Klopi
Majhni, a nevarni VERONIKA BILBAN
S Forthom nazaj v gozdove!
FORTH p · deluje roti klopom ves dan · popoln · brez v oma naravne o sestavin · ni potr nja e ebno n anašati na kožo FKK oglas Nasa zena 125x88.indd 1
40
Še vedno pa je najbolje poskrbeti za preventivo. Na tržišču obstajajo različna sredstva za odganjanje teh nadležnih živalic, a strokovnjaki kljub vsemu opozarjajo, da se moramo pregledati, ko se vrnemo domov iz sprehoda. Če najdemo prisesanega klopa, ga moramo takoj odstraniti iz kože, saj je verjetnost za okužbo z boreliozo v prvih 24 urah manjša.
Repelent uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o proizvodu.
Klopni meningitis in borelioza Klopni meningoencefalitis, ki ga prenaša okužen klop, je virusna bolezen osrednjega živčevja. Prvi znaki, ki kažejo na to, da smo zboleli za njim, so
Poskrbimo za preventivo In kako zunanjega zajedavca najbolj varno odstranimo? Strokovnjaki svetujejo, da je potrebno hitro in učinkovito odstraniti tako trup in glavo, kar najlažje naredimo s pomočjo posebne pincete. Če je slučajno nimamo pri roki in če je klop dovolj velik, ga primemo in narahlo zavrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca, brez stiskanja zadka (stiskanje povzroči prehod njegove želodčne vsebine v kri in s tem okužbo). Mesto ugriza nato razkužimo, klopa pa uničimo.
BIOTEH d.o.o., Zg. Jarše, Preserska c. 9, 1235 Radomlje, Slovenija, tel. 01 52 83 969, www.bioteh.si
V Sloveniji obstaja okoli šestnajst različnih vrst klopov. Vsi so si vizualno podobni, prav tako lahko vsi iz okuženega gostitelja prenesejo bakterijo preko sebe na drugega gostitelja. Večina klopov čaka gostitelja na vrhu travne bilke, v nizkem rastju, pretežno na senčnih in vlažnih travnatih območjih, obronkih gozdov, travnikih, najdemo jih celo na naših vrtovih. Ko pride gostitelj mimo, ga zaznajo s kemo- in mehanoreceptorji ter se ga bliskovito oklenejo. Nekateri klopi pa gostitelja tudi aktivno zasledujejo po tleh. Na gostitelju poiščejo mesto, kjer so tik pod kožo žile in se prisesajo (to je največkrat na notranji strani sklepov). Posledice ugrizov pa pogosto niso tako zelo nedolžne. Med najbolj splošno znanimi so lymska borelioza, klopni meningoencefalitis oz. meningitis in erlihioza. Za okužbo je dovolj že samo en prisesan in okužen klop.
podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po okužbi. Pojavi se lahko utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje še visoka temperatura, hud glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt. Posledice so tako zelo hude, da ne smemo prezreti nevarnosti klopnega ugriza ter se pred odhodom v naravo zaščititi, zoper to bolezen pa se lahko tudi cepimo. Druga zelo pogosta bolezen, ki jo prenašajo klopi pa je borelioza. Po klopnem vbodu se lahko pokažejo kožne spremembe, nato prizadetost srca in živčevja, še pozneje prizadetost sklepov, možne pa so tudi okvare oči ter pozne okvare živčevja in kože. Okuženost se po enem ali več tednih lahko pokaže kot bolj ali manj pravilen rdeč kolobar, koža v sredini pa je na videz nespremenjena. Kadar opazimo kolobar, moramo obiskati zdravnika, ki bo po potrditvi diagnoze predpisal antibiotik.
Na voljo v večini trgovin in lekarn.
Klopi so majhni zajedavci s čutnimi laski in kemičnim čutilom na prednjem paru nog, ki zaznajo že šibko telesno toploto, premike in rahel vonj ter na tak način odkrijejo človeka, na katerem potem s svojimi usti prederejo kožo in se nanjo prisesajo. Klopi niso le nadležni, temveč tudi nevarni, saj so prenašalci bolezni, ki lahko pustijo za sabo precej hude posledice.
8.4.2011 12:31:33
32/2014