Bukla 115

Page 21

Družbeno-angažirano Kapital v 21. stoletju

Javni dolg

prevod: Vesna Velkovrh Bukilica Mladinska knjiga, zbirka Premiki, 2015, t. v., 768 str., 39,96 €, JAK

urejanje in prevod: Maja Breznik, Rastko Močnik Založba /*cf., 2015, m. v., 217 str., 16 €, JAK

Thomas Piketty

Kdo komu dolguje; Portugalska, Španija, Francija, Grčija, Argentina, Slovenija

Thomas Piketty

Zakaj je Kapital v 21. stoletju ena od najbolj odmevnih družbeno aktualnih knjig zadnjega desetletja (francoski izvirnik je izšel pred dvema letoma, lani so delo mnogi brali že tudi v angleščini, zdaj pa je izšla še v slovenskem prevodu)? Najbrž je kar nekaj razlogov za to. Prvi je gotovo že naslov, ki nedvoumno vleče vzporednice z Marxovim opus magnumom (prvi del je izšel 1867, torej približno poldrugo stoletje prej, podobno pa je nastal kot stranska posledica gospodarske krize 1857). Drugo je ambiciozen obseg knjige, ki tudi tako kaže, da gre za pomembno delo. Tretje pa je seveda čas, v katerem je izšla, še posebej v povezavi z aktualnim družbenim trenutkom. Tega še vedno pretresajo popotresni sunki globalne gospodarske krize, ki jo kot eno glavnih posledičnih tem obravnava francoski ekonomist Thomas Piketty (1971). Ta v svojem prelomnem delu obdeluje tezo, da družbena neenakost in naraščajoče razlike med ljudmi vodijo v raznovrstne ekonomske in družbene krize, kar je podkrepil s petnajstimi leti raziskav, v katerih se je osredotočil na podatke iz zadnjih tristo let in več kot dvajsetih držav. Družba po Pikettyju začne pokati takrat, ko se premožnejši sloj prelevi v rentnike in živi predvsem od donosa na svoje premoženje, ne pa več od dela samega, zasebno bogastvo pa v tem pri... Piketty je v svojih meru narašča na račun družbene revščine. Danes se zato (vsaj po analizah preteklosti Evropi) na eni strani krepijo levičarske vrednote, ki zahtevajo bolj fascinantno logičen in enakovredno razporeditev preprepričljiv ... moženja (Slovenija, kjer so razlike med ljudmi tako rekoč najmanjše v Evropi, teh problemov za zdaj še ne čuti tako močno). To je še posebej očitno v ekonomijah starega kova, med katere spada tudi Francija, kjer je dvesto let kapitalizma proizvedlo sloj izjemno bogatih ljudi, ki z vsakim letom bogatijo še naprej, medtem pa običajni ljudje komaj zaslužijo za sproti. Zato je novi Kapital padel na plodna tla ideoloških pritiskov po prerazporeditvi premoženja. Piketty je v svojih analizah preteklosti fascinantno logičen in prepričljiv in lahko se strinjamo tudi z njegovo ugotovitvijo, da obstoječe ekonomske nastavitve ne prinašajo svetle prihodnosti za člove... knjiga za razmišljanje štvo nasploh. Zato avtor, ki se sicer zaveda problematičnoin razpravo o naši sti praktične izvedbe svojega prihodnosti ... predloga, med drugim predlaga progresivni svetovni davek, ki bi predvsem superpremožnim začel rezati finančne peruti in ta sredstva preusmerjal v enakovredno dostopne javne dobrine, namenjene vsem. Te ideje pa seveda porajajo nova vprašanja. Tako bi, denimo, vsakoletno 5- ali celo 10-odstotno obdavčenje tistih, ki imajo večmilijonsko evrsko premoženje (to je Pikettyjev predlog), ob padajočih finančnih donosih v zadnjih letih v praksi privedlo do tega, da bi jim davek pobral vse, kar so na novo ustvarili v tekočem letu, ter še nekaj premoženjske glavnice. Težko si je namreč predstavljati, da bi ti megabogataši mirno gledali tovrstne ukrepe. Knjiga za temeljito razmišljanje in razpravo o naši prihodnosti. > Samo Rugelj

Izvrstno zasnovan zbornik besedil, zbrala sta jih ter uvodno in spremno besedo napisala Rastko Močnik in Maja Breznik (pri slovenskih besedilih sta avtorja še Franček Drenovec in Sašo Furlan), ki je sestavljen iz pregleda ter analize javnih dolgov na Portugalskem, v Španiji, v Franciji, Grčiji, Argentini (ki se je pred leti odločila za prenehanje plačevanja dolgov) in Sloveniji. Avtorji – posebej izčrpen je prispevek o francoskem javnem dolgu, ki nam, obogaten z grafi, jasno pokaže, kako so k naraščanju dolga prispevale obresti nanj, sploh v tistem času, ko so bile višje od gospodarske rasti – v svojih besedilih analizirajo specifike dolgov vsake od obravnavanih držav. Pri tem Močnik v uvodu išče skupne imenovalce ter ugotavlja, da so dolžniške države pogosto a) izgubile lastno suverenost pri upravljanju z dolgovi, b) z zadolževanjem poplačevale zasebne dolgove, c) nižale davke na kapital itn., kar je zniževalo prihodke v proračun in še poglobilo dolg. Posledično d) zahtevane strukturne reforme, zaradi katerih so države kršile tudi lastne zakone in ustavo, niso prinesle novega gospodarskega poleta in blaginje. Drenovec poleg tega v svojem eseju ostroumno ugotavlja, da se je porast slovenskega javnega dolga v bistvu začel kot povečano zadolževanje bank v letih konjunkture pred krizo, ki se je na koncu transformiralo v javni dolg. Ne ravno optimističen zaključek zbornika pa dejansko natančno poantira prihodnji pomen sedanjih dolgov: z njimi so si posojilodajalci rezervirali novo ustvarjeno vrednost za nedoločeno prihodnost, pri čemer bodo obenem ohranili vpliv na davčno in delovno zakonodajo ter na organizacijo družbe in posameznika nasploh. > Samo Rugelj

www.zalozba-litera.org 115 | oktober 2015 21