tina Mahkota Zala, 2016, t. v., 30 str., 21,99 €

Dammova je že s slikanico Obisk o osamljeni in boječi Elzi, ki jo obi­ šče nadebudni deček Emil in ji v življenje prinese barve, nakazala tan­ kočutno preigravanje socialnih tem na otrokom razumljiv način. V slikanici Goljata čakam srečamo medveda, ki na rdeči klopi v mrz­ lem vremenu čaka na svojega najboljšega prijatelja. Med čakanjem 52

129-130 | februar–marec 2017

ga obiščejo številne živali, ki ga pre­ pričujejo, da je njegovo čakanje za­ man. Prikupna zgodba o potrpežlji­ vosti in veri v prijateljstvo, ki jo je avtorica obogatila s svojevrstnim stilom ilustracij, iz papirja izdelanih in ročno poslikanih junakov, ki jim doda primerna ozadja, oboje skupaj fotografira in opremi z besedilom. > Diana Volčjak


Sadje z naše ladje

Kjer je volja, tam je pot!

ilustracije: Jelka Reichman Mladinska knjiga, zbirka Velike slikanice, 2016, t. v., 32 str., 17,95 €

ilustracije: Diego A. Bartolomé Hiša knjig, Založba KMŠ, 2016, t. v., 28 str., 19,90 €

»O, da bi se svet popravil v boljši dom za vse ljudi,« zaželi zadnji verz ene izmed rimajočih se pes­ mic Anje Štefan, ki je za to zbir­ ko upesnila različne sadeže; zgoraj omejeni pesmici je kot navdih služil šop sladkih banan. V svoji kla­ sični maniri je pesmice ilustrirala Jelka Reichman, ki že več kot šti­ ri desetletja barva otroško domišljijo. S pesmarico je dvojica znova dokazala, da upravičeno sodi med najboljše in tudi najbolj priljub­ ljene sodobne slovenske avtorje za otroke. Skupaj sta se med drugi­ mi podpisali pod Lonček na pike, Sto ugank in Še sto ugank, dela, ki že spadajo med klasike slovenske otroške književnosti. Bralci, tako stari kot mladi, pa zagotovo z veseljem pričakujejo še nadaljnja de­ la. > Vanja Jazbec

Irijam in Jonibe

Pravljica v verzih za otroke in odrasle Gábor Schein ilustracije: Rofusz Kinga prevod: Maja Likar Malinc, 2016, t. v., 32 str., 18 €

Madžarski profesor in literarni kritik je avtor številnih pesniških zbirk in kratkih romanov, prisrčna pravljica o ribji kraljici in ptič­ jem kralju pa je njegovo prvo v celoti v slovenščino prevedeno de­ lo. Zgodba o ljubezni med ribo Irijam in ptičem Jonibejem spomi­ nja na mitološko pripovedko, v kateri se morata zaljubljenca pred Nina Jelen je tista inovativna, luštna in zabavna učiteljica, ki jo obožujejo učenci in nji­ končnim snidenjem ločiti, izgubiti, trpeti in se šele nato ponovno hovi starši. Skovala je rime za zgodbo o najti. Čustveno vihravost enega in drugega je avtor elegantno zajel, ko je uporabil simboliko osnovnih elementov vode, zraka, zemlje Avtorica je z učno uro, ki temelji na zgodbi iz slikanice, zmagala na natečaju informacij­ ske pooblaščenke za najboljšo učno uro na temo varstva zasebnosti in osebnih poda in ognja, mitološkost pa je pripovedi vdihnil z vpeljavo števila kov, predstavljena patudi je tudi v Evropskem priročniku za poučevanje varstva zasebnosti t­ in osebnih podatkov v šolah. sedem, ki tako kot v biblijski zgodbi o stvarjenju sveta tudi tu več­ krat predstavlja neko dovršeno obdobje ali dejanje. Odrasli bodo v njej zagotovo našli globlji življenjski smisel in pomen, otrokom pa bo zlezla pod kožo tudi zaradi čudovitih ilustracij in v rime odetih stavkov. > Diana Volčjak

Maja Brodschneider Kotnik

Mali kuščar po nesreči pade z zidu, po katerem pohajkuje. Ves žalosten in nemočen strmi v zid. Kako naj se povzpne nanj? Najde nešteto iz­ govorov, zakaj ne zmore: zid je previsok, pregladek, prenevarno je, pretežak sem, nimam nog za skakanje. Še prijatelji se na vse prete­ ge trudijo, da bi ga spravili na zid. A nič ne pomaga, dokler sam ne spoz­na, da je samo od njega odvisno, ali mu bo uspelo. Prikupna in navdihujoča zgodba o moči motivacije, vztrajnosti in o zaupanju va­ se, pa tudi o solidarnosti in pogumu. > Alenka Štrukelj

Mucka z balonom Janez Bitenc

ilustracije: Jelka Reichman Mladinska knjiga, zbirka Čebelica, 2016, t. v., 16 str., 12,95 €

V eni najnovejših pravljic iz zbirke Čebelica, ki jo je napisal skladatelj in začetnik glasbe za otroke na Sloven­ skem Janez Bitenc, spremljamo mucko in njeno mamo, ki sta se od­ pravili na trg. Mucka si je izprosila balon, ki ji ga je črni muc zavezal okrog pasu, potem pa se je balon dvignil in prestrašeno mucko odne­ sel v nebo. Kratka pravljica za najmlajše, ki govori o tem, kako lepo se je vrniti v mamino naročje, je obogatena z nežnimi ilustracijami Jelke Reichman, mojstrice ljubkih muc in mačkonov. > Klara Jarc

ŽENIČKE IN STRIČKI ZA DALJNIMI GRIČKI

Anja Štefan

II

Izide 7. 2. 2017, na mednarodni dan varne rabe interneta.

II II

Osel smrčač Herald Schwinger

ilustracije: Christopher Aaron prevod: Jerneja Jezernik Drava, 2016, t. v., 48 str., 14,95 €

Junaka izvirno zasukane zgodbe o prijateljevanju človeka z živaljo sta ostareli ribič Hurski in tudi že odsluženi osel Gurski, ki ima hibo, da med spanjem tako smrči, da se tresejo okna. Prebivalcem vasice Mursko krati spanec, zato po ribičevi smrti skle­ nejo, da mora k ovcam daleč iz vasi. Gluha nočna tišina pa je še bolj moteča, zato osla pripeljejo nazaj, da je vse spet tako, kot so bili vaje­ ni. Slikanica avtorjev z južne Koroške je dvojezična, tako da se na eni strani začne z besedilom v slovenščini, obrnjena naokoli pa z nem­ škim. Takšna rešitev je prikladna za okolje, kjer je delo nastalo, saj omogoča obojim otrokom branje brez slovarja in učenje sosedovega jezika. > Iztok Ilich

Nujno branje za nadobudneže, ki začenjajo uporabljati računalnik, tablico, telefon in se pri tem srečajo s spletom.

SLIKANICA: 20 strani 20,5 x 26 cm trda vezava 18,99 EUR

www.ocean-si.com info@ocean-si.com

129-130 | februar–marec 2017 53


Morda niste vedeli …

pripravila: Alenka Kanič

Da, mednarodni identifikator ISBN praznuje 50 let in nekaj več. Zakaj »in nekaj več«? Kdaj naj praznujemo petdesetletnico, leta 2015 ali leta 2017, morda celo leta 2020? Odločitev je bila težka, pa smo se odločili, da praznujemo večkrat!

Petdeset let in več mednarodnega identifikatorja ISBN Davnega leta 1965 je lastnik največje verige knjigarn v Veliki Britaniji W. H. Smith oznanil, da z letom 1967 prehaja na računalniško poslovanje v svojih skladiščih in v te namene predlagal uporabo sistema standardne­ ga številčenja knjig. Na voljo je ponudil svoje strokovnjake, k sodelovanju pa pritegnil Gordona Fosterja (1921–2010), irskega inženirja računalniš­ tva, statistika in profesorja na London School of Economics. Zamisel o številčenju knjig je bila zanimiva tudi mednarodni skupnosti in o tem so razpravljali na tretji mednarodni konferenci o raziskavah knjižnega tr­ ga in racionalizaciji v knjigotrštvu v Berlinu, kjer so ugotovili, da je prvi pogoj za učinkovit avtomatiziran sistem lahko le enkratna in preprosta identifikacijska oznaka za izdano enoto. Čez lužo so razmišljali podobno, govorili so o narodnem in mednarodnem standardu za potrebe številče­ nja knjig. Med tem časom sta v Veliki Britaniji profesor Foster in njegova ekipa razvijala svoj sistem, ki je v svoji končni obliki temeljil na nizu de­ vetih števk, ki označujejo založnika, naslov in kontrolno številko. Ozna­ ko so poimenovali standardna knjižna številka (SBN). V Združenem kral­jestvu so bili navdušeni in sistem sprejeli za svojega. Prva agencija je začela delovati pod okriljem podjetja J. Whitaker and Sons v Londonu. Navdušenje je bilo nalezljivo in vključila se je Mednarodna organizacija za standarde oz. njen komite TC46, ki je razpravljal o britanskem siste­ mu ter ustanovil delovno skupino, katere vodstvo je poveril Davidu Whi­ takerju. Toda uradni mlini so mleli bolj počasi, britanski shemi sta se že v letih 1968–1969 pridružili najprej ZDA in Kanada, sledili sta še Avstralija in Nova Zelandija, nato so se jim pridružile še Francija, Danska in Šved­ ska, in tako to ni bil več le angloameriški sistem. ISO/TC 46 je določil, da iz 9-mestnega niza števk nastane 10-mestna oznaka, identifikacijskima oznakama za založnika in naslov ter kontrolni številki so na začetku dodali še oznako za državo. Oznaka je spremenila tudi svoje ime. Iz standardne knjižne številke (SBN) je nastala mednaro­ dna standardna knjižna številka (ISBN). Prva izdaja mednarodnega standarda ISO 2108 je bila objavljena leta 1970, od tedaj dalje sledijo še štiri izdaje. Najbolj revolucionarna je bila četrta izdaja iz leta 2005, kjer se je 10-mestna oznaka spremenila v 13-mestno in obveljala je odločitev, da je s tem identifikatorjem treba označevati tudi elektronske knjige. V letu 2016 je bila nato pripravljena že peta posodobljena izdaja standarda, ki podrobneje opredeljuje številčenje elektronskih knjig in pojasnjuje dileme v zvezi z njimi. S prvo izdajo mednarodnega standarda je bila za njegovo nemoteno in pravilno delovanje ustanovljena Mednarodna agencija za ISBN s sede­ žem v Berlinu. Po letih uspešnega delovanja s pomočjo finančnih sred­ stev Pruske kulturne fundacije se je sedež agencije leta 2005 preselil v London, za članice sistema ISBN pa je bila uvedena letna članarina. De­ lo Mednarodne agencije za ISBN danes nadzira izvoljeni svet direktor­ jev, v prvih letih delovanja pa so bili to prvopristopniki. Sama sem še srečala profesorja Hans-Jürgena Ehlersja in Roberta Müllerja (Nemči­ ja), pa Emeryja Koltaya (ZDA) in Davida Whitakerja, ki smo jih gostili v Ljubljani leta 1996, ko smo organizirali srečanje vodij nacionalnih agen­ Kaj vse lahko označimo z oznako ISBN: • tiskane knjige in brošure ter njihove druge pojavne oblike, • publikacije v Braillovi pisavi, • publikacije, ki jih založnik ne namerava redno dopolnjevati ali neomejeno nadaljevati njihovega izhajanja, • zvočne knjige na fizičnih nosilcih ali na spletu, • elektronske knjige na fizičnih nosilcih ali na spletu (za prenos – downloading ali pretakanje – streaming), 54

129-130 | februar–marec 2017

cij. Tako se namreč vsako leto srečujemo vodje nacionalnih agencij, iz­ menjujemo izkušnje in načrtujemo razvoj tega za knjigo pomembnega identifikatorja, ki ga sprejemajo tudi vsi knjižnični sistemi po svetu. Da­ nes oznako ISBN uporabljajo v 200 državah in pokrajinah, pod vodstvom Mednarodne agencije za ISBN pa deluje že 151 nacionalnih agencij. Mednarodnemu standardu za številčenje knjig se je leta 1975 pridru­ žila oznaka za serijske publikacije (ISSN) in leta 1993 še oznaka ISMN, ki velja za glasbene tiske. Leta 1980 je hitro in vsesplošno razširjeno računalniško branje črtnih kod privedlo do dogovora in sklenitve pogodbe o medsebojnem sodelo­ vanju med EAN (European Article Numbering) in UCC (Uniform Code Council), ki sta predhodnika GS1, na eni strani ter Mednarodno agenci­ jo za ISBN na drugi strani. Pri pretvorbi oznake ISBN se je pred celotni niz desetih števk dodale še predpona »dežela knjig« (bookland) 978- oz. 977- in 979-. Kontrolna številka se je s tem začela preračunavati na no­ vo. S pretvorbo oznake ISBN v črtno kodo se je tako povečala moč sis­ tema ISBN kot mednarodnega sistema identifikacije znotraj vsesplošne sheme črtnih kod. Sodelovanje z GS1 smo še poglobili leta 2007, ko je stopila v veljavo če­ trta izdaja standarda ISO 2108, kjer je oznaka ISBN dosegla popolno uje­ manje z GTIN. Predstavnik GS1 je član našega sveta direktorjev. Ob tem velja poudariti, da je bila knjiga prepoznana kot kulturna dobrina, zato je tudi GS1 te tri oznake velikodušno, brez stroškov, odstopil v ta namen. Kako pa pri nas? Leta 1988 je sistemu pristopilo večje število držav, med njimi tudi tedanja Jugoslavija, vlogo nacionalne agencije za ISBN pa je prevzel Jugoslovanski bibliografski inštitut. Ob razpadu Jugoslavije je na pobudo slovenskih založnikov Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljub­ljani pri Mednarodni agenciji za ISBN in Centru ISSN s sedežem v Parizu sprožila postopek za ustanovitev slovenske nacionalne agencije za ISBN in slovenskega centra za ISSN. Za ustanovitev nacionalne agenci­ je za ISBN je moralo Ministrstvo za kulturo kot naš glavni financer dati soglasje in zagotoviti potrebna finančna sredstva, medtem ko je morala ustanovitev centra za ISSN podpreti vlada. Slovenski agenciji za ISBN in centru za ISSN se je v letu 1999 pridružila še agencija za ISMN, vse pod okriljem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Danes zajema baza slovenskih založnikov preko 4040 članov, od tistih, ki jim je to osnovna gospodarska dejavnost, do tistih, ki izdajajo samo občasno kot samozaložniki, kajti danes postaja založništvo vedno bolj zanimivo za vse družbene sloje in z razvojem namiznega založništva vse bolj dosegljivo za vsakogar. Če pomislimo, da imamo za samozaložnike, ki v svojem življenju izdajo samo en naslov ali dva, dve veliki vreči, iz ka­ terih zajemamo oznake, ki so v tem primeru seveda manj povedne, je v Sloveniji založnikov še dosti več. Oznaka ISBN se je trdno zasidrala med nami. S starostjo je samo še pridobila in upajmo, da se bo še naprej tako uspešno razvijala. Vse naj­ boljše!

• digitalizirane kopije tiskanih monografskih publikacij, če so namenjene trgu, • publikacije na mikrooblikah, • vzgojne in didaktične filme, videoposnetke in prosojnice v vseh pojavnih oblikah, • vzgojno ali didaktično programsko opremo, • publikacije na različnih medijih (kjer je besedilo poglavitna sestavina),

• posamezne članke ali posamezne številke določenega kontinuiranega vira (toda ne kontinuirani vir v celoti), • knjige s področja umetnosti in knjige z ilustracijami, ki imajo naslovno stran in besedilo ob slikah, • vse, kar lahko obravnavamo kot zaključeno publikacijo, kjer večino predstavlja besedilo in je namenjeno javnosti, lahko vključuje tudi gibljive slike in zvok, • zemljevide.


www.knjigarna-beletrina.com

ÄŒas beĹži, zgodbe ostajajo z nami.


Bukla 129-130  
Bukla 129-130  

Bukla št. 129-130, februar-marec 2017. Brezplačna revija o dobrih knjigah.

Advertisement