B ODITE
RELIGIOZNI
raziskave so pokazale, da so aktivno religiozni ljudje v primerjavi z nereligioznimi bolj sre~ni in ‘ivijo dlje, manj pogosto zbolijo zaradi fizi~nih in du{evnih bolezni ter si hitreje opomorejo po operacijah. Naslednji dve navedeni mo‘nosti sta povezani s koristmi, ki jih posameznik pridobi kot del skupnosti, kot del povezane in podporne skupine. Moralni zakoni o~itno igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da ~lani skupine »pojejo v en glas«. Ne glede na to pa bomo iz dana{nje oblike formaliziranih moralnih predpisov, ki jih oznanjajo in uveljavljajo najve~je religije, te‘ko kaj izvedeli o za~etku religioznih verovanj. Taki predpisi so povezani z vzponom svetovnih religij z njihovimi birokratskimi strukturami ter zavezni{tvom cerkve in dr‘ave. Ve~ina religiologov verjame, da so bile prve religije bolj podobne {amanskim tradicijam, ki jih najdemo v manj{ih tradicionalnih skupnostih. Te pa so precej individualisti~ne, ~eprav nekaterim posameznikom – {amanom, zdravilcem, modrim ‘enskam in podobnim pripisujejo nadnaravne mo~i. [amanske religije so religije ~ustev in ne razuma, s poudarkom na religiozni izku{nji bolj kot na vsiljevanju pravil vedenja.
DRU@BENO LEPILO Robin Dunbar meni, da je najve~ji prispevek religije k evoluciji povezan s ~etrto hipotezo, ki smo jo navedli. Torej, da zavest o religiji deluje kot neke vrste lepilo, ki dr‘i dru‘bo skupaj. Religije povezujejo dru‘be, ker izkori{~ajo celo vrsto obi~ajev, povezanih s spro{~anjem endorfinov, naravnih opioidov v mo‘ganih. Endorfini so del sistema nadzora bole~ine. Najbolj pridejo do izraza, kadar je bole~ina zmerna, a vztrajna. Takrat preplavijo mo‘gane in povzro~ijo manj{o »omamljenost«. Morda se zato religiozni ljudje zdijo tako sre~ni. [e ve~, in v tem grmu ti~i zajec, endorfini tudi uglasijo imunski sitem, kar verjetno pojasnjuje tudi, zakaj so religiozni ljudje bolj zdravi.
26 - APRIL 06 -
Religija je kot del evolucije pomagala pri ~lovekovem pre‘ivetju. To je lahko tudi razlog, da religiozni obredi tako pogosto zajemajo fizi~no stresne dejavnosti: petje, ples, ponavljajo~e zibajo~e ali poskakujo~e gibanje, kle~anje v lotosovem polo‘aju, molitev ro‘nega venca in v~asih celo zelo bole~e bi~anje. Seveda pa religija ni edina »endorfinska injekcija«. Omami nas lahko tudi tek, plavanje ali dvigovanje ute‘i, a religija vendarle ponuja nekaj ve~. Ko za~utimo endorfinski naval znotraj skupine, se njegovi u~inki mo~no pove~ajo. [e posebno se izrazijo pozitivni ob~utki do drugih ~lanov skupine. To ustvarja ob~utek bratstva in skupnosti.
OPI^JA MORALA Medtem ko si na ta na~in lahko pojasnimo neposredno prednost religije, pa se odpira vpra{anje, zakaj jo sploh potrebujemo. Odgovor moramo, kot meni Robin Dunbar, poiskati dale~ nazaj, v sami naravi dru‘benosti primatov. Opice ‘ivijo v povezani dru‘bi, v kateri sodelujejo za doseganje skupnega dobrega. Zato dru‘bene skupine primatov, druga~e kot pri ve~ini drugih bitij, temeljijo na vgrajenih dru‘benih pogodbah: posamezniki so zavezani sprejeti, da se morajo odre~i nekaterim neposrednim osebnim potrebam v korist ohranjanja skupine. ^e te lastne potrebe zanesejo predale~, od‘ene{ druge stran, s tem pa izgubi{ skupinske prednosti, kot je za{~ita pred plenilci, za{~ita lastnih ‘ivljenjskih virov itd. Te‘ava je v tem, da se vsi tovrstni na dru‘beni pogodbi slone~i sistemi slej ko prej soo~ijo s »slepimi potniki«, ki izkoristijo prednosti dru‘be, ne da bi prispevali svoj dele‘. Primati potrebujejo mo~an mehanizem upiranja naravnemu nagnjenju posameznikov, da izkoristijo to sebi~no mo‘nost, kadar le morejo. Opice to naredijo skozi dru‘beno nego, dejavnostjo medsebojne skrbi za higieno (is-
kanja in odstranjevanja zajedavcev ipd.), ki ustvarja zaupanje in je osnova za nastajanje zvez. Kako natan~no to deluje, {e ni povsem znano, vemo pa, da so pri tem pomembna sestavina tudi endorfini. Nega drugih in njeno prejemanje vodi k spro{~anju endorfinov. Endorfini povzro~ajo dobro po~utje, kar zagotavlja neposredno motivacijo za za~etek dejavnosti, ki povezuje skupino. Te‘ava z nego pri na{i lastni vrsti je, da je to dejavnost po na~elu eden na enega in zahteva veliko ~asa. Na dolo~eni stopnji ~love{ke evolucije so na{i predniki za~eli ‘iveti v prevelikih skupinah, da bi taka dru‘bena nega lahko pomenila u~inkovito lepilo. Tako velike skupine bi bile tudi zelo ranljive za izkori{~evalsko delovanje posameznikov. Morali smo si izmisliti novo obliko skupinskega povezovanja in morda je bila to ravno religija. Vendar je pomembno poudariti, da je religija nastala kot precej skromen pojav. Morda so zgodnje oblike religioznih praks vklju~evale nekaj podobnega plesom v transu, ki jih danes najdemo v {amanskih tradicijah. Nekateri uporabljajo glasbo in ponavljajo~e gibe za dosego stanja zamaknjenosti. Ni si te‘ko zamisliti, kako bi lahko taka dejavnost koristila na{im prednikom, zdru‘evala skupino, odvra~ala sebi~ne posameznike in tako pove~ala mo‘nost vseh, da pre‘ivijo in se razmno‘ujejo. Vendar je tu {e en pomislek. Religija ni povezana zgolj z obredi, ima tudi pomembno kognitivno sestavino – svojo teologijo. Na endorfinih slone~i skupino povezujo~i u~inki obredov delujejo le, ~e jih delajo vsi skupaj. Tu nastopi teologija, ki zagotovi nagrado in kazen (koren~ek in palico) ter nas prisili, da se vsi redno zdru‘ujemo. A da so ustvarili teologijo, so morali na{i predniki razviti umske zmogljivosti, ki so mo~no presegle druge ‘ivalske vrste. Vendar prav te psiholo{ke mehanizme ‘e od nekdaj izkori{~ajo politi~ne elite, da bi si podvrgle mno‘ice. Marx je imel, kot ka‘e, vendarle prav. Ur. Po.
D