Issuu on Google+

št.12, december 2016, 2,10 C

Popravki pri varstvenem dodatku Ščitnica – majhna, a pomembna

DARILO: koledar 2017


AKTUALNO

S popravki pri varstvenem dodatku nad bedo »Če bi vedeli, da bodo starejši raje živeli v revščini, kot pa da bi dovolili vpis zaznambe na svoje stanovanje ali hišo, se takratna vlada leta 2011 ne bi odločila za take spremembe,« pravi dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Dokaz obžalovanja pretrdega odnosa do prejemnikov varstvenih dodatkov je po njenem tudi to, da ureditev – že drugič – popravljajo. Vlada zdaj predlaga, da prihodnje leto ukinejo zaznambo in s tem tudi vračilo varstvenega dodatka za vse, ki imajo v lasti do 120.000 evrov vredno stanovanje ali hišo, v kateri živijo. Seveda pa moramo misliti tudi na tiste, ki nimajo prav ničesar, s stisnjenim glasom doda ministrica.

S

Foto: Jožica Dorniž

premembe celotne socialne zakonodaje v času vlade Boruta Pahorja so (tudi) pri varstvenem dodatku prinesle več novosti. Ključna je bila, da se je poleg dohodka začelo upoštevati premično in nepremično premoženje prejemnikov in njihovih družin, tudi prihranki. Do leta 2012 je bil varstveni dodatek, ki so ga vse do takrat izplačevali iz pokojninske blagajne, skoraj avtomatična kompenzacija v primeru nizke pokojnine.

Le dodatek za socialno ogrožene Z novo ureditvijo pa je ta dodatek postal trajni socialni transfer, ki ga plačuje državni proračun. Namenjen je vzdrževanju stanovanja in nadomeščanju trajnih potrošnih dobrin, npr. gospodinjskih strojev. Zanj se od leta 2012 lahko potegujejo tisti, ki so trajno nezaposljivi ali nezmožni za delo, ali ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let, pa tudi ljudje, ki prejemajo denarno socialno pomoč ali pa bi tako pomoč lahko prejemali. Dobijo ga lahko, če njihov dohodek oziroma lastni dohodek družine presega cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči (zdaj 292,56 evra), ne presega pa cenzusa za varstveni dodatek (zdaj 470,76 evra). Prihranki samih oseb ali družine ne smejo biti večji od vnaprej določenega zneska (zdaj 2.500 oziroma 3.500 evrov). Skratka dodatek je po novem namenjen socialno najbolj ogroženim, ki trajno potrebujejo tovrstno pomoč. 10

Najbolj štrleča novost je bila določba, po kateri so morali vsi, ki so varstveni dodatek prejemali več kot 12 mesecev, privoliti, da na njihovo stanovanje ali hišo, ki presega kvadraturo primernega stanovanja, vpišejo zaznambo o prepovedi razpolaganja in obremenitve z nepremičnino. Za eno osebo je to 60 kvadratnih metrov, za dve 90 ... Njihovi dediči so tako s stanovanjem ali hišo svojih pokojnih staršev lahko razpolagali šele, ko so iz lastnega žepa ali iz same zapuščine državi povrnili varstveni dodatek, ki so ga zaradi finančne stiske dobivali njihovi starši. Tako zaznambo poznajo v Avstriji. Nova ureditev je povzročila dramatičen pretres. Že v prvem letu, torej 2012, se je število prejemnikov varstvenega dodatka zmanjšalo s 46.752 na 10.217 (za 78 odstotkov). Tako drastično zmanjšanje je presenetilo tudi oblast. Ureditev je po Vzajemnost / december 2016

dveh letih omilila (vrniti je bilo treba le dve tretjini prejetega), vendar skoraj brez učinka. Junija letos je varstveni dodatek v celotni državi prejemalo vsega 10.616 ljudi, ki povečini živijo sami. V občini Logatec ga na primer namesto prejšnjih 220 dobiva le še 40. Razlogi za izgubo varstvenega dodatka so bili različni. Nekateri so ga izgubili zato, ker niso izpolnjevali splošnih pogojev ali pa so presegli zahtevane cenzuse (dohodka, prihrankov, premoženja). Precej, po oceni ministrstva okoli 13.000 posameznikov, pa se mu jih je odpovedalo iz strahu, da bodo njihovi potomci dobili manj dediščine. Nekateri tudi zaradi slabe obveščenosti, nasedanja dezinformacijam. Od tistih, ki so imeli v lasti stanovanje ali hišo, se jih je za dodatek odločilo okoli 2.500. Ti so torej privolili, da ga iz dediščine povrnejo njihovi potomci.


Za slovenske zmage

Praznične bleščice Piše: Ludvik Škoberne

V prazničnih dneh so tudi naši kraji okrašeni, veselimo se praznikov in upamo, da bo z novim letom kriza premagana in bomo vsi deležni napredka. Najbolj se na ta pričakovani premik pripravljajo trgovci, ki zlasti v predprazničnem času popestrijo svojo ponudbo in potrošnikom obljubljajo ugodnosti ter jih spodbujajo k porabi pričakovanih dohodkov. V resnici je na policah veliko blaga, ki ga pravzaprav ne potrebujemo. Naše morebitne pomisleke o potrebnosti ali kakovosti trgovske ponudbe nam skušajo pregnati reklame, ki nas prepričujejo, kako je ta ali oni izdelek skorajda nepogrešljiv v našem življenju. Še posebej bode v oči, kako se je povečala ponudba različnih »čudežnih« tabletk in mazil, ki skorajda čez noč odpravijo naše težave. No, trgovci in proizvajalci se pred odgovornostjo zavarujejo z opozorilom, da moramo natanko prebrati navodila, o morebitnih slabih učinkih pa se moramo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Drugače povedano, za uporabo reklamiranega »čudežnega izdelka« smo odgovorni sami, če bi se na primer zaradi uporabe kupljenega izdelka naše zdravje poslabšalo, bomo posledice nosili sami. V takem primeru nenadoma izginejo vse obljube, kako bomo čez noč izgubili odvečne kilograme, si pomladili kožo ali odpravili previsok pritisk, težave pri gibanju ali s prebavo. Pa ne le proizvajalci in trgovci, za tovrstno zavajanje potrošnikov bi svoj del odgovornosti morali prevzeti tudi tisti, ki taka sporočila objavljajo. To še posebej velja za elektronske medije, kjer je takih zavajanj največ. V prazničnih dneh se radi obdarujemo, skušamo se zbližati, se spomniti lepih trenutkov, ki so nas zbližali in osrečili. V bistvu naj bi šlo za pozornost, iskrenost, ljubezen ... Tega seveda ni mogoče kupiti, zato je dragocenost daril praviloma v obratnem sorazmerju s tistim, kar naj bi pomenila. Spomnimo se časov, ko so bile trgovske police bolj skromno založene, pa smo se takrat morda še iskrenejše veselili druženja kot danes, ko nam vsiljujejo prepričanje, da je srečen lahko le tisti, ki je dovolj uspešen. In merilo za srečo in uspešnost naj bi bila debelina denarnice. To je pač velika zmota, ki jo vsiljujejo vladajoče politične in kapitalske elite. Te so že zdavnaj izgubile stik z življenjem običajnih ljudi, zato sprejemajo odločitve, ki še povečujejo že tako prevelike socialne razlike. To še posebej občutijo najranljivejše skupine, med njimi tudi upokojenci. V prazničnih dneh bomo okrasili svoje domove, na mizi bo tudi kak priboljšek. Verjetno se bomo družili tudi s sorodniki in prijatelji in se spomnili časov, »ko je bilo vse drugače«. V času razbohotenega potrošništva so v trgovinah izdelki, ki jih v prejšnjih časih tudi v trgovinah sosednjih držav ni bilo. Zdaj je ponudba bogata tudi pri nas doma in trgovci nas z najrazličnejšimi »akcijami« prepričujejo, kako je njihova ponudba najugodnejša. Pri tem velja ohraniti trezno glavo, da nas ne bo bolela, ko bodo prazniki mimo. Vseeno, kakšen »greh« bomo zagotovo storili, in če nam bo vsaj za nekaj časa olepšal to minljivo življenje, si tega ni treba preveč gnati k srcu. K sreči je pri nas tudi v teh prelomnih časih večina ljudi ostala skromna, navsezadnje druge izbire niti nimamo. Veliko damo tudi na tradicijo, še zmeraj smo družba, kjer smo med seboj veliko bolj povezani kot v državah, ki so na prvi pogled uspešnejše. Pri nas še zmeraj znamo »stopiti skupaj«, ko je to potrebno, znamo pomagati ljudem v stiski. Prav ta povezanost našo družbo krepi, čeprav se vse bolj uveljavlja prepričanje, da je v sreči okoli tebe gneča, kadar pa si v žalosti, ostaneš največkrat sam. To pa še ne pomeni, da bi morali biti v teh prazničnih dneh osamljeni.

Vzajemnost / december 2016

NAGRADNA IGRAER DE CEM

B

NAGRADNO VPRAŠANJE SE GLASI: Koliko odstotkov uree vsebuje losjon?

Losjon UreaRepair PLUS za nego suhe kože zagotavlja intenzivno vlaženje in takoj pomiri suho, hrapavo in luskavo kožo. Emulzija vode v olju z 10-odstotno ureo, kompleksom naravnih vlažilnih faktorjev, glukoglicerolom in ceramidi vidno zmanjša napetost kože in dolgotrajno ublaži srbenje. Losjon je primeren ravno za ta letni čas, ko je koža zaradi kurjave in vremena zelo izsušena. Odgovor na nagradno vprašanje nam skupaj s svojimi podatki pošljite do 16. decembra na dopisnici (vrednost B) na naslov: Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Nagradna igra december«. Izžrebali bomo šest nagrajencev, ki bodo dobili predstavljen izdelek podjetja Beiersdorf iz Ljubljane. 17


ZDRAVA PREHRANA

Skupaj za praznično mizo N

ihče ni niti pomislil, koliko je ogljikovih hidratov, koliko beljakovin, maščob ali vitaminov in mineralov. In da je morda vsega preveč. Vonjave so nas pritegnile, nas povabile v svet čudovitih občutenj, ki so se nam za venomer vtisnila v spomin. To vam bo potrdil vsak izseljenec, ki daleč od doma hrepeni po skromnem in svetem času, kakršen je bil tudi božič doma v družini. Praznična hrana je več kot skupek hranilnih snovi. Je obred, ki ob skupni mizi združuje v še tako težkih trenutkih. Zato je povezovalni člen med nami. Hrana oblikuje vzdušje, krepi telo in misel, nas opredeljuje, določa, daje skupno identiteto, enakost. Čeprav zaužijemo samo skromen prigrizek, ta sprosti vzdušje med nami in omogoči pretok misli in idej, od katerih se zagotovo najde tudi takšna, ki vodi naprej.

Obrednost kruha Moka, voda, sol in kvas, to je v osnovi – kruh. Toda od gospodinje do gospodinje je kruh drugačen. In tudi božična potica je drugačna. V njej se čuti roka gospodinje, nekako zadiši po njej, če lahko tako rečemo. Ali ste kdaj pomislili, zakaj je pravi božični kruh spleten iz treh dolgih kit testa in zvit v venec? In zakaj so po navadi gospodinje spekle tri različne vrste kruha: pšenični, rženi in ajdov kruh? Zaradi simbolov in obrednosti. Prepletenost božičnega kruha simbolizira medsebojno povezanost in soodvisnost vseh ljudi in stvari, ki zagotavljajo življenje. Zato so ga zaužili vsi člani družine, tudi hlapci in dekle, vsi obiskovalci in živina. Drobtinice so za boljšo letino stresli po polju in v vodnjak, da bi bilo dovolj vode. Prepletenost kruha hkrati opozarja, da sami ne 36

V preteklosti so naši predniki strogo ločili hrano za navadni petek in tisto za svétek, kot so rekli nedelji in drugim praznikom, ki so bili po večini cerkveni. Tudi hrana za vsak dan je imela utrjevalni pomen v družini. Za božič so gospodinje pogrnile praznični prt na mizo, nanjo postavile vazo z rožami ter zložile ta boljše pogrinjke in pribor, zadišalo je po potici. moremo veliko narediti, marveč je moč v sinergiji: le soglasni in z roko v roki lahko veliko dosežemo. Tri različne vrste kruha naj bi ponazarjale »tri božiče«: tistega pravega, 25. decembra, drugega ali novo leto in tretjega ali Svete tri kralje. In tega dne naj bi zaužili zadnje rezine božičnega kruha. Tu je tudi »magično« število tri: trije božiči, tri vrste žita, tri prepletene kite ...

»Ta boljše meso« Božična pojedina je vedno vsebovala meso v glavni jedi, pri čemer so poskrbeli za »kompliciranost«: pečenko so pretikali s slivami, nadevali z različnimi nadevi in jo zavijali v razne oblike, pekli in dušili ... Kot priloge so bile spet »zavite jedi«, kot so žlikrofi, in tudi solate so bile bolj bogate kot sicer. Podobno kot pri kruhu, ki mu marsikje dodajo še sadni kruh kot zahvalo za jesenske sadeže, tudi pri božični pojedini ne moremo govoriti o povsem enotni formi. Različic je toliko, kolikor je krajev, ali če smo lahko nekoliko drzni, kolikor je družin po Sloveniji. In prav je tako! Ponekod na Gorenjskem in v Beli krajini so za božič uživali božično klobaso s svinjskim mesom in proseno kašo. Na Primorskem in Štajerskem so bili obvezni Vzajemnost / december 2016

božični mesni ptički, drugje so ponudili sveže koline, zlasti klobase. V Zasavju in drugje so pečenke pretikali s slivami. Pa tudi brez »pohanja« in cvrtja ni bilo praznikov, za božič obvezno s svinjskim mesom. In še bi lahko naštevali. Skupna značilnost je bila, da so uživali razmeroma precej mastne jedi. Vendar so bile priloge iz omak in razkošne solate tiste, ki so uravnotežile obrok in pomagale pri vezanju odvečne maščobe in preprečevale zviševanje holesterola, bogastvo vlaknin pa je poskrbelo za dobro delovanje črevesja. Marsikatera mlada gospodinja zavrača tradicionalne praznične pojedine. Toda tudi »moderna« božična pojedina bi morala upoštevati prepletenost jedi ter hranilnih in zaščitnih snovi v njih, da ne bosta trpela zdravje in telesna teža. Poskrbeti moramo, da bomo meso v glavnih jedeh ter krompirjeve, riževe in druge priloge dopolnili z omakami, bogatimi z začimbami, ter postregli še s pisanimi solatami, zabeljenimi s hladno stisnjenimi rastlinskimi olji, da bodo vezale čezmerne maščobe in razbremenile prebavila. Poudarila bi nujnost kombiniranja različnih rastlinskih


olj, pač glede na sestavo njihovih maščobnih kislin. Če bomo poskrbeli, da bo na jedilniku vsakega po malem, potem bo božična pojedina postala obred zdravja. Na praznični mizi ne bi smelo manjkati omak iz hrena, sliv, jabolk, brina, granatnega jabolka, klinčkov, cimeta, ingverja in raznovrstnih poprov. Ko bomo te dni sedli za skupno božično mizo, za hip obmolknimo in zaprimo oči, da bomo še bolj začutili vse vonjave, ki nas bodo obkrožale. Pomislimo, kaj in koliko nam prazniki pomenijo, kaj nam pripovedujejo jedi, ki bodo pred nami? Vsekakor so veliko več kot samo energija, zaščita in hranilo.

RECEPTI Svinjske zarebrnice z ocvirkovim nadevom (za 4 osebe) Potrebujemo: 700 g zarebrnic, 2 glavi česna, sol, poper, kumino, 2 žlici olja, eno veliko čebulo, 100 g ocvirkov, 80 g kruha, 2 jajci, nekaj žlic sladke smetane in kozarec jušne osnove. Najprej naredimo nadev: na olju posteklenimo sesekljano čebulo, dodamo česen, drobno narezane ocvirke in na majhne koščke narezan kruh. Na hitro prepražimo in odstavimo, da se nekoliko ohladi. Potem vmešamo dve jajci, smetano in po potrebi začinimo. V svinjske zarebrnice naredimo žepke in vanje natlačimo nadev. Odprtine zašpilimo. Na olju zarebrnice na hitro opečemo, prilijemo nekaj jušne osnove, damo v ogreto pečico in pečemo 20 minut. Ko je pečeno, prilijemo preostalo jušno osnovo, prevremo in postrežemo skupaj z omako. Zeljne kroglice Potrebujemo: 300 g kuhanega krompirja, 2 jajci, 30 g masla, 50 g pšeničnega zdroba, 100 g naribanega sira, 200 g sesekljanega in blanširanega zelja, kozarec kisle smetane, nekaj žlic jušne osnove, sol, poper, mleto kumino, mleto rdečo papriko in 300 g blanširanih celih zeljnih listov.

Topel krompir pretlačimo, dodamo sesekljano blanširano zelje, jajca, maslo, zdrob, nariban sir in začinimo. Oblikujemo kroglice in jih zavijemo v blanširane zeljne liste. Položimo jih v pomaščen pekač, prelijemo s kislo smetano, potresemo z rdečo papriko in prelijemo še z govejo osnovo. Pečemo v pečici 20 minut pri 170 stopinjah. Lososovi zvitki na posteljici iz endivije Potrebujemo: 50 g rezin prekajenega lososa, dve žlici vinskega kisa, 120 g albuminske sladke skute, 2 neškropljeni pomaranči, pol šopka bazilike, jedilno žlico kaper, ščepec pekoče gorčice, 3 žlice orehovega olja, sol in poper. Najprej naredimo preliv iz pomarančnega soka, vanj nastrgamo tudi za čajno žličko lupinice in dodamo sesekljano baziliko. Posebej sesekljamo kapre in jih zmešamo s skuto, v to prilijemo malce prejšnje tekočine, premešamo. Rezine divjega lososa položimo na folijo za živila, na to namažemo maso iz rikote in zavijemo s folijo vred. Položimo za eno uro v zamrzovalno skrinjo. Medtem v preostanek pomarančnega soka dodamo kis, gorčico, sol, poper in preostalo lupinico, po želji tudi baziliko. Prelijmo po narezanih rezinah lososovih zavitkov, ki smo jih položili na posteljico iz endivije. Špinačna omaka z gobicami in teranom Potrebujemo: 20 g suhih jurčkov ali nekaj več svežih šampinjonov, ¼ kg špinače, do dva stroka česna, 3 žlice olivnega olja, 1 dl terana, 3 dl mesne jušne osnove, 3 žlice temne osnovne omake, žlico gorčice, sol in poper ter sveže nastrgan muškatni orešček. Jurčke ali druge gobe za bolj pikantno, šampinjone za bolj blago omako podušimo na olivnem olju s špinačo in česnom, dodamo teran in jušno osnovo ter zavremo. Primešamo še gorčico in vse skupaj zgostimo s temno omako. Začinimo po svoje in ponudimo s pečenimi telečjimi prsmi. Vzajemnost / december 2016

Proseno-ajdovi vlivanci: vzamemo 50 g prosene in 50 g ajdove moke, nekaj vode, kvas in jajce, sol in olje. Zamešamo v gladko testo, ki naj počiva 10 minut, in s pomočjo lijaka vlivamo v vroče olje. Ocvrte vlivance odcedimo in popivnamo na papirju. Ponudimo z mesom in omako. Omake Pri pečenkah za osnovo vzamemo kar pečenkin sok in si prihranimo dolgotrajno delo z osnovami. Te pa pripravimo takole: - perutninsko osnovno omako naredimo iz 5 litrov juhe, v kateri smo skuhali staro kokoš. Dodamo po 200 g korenja, pora, čebule in gomoljne zelene in kuhamo toliko časa, da ostane na koncu en liter; na maslu naredimo prežganje, ga vmešamo v jušno osnovo, zavremo in dodamo pol litra sladke smetane in začinimo po okusu s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Temna osnovna omaka: v 4,5 l vode skuhamo 4 kg telečjih kosti, po 200 g korenja, paradižnikove mezge, pora, gomoljne zelene, čebule, česna ter timijan, lovorov list in pol litra rdečega vina. Kuhamo toliko časa, da v loncu ostane liter tekočine; vse to precedimo in iz masla in moke naredimo prežganje, prilijemo v osnovo in pokuhamo še 5 minut. Hranimo na hladnem in suhem. Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh. Fotografiji: Ivan Merljak

37


KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE

Vse grdo, proč od mene! »Tako srečnega in zadovoljnega človeka, kot sem jaz, zlepa ne boste našli. Res sem zelo zadovoljna. K meni ljudje radi prihajajo, ker izžarevam pozitivno energijo, in to se čuti,« za začetek pove Ljerka Palovec Toplak, 92-letna gospa iz Ljubljane. »Tako kot zoprni ljudje izžarevajo negativno energijo in te zastrupijo. Takih ne maram,« še prepričljivo doda.

I

n vse, kar pravi, je res. Njena pozitivna energija je nalezljiva in njena ljubeznivost, neposrednost in odkritost pritegnejo. Tudi življenje je vedno jemala s tiste boljše strani, v vsaki situaciji je gledala predvsem dobro, dobro pa gleda najprej tudi v ljudeh, ki jih srečuje na svoji poti. »Rada imam ljudi, ljudi, ljudi. Ni mi do slave, časti ali zunanjega blišča. Briga me to! Lepo pa je, ker me imajo ljudje radi. To je res nekaj vredno.« S svojo živahno energijo in neposrednostjo osvaja srca ljudi in v zadnjem času si pri njej kljuko podajajo novinarji. Morda se je vse začelo s knjigo, ki jo je o njej napisala pisateljica Milena Miklavčič. Knjiga ni v prodaji, gospa Ljerka jo je želela samo za svoje prijatelje. Prijateljice njenih let so, kot pravi, že odpotovale. Vsi, ki jo zdaj obdajajo, so stari od 50 do 70 let. Prijateljice so postale tudi hčerke od prijateljic. Tudi Natalija, ki živi v isti hiši in jo imenuje »moj bodyguard«, je stara sedemdeset let. »Mlada se mi zdi,« reče. In doda: »Tisti, ki govorijo tvoj jezik, s tistimi si lahko takšen, kot si, naraven. Nič se ni treba pretvarjati. Če nimata skupnega jezika, je bolje, da sebe ob njem utišaš. Ne bosta se mogla razumeti.« Kakšen pa je njen jezik? »Duhoven, neposreden, odkrit in naraven. To imam rada. Ob sebi ne želim domišljavih ljudi.« Če bi jo kdo vprašal, kdaj hoče plačati davek za življenje – v mladosti ali v starosti, bi rekla, da v mladosti. »Kako pomembno je, da nam je na stara leta dobro, četudi smo se morali vse življenje prej boriti ali smo živeli zelo skromno in ne po naših željah. Dokler smo mladi, zdravi, znamo narediti tako, da nam priteče nekaj sredstev za

44

Ljerka Palovec Toplak je pozirala za razstavo, ki je posvečena »lepotam Ljubljane«.

življenje, če smo le pridni in delavni. Ko si star, te nihče več ne potrebuje. To razumem. Imam nekaj mlajših ljudi v bližini, ki bi jim rada pomagala. Potrebovali bi delo in iščejo tudi v smeri pomoči drugim na domu. Tiste moje prijateljice in znanke, ki imajo dovolj denarja za kaj takšnega, to pomoč že imajo. Tiste, ki denarja nimajo, pa si tega tako ali tako ne morejo privoščiti.«

Skromnost kljub bogastvu V prejšnjem režimu je bila služkinja sramota. »Zdaj živim v tem mojem gradu, stanovanje ima več kot 200 kvadratov. Prej pa sva z možem kar 40 let živela v samo eni (prehodni) sobi tega istega stanovanja. Takoj po vojni so nam naselili v stanovanje tuje ljudi in vsa ta leta jih nismo mogli izseliti. Priznati moram, da mi je ljubo tako, kot je bilo.« Kako so torej živeli, kako je odraščala? »Pred drugo svetovno vojno smo bili dobro stoječa familija. Oče je bil dentist, v teh prostorih je imel Vzajemnost / december 2016

tudi ordinacijo. Imeli smo kuharico, ki je bila članica družine. Stvari v gospodinjstvu so potekale tako, kot je ona hotela, vedeli smo, da je Tilka komandantka,« se spominja. »Nekateri tožijo, če se starši za njih niso preveč brigali. Pri nas je bilo fino. Mami je šla po svoje, pači (oče) po svoje, zelo zgodaj je bil razdor med njima. Kljub temu smo živeli v skupnem stanovanju. Ko je mama nama s sestro povedala, da bo spala v najini sobi, se nama je zdelo čudovito. Oba pa sta pazila, da se pred otroki nista nikoli prepirala. Oče je delal do pol šestih popoldne, potem se je oblekel in šel med prijatelje. Tudi mame ni bilo veliko doma. Meni ni manjkal ne eden ne drugi, saj smo imeli doma Tilko. Lahko sem pripeljala prijateljice in potem smo se ure in ure igrale na hodniku. Bila pa sem tudi priden otrok, rada sem hodila v šolo,« še naprej obuja spomine. Potem se spomni na to, kako skromno so živeli. »Bili smo premožni, a se nismo nič izmišlje-


IZBRSKANO IZ SPOMINA Vabimo vas, da svoje spomine delite z bralci Vzajemnosti. Pobrskajte po starih albumih, škatlah in predalih ter nam pošljite stare fotografije. Z veseljem jih bomo objavili.

Poročno slavje pri družini Cverle v Velikih Grahovšah leta 1954 je trajalo kar tri dni. Danica Kobilica Maček s Svetine, ki hrani fotografijo, si je poroko dobro zapomnila, saj je morala kot sedemletna punčka doma sama paziti triletno sestrico in dveletnega bratca. Starša (stojita za mladoporočencema) sta bila namreč »starešini« na poroki, za katero so kmečke gospodinje spekle bogate svatbene pogače.

3. stotnija Lovskega bataljona se je fotografirala v Kanalu leta 1912. Komaj je Janez Ribnikar iz Seničnega (četrti z leve v prvi vrsti) odslužil triletni »kadrovski rok«, je bil vpoklican v vojsko, saj se je začela prva svetovna vojna. Tako je v vojaški uniformi prebil kar sedem let in sedem mesecev. Fotografijo je poslal njegov sin Janez Ribnikar iz Tržiča.

Barbara Mandelc iz Radovljice je po moževi smrti na eni izmed front prve svetovne vojne ostala sama s sedmimi otroki. Z velikim trudom je vse spravila h kruhu. Fotografijo hrani njena vnukinja Joži Zaplotnik iz Naklega.

Vzajemnost / december 2016

69


Zimske setve na okenski polici V zimskem času so okenske police ustrezen prostor, kjer lahko vzgojimo vrtnine in zelišča za sprotno rabo. V prvi polovici decembra sejemo v lončke božično žito, ki je tradicionalni praznični okras. Lahko pa posejemo tudi azijsko listno zelenjavo, vrtno krešo in rukolo.

A

zijska listna zelenjava uspeva na okenski polici v jesenskem, zimskem in zgodnjem spomladanskem času, ko primanjkuje svežih vitaminov z domačega vrta. Sejete jo lahko v korita ali posebej pripravljene sete za mikrozelenjavo. Rastline režete večkrat, ko dosežejo 10 centimetrov višine. Če so listi preveliki, lahko grenijo. Priporočljivo je rezanje na višini listov 6 do 8 centimetrov. Azijska listna zelenjava lahko s pestrostjo okusov, barv in oblik listov popestri solate, prikuhe ali enolončnice, je pa tudi lepa dekoracija. Uporabna je surova, dušena in kuhana. Iz nje delamo zanimive mešanice svežih in kuhanih solat, kuhamo jo kot špinačo ali špinačno prilogo, uporabljamo jo za pripravo lazanj ali zelenjavnih polpet. Najkoristnejša je sveža v solatah, namazih ali kot priloga k jedem. Rukolo gojimo zaradi rozetastih listov, ki so nekoliko ostrega, pikantnega okusa in bogati z vitamini. Med vitamini izstopa vsebnost vitamina C, med minerali zasledimo največ kalcija in magnezija. Uživanje rukole ugodno deluje na prebavni sistem. Jeseni in pozimi jo sejemo v plitve posode. Kali zelo hi-

86

tro, iz tal pokuka že v dobrem tednu. Režemo jo, ko ima razvitih 5 do 6 listov. Če ne izrežemo srčnih listov, se dobro obrašča in jo lahko pobiramo večkrat. Najpogosteje jo uporabljamo kot zelo zdravo solato pa tudi kot pikanten dodatek za testenine, rižote in pice. Vrtna kreša je zelo zdrava in uprabna vrtnina, priporočajo jo za ohranjanje zdravja in pri dietah. Vsebuje številne vitamine, minerale, nekaj beljakovin in vlaknin ter zelo malo maščob in ogljikovih hidratov. Ob rednem uživanju zelo ugodno deluje na telo. Vrtno krešo lahko sejemo od decembra do februarja. Sejemo jo lahko v različne nizke posode, korita. Posoda ali podstavek naj ima premer približno 20 centimetrov, globina pa naj bo med 3 in 5 centimetri. Setve ponavljamo na dober teden, zemljo v posodi redno menjavamo. Da preprečimo izVzajemnost / december 2016

dolženost rastlin, posodo, krožnik, korito ali podstavek dnevno obračamo. Skrbimo tudi za redno zalivanje. Božično žito sejemo v prvi polovici meseca decembra. Navadno izberemo tri termine. Prvič sejemo na god sv. Barbare (4. decembra), na Marijin praznik (8. decembra) in na god sv. Lucije (13. decembra). Seme posejemo v lončke, in sicer v pripravljeno mešanico zemlje in zelenih kosmičev Urbanscape, ki zagotavljajo enakomerno oskrbo z vodo in boljšo rast. Lončki z božičnim žitom so tradicionalni praznični okras na mizah, okenskih policah ali med jaslicami. Več vrtnarskih nasvetov si lahko preberete na spletni strani zelenisvet.com. Davor Špehar, Zeleni svet


AVTOMOBILIZEM

Ali smo se (še) pripravljeni učiti? Okoli 195.000 Slovencev, starejših od 64 let, ima vozniški izpit. In zagotovo večina želi čim dalj časa ostati mobilna in samostojna. Ker pa je promet živa stvar, ki se z leti spreminja (tako kot se spreminjamo mi), je dobro ostati na tekočem s spremembami. Poglejmo, kako je z dodatnim izobraževanjem voznikov, ki imajo za sabo že kar lepo število kilometrov.

K

o sem brskal po spletnih straneh različnih avtošol, nisem našel nobene, ki bi imela v »redni« ponudbi izobraževanje starejših voznikov, ki bi želeli izpopolniti svoje znanje. Martin Miklavc iz sekcije avtošol nam je povedal, da na pobudo zdravnikov medicine dela opravijo vožnje s posamezniki, ki želijo podaljšati vozniško dovoljenje. Občasno opravijo tudi kakšno dopolnilno uro vožnje na pobudo posameznika. Strinja se, da bi bilo dobro sistematično pristopiti in ponujati »osvežitvene« ure vožnje. A v resnici zelo malo starejših voznikov obišče učne ure vožnje.

Organizirano ali s pomočjo domačih Predavanja za starejše voznike pa redno organizira Javna agencija za varnost v prometu, pripravlja jih v sodelovanju s policijo, Darsom, ministrstvom za infrastrukturo po

različnih krajih Slovenije. Na predavanjih voznikom svetujejo lokalni strokovnjaki in se tudi pogovarjajo o lokalni problematiki v prometu, na primer, kako peljati skozi na novo postavljeno krožišče v domači vasi, zakaj so sredi ceste postavili otok in podobno. Seveda so ena glavnih tem tudi pasti in rešitve vožnje po hitrih cestah in avtocestah, po dogovoru lahko opravite tudi preizkusno vožnjo z inštruktorjem. Prav tako pa lahko preverite svoje zdravstveno stanje, na primer sluh in vid, in se pozanimate, kako določene bolezni, kot je sladkorna bolezen, vplivajo na vašo sposobnost vožnje, ali vam predpisana zdravila kakorkoli škodujejo pri vožnji ipd. Tudi pri AMZS se zavedajo pomena izobraževanja starejših voznikov, zato ponujajo trening varne vožnje na poligonu na Vranskem, prilagojen starejšim voznikom. V

Organizacije za seniorje pripravljajo izobraževanja o varnosti v prometu – udeležujte se jih z veseljem!

Vzajemnost / december 2016

Če se vam zdi, da vas promet prehiteva, se odločite za kakšno uro vožnje z inštruktorjem.

ceno je vključeno predavanje in vožnja po poligonu z lastnim avtomobilom, da se lahko kar najbolje pripravite na različne nevarne razmere in situacije v prometu. A v resnici se marsikateri voznik v zrelih letih ne upa priznati svojih vozniških šibkosti. Predlagamo torej, da se o tovrstnih zadevah pogovorite s svojimi domačimi, otroki, morda celo vnuki. Verjamemo, da bodo zagotovo z veseljem sedli na sovoznikov sedež in se z vami zapeljali na »testno« vožnjo. Morda vam lahko na spletu poiščejo kakšen preizkus znanja cestnoprometnih predpisov ali pa se skupaj odpravite na vožnjo. Morda imate v družini kakšnega nadobudneža, ki spremlja novo tehnologijo in vam lahko svetuje pri nakupu novega avtomobila. Spremembe v prometu in spremembe na vozilih vendarle niso tako drastične, da se jih ne bi večina enostavno priučila in nato s pridom uporabljala. Da se je z novimi tehnologijami in prometnimi novostmi koristno spopasti čim prej, smo pokazali tudi na delavnici, ki smo jo pripravili na srečanju Vzajemnosti v Pulju pred dvema letoma. In res, le zakaj bi se s temi spremembami ukvarjali šele takrat, ko nas v to prisilijo zdravniki, ki razmišljajo, ali bi nam sploh še dovolili voziti. Vsekakor se je o prometni varnosti dobro pogovarjati že prej. Besedilo in fotografiji: Miha Merljak

95


yf k Kapa in šal

d

Potrebujemo: 500 g melirane volne (šal) in 100 g melirane volne (kapa), primerne za pletilke št. 5,5. Vzorci. – Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje. Patentni vzorec 2/2: menjaje pletemo 2 desni in 2 levi petlji. Poskusni vzorček: 22,5 petlje in 18 vrst patentnega vzorca 2/2 dajo kvadrat s stranico 10 cm. 14 petelj in 19 vrst gladkih desnih petelj dajo kvadrat s stranico 10 cm. ŠAL Velikost: 23 x 182 cm. Izdelava: nasnujemo 52 petelj in pletemo patentni vzorec 2/2. 182 cm od nasnutka zazankamo vse petlje. Krajši stranici poudarimo z resami. Narežemo po 26 cm dolge niti. Prvi šop 4 niti s pomočjo kvačke potegnemo skozi robno petljo z narobne strani pletenja in jih zavozlamo. Ostale rese naredimo v vsako 2. petljo. KAPA Velikost: obseg glave 56 do 58 cm. Izdelava: nasnujemo 78 petelj in pletemo 12 cm patentnega vzorca 2/2. Nadaljujemo gladke desne petlje in v 1. vrsti dodamo 3 enakomerno porazdeljene petlje. 11,5 cm od patentnega roba snamemo 12 petelj, in sicer takole: 1 krajna petlja, 2 petlji popletemo desno skupaj, *pletemo 10 petelj, 3 petlje popletemo desno skupaj *; od * do * ponovimo 4-krat, pletemo 10 petelj, 2 petlji desno prevlečeno snemamo, 1 krajna petlja. Snemanja ponovimo še 5-krat v vsaki 2. vrsti. 5 cm od začetka snemanja strgamo delovno nitko (naj bo primerne dolžine) in jo povlečemo skozi preostalih 9 petelj. Petlje z nitko tesno zategnemo in jo na notranji strani z majhnimi vbodi prišijemo. Sešijemo še stranska šiva.

y

c

v

Klobuček

p

Velikosti: obseg glave 54/56 cm in 56/58 cm. Opisi za 56/58 cm so v oklepajih. Potrebujemo: 100 (100) g volne, primerne za kvačko št. 6. Vzorci: verižne, polgoste in šibične petlje kvačkamo po opisu. Poskusni vzorček: 11 petelj in 5 krogov dajo kvadrat s stranico 10 cm. Izdelava: vsak krog začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, in končamo z 1 polgosto petljo v 3. verižno petljo na začetku kroga. Skvačkamo 4 verižne petlje in jih sklenemo v krog z 1 polgosto petljo. 1. krog: 11 (11) šibičnih petelj v osnovni krog. 2. krog: 2 šibični petlji v vsako šibično petljo = 22 (22) šibičnih petelj. 3. krog: *1 šibična petlja v šibično petljo, 2 šibični petlji v naslednjo šibično petljo*; ponavljamo od * do * = 33 (33) petelj. 4. Krog: *po 1 šibična petlja v 2 šibični petlji, 2 šibični petlji v naslednjo šibično petljo*; ponavljamo od * do * = 44 (44) petelj. 5. krog: kvačkamo šibične petlje in dodamo 1 (4) petlje = 45 (48) šibičnih petelj. 6. krog: * 3 šibične petlje v 1. šibično petljo, * preskočimo 2 šibični petlji, 3 šibične petlje v naslednjo šibično petljo*; ponavljamo od * do *. Imamo 15 (16) trojk šibičnih petelj. 7. do 9. krog: 3 verižne petlje, preskočimo prvo trojko šibičnih petelj prejšnjega kroga, *3 šibične petlje med dve trojki šibičnih petelj*; ponavljamo od * do *. Končamo z 2 šibičnima petljama po zadnji trojki šibičnih petelj in z 1 polgosto petljo v 3. verižno petljo na začetku kroga. 10. krog: 1 verižna petlja in 1 polgosta petlja v vsako šibično petljo = 45 (48) polgostih petelj. 11. krog: ta krog kvačkamo tako, da kvačko vbodemo v 9. krog, to pomeni, da kvačkamo okrog 10. kroga takole: * po 1 šibična petlja v 2 šibični petlji, 2 šibični petlji v naslednjo petljo*; ponavljamo od * do * = 60 (64) šibičnih petelj. 12. krog: * po 1 šibična petlja v naslednje 3 šibične petlje, 2 šibični petlji v naslednjo šibično petljo *; ponavljamo od * do * = 75 (80) šibičnih petelj. 13. krog: na vseh petljah kvačkamo šibične petlje. Delovno nitko strgamo in jo zadelamo. Vzajemnost / december 2016

107


Vzajemnost, december 2016