Page 1

št.7-8, julij-avgust 2017, 4,20 C

ZA LJUBEZEN JE VEDNO PRAVI ČAS Dolgotrajna oskrba je trd oreh PRILOGA: SPREGLEDANA ČUDESA NARAVE


AKTUALNO

Predlog dolgotrajne oskrbe obrnili na glavo Zakon o dolgotrajni oskrbi nastaja več kot petnajst let. Napisani so bili že štirje predlogi, opravljene štiri javne razprave. Vendar ga nobena vlada do zdaj ni sprejela. Trenutno nastaja peti primerek. Ali je boljši od prejšnjih? Bo tokrat sprejet?

8

Foto: Mankica Kranjec

akon o dolgotrajni oskrbi je bil pretekla leta v pristojnosti ministrstva za delo in socialne zadeve. V začetku tega leta pa je njegovo pripravo prevzelo ministrstvo za zdravje. »Strokovnjaki s področja socialnega varstva smo prenosu nasprotovali. Predsedniku vlade smo tudi poslali poziv k ponovnemu premisleku,« pravi Vilko Kolbl, sekretar Socialne zbornice Slovenije. Vlada pa je ostala pri svojem. »Več kot 45 odstotkov vseh javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo se krije iz zdravstvene blagajne. Financiranja dolgotrajne oskrbe zato ni mogoče izvesti brez povezave z zdravstveno reformo,« so nam odločitev pojasnili na direktoratu za dolgotrajno oskrbo pod vodstvom Tatjane Buzeti, ki so ga na ministrstvu za zdravje ustanovili v začetku tega leta. Direktorat se je oblikovanja zakona o dolgotrajni oskrbi lotil na novo, od samega začetka. Predstavnike institucij, ki se na tak ali drugačen način ukvarjajo z različnimi oblikami dolgotrajne oskrbe, je povabil, naj mu pri tem pomagajo. Ko so povabljeni, torej stroka, čez čas dobili v roke izhodišča zakona, so bili nemalo presenečeni. Izhodišča sicer navajajo pomanjkljivosti obstoječega stanja: kakovost storitev je zelo različna, tudi po regijah, poudarek je predvsem na zdravljenju namesto na preventivi, samooskrbi in rehabilitaciji, pomoč na domu je preskromna. Njihove predloge pa ignorirajo, dosedanji koncept dolgotrajne oskrbe so obrnili tako rekoč na glavo.

Foto: arhiv Spominčica

Z

Vilko Kolbl

Jaka Bizjak

V socialni zbornici so osupli. »Medicinski model oskrbe, ki ima svoje zakonitosti in hierarhijo, smo v skladu s spoznanji stroke dolga leta spreminjali v socialno usmerjeni model. V izhodiščih za novi zakon tega ni zaslediti. Ogorčenje in zaskrbljenost strokovnjakov s področja socialnega varstva sta upravičena,« pravi Kolbl. Šokirani so tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki povezuje izvajalce oskrbe za starejše (največ je domov za starejše občane). Okoli 11.000 zaposlenih skrbi za 21.500 stanovalcev, med njimi je veliko dobrih strokovnjakov. »Sistem se snuje od začetka, čeprav ga že imamo. Izvajalci institucionalnega varstva starejših namreč že zdaj izvajajo integrirane storitve, osredotočene na človeka, potrebnega pomoči. Pri tem se odpirajo v širše okolje in zagotavljajo storitve starejšim, ki živijo doma, s čimer postajajo nekakšni centri celostne oskrbe. Sistem bi bilo treba le dodelati s popravki pomoči

na domu in uvesti vmesne oblike, ki nikoli niso zaživele,« je v pismu skupnosti socialnih zavodov ministrstvu za zdravje zapisal Jaka Bizjak, sekretar skupnosti. Po mnenju skupnosti socialnih zavodov bi moral zakon vzpostaviti tak sistem, da bi vsakdo, ki je zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti ali drugih vzrokov odvisen od pomoči drugih, dobil storitve, ki jih potrebuje, in to ne glede na svoje finančno stanje. »Danes ni tako, saj morajo pomoči potrebni veliko teh storitev kriti iz lastnega žepa. Mnogi tega ne zmorejo, zato so brez potrebne oskrbe in pomoči,« opozarja Bizjak. Če vprašanja dolgotrajne oskrbe dolgoročno ne bomo uredili, pravi, lahko pričakujemo, da bodo po ulicah tavali dementni ljudje, sosedje pa bodo odkrivali že nekaj dni mrtve, samim sebi prepuščene ljudi. Socialna zbornica soglaša s kritičnimi mnenji skupnosti socialnih za-

Vzajemnost / julij-avgust 2017

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K


ZDRAVJE

Le kakovostna oskrba ohranja dostojanstvo V Sloveniji je okoli 3000 ali nekaj več oseb s kirurško izpeljanim črevesom skozi odprtino v predelu trebuha – stomo. Skoznjo poteka izločanje seča ali blata, ko zaradi bolezni izločanje po naravni poti ni več mogoče. Ustrezni medicinsko-tehnični pripomočki in negovalna sredstva bolnikom pomagajo pri ohranjanju najboljše kakovosti življenja, diskretnosti in dostojanstva, nam je povedala diplomirana medicinska sestra in enterostomalna terapevtka Renata Batas iz Zdravstvenega doma Ljubljana, Enote Šiška.

R

enata Batas je predsednica sekcije medicinskih sester v enterostomalni terapiji, ki delujejo že tri desetletja in jih je trenutno aktivnih okrog 60. Če se pri izbiri ustreznih pripomočkov in ustrezni oskrbi znajdemo v zadregi, se je torej najbolje obrniti nanje. Posebno usposobljene medicinske sestre za oskrbo stome ni v vsakem zdravstvenem domu, zato pa vsaka patronažna medicinska sestra pozna osnove te nege. »Res pa je želeno, če je to mogoče, da na začetku ustreznost pripomočka testiramo me, ki jih najbolje poznamo,« pravi sogovornica. Običajno prav mnenje enterostomalne terapevtke usmerja tudi zdravnika, da napiše ustrezno naročilnico. V publikaciji Stoma – nov začetek (Učimo vas živeti s stomo) so navedeni kontaktni podatki, kam se lahko bolnik obrne: na patronažno službo, medicinske sestre v bolnišnicah ali na društva oseb s stomo ILCO.

Brez vonja in puščanja Pripomočke z naročilnico je mogoče prevzeti v specializiranih prodajalnah in nekaterih lekarnah. V osnovi gre za enodelne ali dvodelne sisteme, ki jih sestavljata kožna podloga in vrečka (kamor se izloča blato ali urin), ter dodatna negovalna sredstva, ki prispevajo k ustreznemu pritrjevanju in tesnjenju. »Obstaja več modelov, različnih sestav, saj so tudi naši trebuhi različni,« poudarja Renata Batas. »Pomembno je, da lahko pripomoček, ki nekomu ne ustreza, zamenjamo

Renata Batas

z drugim drugega proizvajalca, ker so med njimi manjše razlike, čeprav so vsi kakovostni. V ponudbi, ki je trenutno na voljo, smo vedno našli rešitev za vsakogar,« zagotavlja sogovornica. To je zelo pomembno, saj bi puščanje pripomočka za bolnika lahko pomenilo konec družabnega življenja. »Če pripomoček pušča, lahko pride do vnetja kože ob stomi, bolnik ne gre ven, pojavi se lahko depresija in podobno. Naš cilj pa je prav ta, da bolnika spravimo v življenje.« Izbor in kakovost pripomočkov, ki jih bolnikom omogoča zavarovalnica, morata biti raznolika in kakovostna, saj je na daljši rok to ceneje, kot če bi reševali zaplete, ki nastanejo zaradi slabše oskrbe stome. Začetno obdobje iskanja najustreznejšega pripomočka je lahko nekoliko bolj stresno. »Takoj po operaciji se stoma še malo spreminja, ljudje hodijo na dodatne terapije, morda shujšajo ali se zredijo, in takrat ko še iščemo pravi model pripomočka, se večkrat zgodi, da malo ponagaja in popušča.« Vendar se pozneje to običajno lahko uredi in bolnik se glede na svojo siceršnjo telesno zmoVzajemnost / julij-avgust 2017

gljivost vrne k svojim dejavnostim, tudi obisku družabnih dogodkov, plavanju in podobno. Renata Batas ugotavlja, da urejenega bolnika s stomo drugi ljudje niti ne opazijo, saj je vrečka lahko diskretno skrita pod oblačili, vonja ni, težave lahko povzročajo le zvoki, a ob ustrezni prehrani se lahko tudi na te nekoliko vpliva. »Bolniki pogosto sprašujejo glede vonjav, a jih ni, ker so to kakovostne vrečke, ki ne prepuščajo vonja in imajo filtre.«

Večino krije zavarovanje Poglejmo nekaj pripomočkov še malce podrobneje. - Kožna podloga kožo ščiti pred vnetjem, a jo hkrati tudi zdravi, če je že razdražena. Tedaj je treba podlogo menjati vsak dan, sicer pa na dva do tri dni. Naročilnica naj bi zagotovila ustrezno količino. »Če ni napisano dovolj, lahko nastane težava, ker sme po pravilih zavarovalnice zdravnik novo naročilnico izdati šele po treh mesecih. Če zdravnik to ustrezno utemelji, lahko predpiše tudi večjo količino, kot jo določajo standardi,« pravi sogovornica. Podloge različnih proizvajalcev se nekoliko razlikujejo po sestavi, zato je treba poiskati tisto, ki določeni koži najbolj ustreza, pri čemer strokovnjakinji pomagajo tudi izkušnje. - Vrečk je več vrst tudi glede na to, za katero stomo gre: kolostomo na debelem črevesju, ileostomo na tankem črevesju ali urostomo za urin. Pri kolostomi so vrečke zaprte (le ob driski začasno tudi vrečke na izpust, da je poraba manjša). Ileostoma ima več izločka, ki je bolj tekoč, 23


Igraje vadimo vsak dan V

aje so izbrane tako, da z njimi raztegnete in okrepite vse telo. Če boste vadili vsaj malo zbrano, boste kmalu ugotovili, zakaj kakšen dan večkrat mečete isto številko in določeno vajo večkrat ponovite. Zagotavljam vam, da boste ob upoštevanju mojih priporočil po redni poletni dvomesečni vadbi v jeseni izjemno fit in šik. Preden začnete, upoštevajte že znana dejstva: dihajte enakomerno skozi nos, kakšno vajo si olajšajte in izjemoma tudi izpustite, če ugotovite, da je tisti hip ne zmorete.

Vdih in razteg telesa spredaj ter izdih in klek na eno koleno (1 in 1a) Pred prvim vadbenim vdihom spustite roke ob telo in trdno stojte na obeh nogah. Ob vdihu roke vzročite (slika 1). Nežno raztegnite tudi vrat, rame pa naj bodo, kolikor je mogoče, spuščene. Začutite rahlo napetost ob stisku lopatic. Ob izdihu roke spustite in pokleknite na eno koleno. Enkratna ponovitev vsebuje dva dviga rok in klek na desno in levo koleno.

Za poletno vadbo boste potrebovali navadno kocko, saj se bomo igrali. Vaj je šest in prav toliko je največ pik na eni stranici kocke. Vrzite kocko, če je padla na primer na štirico, naredite vajo pod številko 4 in jo prav tolikokrat ponovite. Dnevna vadba je končana, ko ste naredili vse vaje.

Dvig stopal in prstov ter nato še njihovo spodvitje (2 in 2a) Stojte rahlo narazen v širini bokov ter ob vdihu upognite gležnje in prste navzgor. Prste tudi razširite, kolikor je mogoče. Ob izdihu pa prste spodvijte. Prav tako stopalo in gleženj takoj po močnem spodvitju spet dvignite. Enkratna ponovitev je, da vajo opravite z obema nogama. Po končani vaji priporočam nežno masažo stopal.

Vajo lahko naredite tudi tako, da se oprete ob mizo, zid, klop ali drevo. Pomembno je, da lahko stojite na eni nogi kar se da vzravnano in se počutite varno. Krožite z gležnjem rahlo dvignjene noge najprej navzven (število krogov je število pik na vrženi kocki) in nato še navznoter. V nadaljevanju lahko koleno (tudi pokrčeno) dvigujete vedno višje in na ta način močno krepite stegno.

Počitek in razteg hrbtenice (4) Lezite na hrbet, kot je prikazano na sliki, in objemite eno koleno, drugo nogo pa imate lahko pokrčeno ali iztegnjeno na tleh. Ob vdihu napolnite trebuh z zrakom in ob izdihu potegnite koleno nežno nanj in ga tako pomagajte izprazniti. Vajo lahko naredite tudi intenzivneje in ob potegu kolena dvignete še glavo. Rame naj bodo vedno potisnjene navzdol. Število potegov kolena na trebuh je enako številu pik na vrženi kocki.

2a

1 2

1a

36

Razgibavanje gležnjev stoje (3)

Vzajemnost / julij-avgust 2017

Krepitev celega hrbta (5 in 5a) Udobno lezite na trebuh in roke iztegnite naprej. Predlagam, da vajo naredite kot sestavljanko izmeničnih dvigov in spustov. Krepko vdihnite in istočasno dvignite roke in zgornji del telesa. Ob sproščenem izdihu spustite. Nato ob ponovno krepkem vdihu dvignite samo noge (kar se da jih iztegnite) in ju takoj po končni napetosti sproščeno spustite. To je ponovitev za eno piko. Ponovite tolikokrat, kolikor je pik na vrženi kocki.


Spomini najstarejše še živeče rudarke »5. marca 1916 v Dolenjih Lazih pri Ribnici,« kot iz topa izstreli Metka Fink iz Želenj pri Kočevju, ko jo povprašate po njenem rojstvu. Metka je pred tremi meseci praznovala svoj 101. rojstni dan in ni le najstarejša občanka kočevske občine, ampak tudi najstarejša še živeča rudarka v Sloveniji.

M

etka je bila najmlajša med osmimi otroki staršev Micke in Janeza Kluna iz Dolenjih Lazov oz. Zapuž. »Bile smo same sestre, samo enega brata smo imele,« pravi o že zdavnaj umrlih sorojencih v kmečki družini, ki ji tegobe vsakdanjika velike družine v prvih desetletjih 20. stoletja niso prizanašale. Še posebno hudo je bilo, ko je zbolela mama. Tedaj je bila v drugem letniku meščanske šole. »Rada sem imela šolo, zato mi je bilo zelo hudo, ko mi je oče rekel, da ne morem več hoditi v šolo, ker gre ves denar za zdravnika,« se spominja zanjo težkih trenutkov, ko si je pri 14 letih morala poiskati službo. Delo si je našla v Ljubljani kot varuška. Dečka, kasnejšega zdravnika radiologa, ki ga je pri Lukičevi družini čuvala kar 8 let in pol, je imela zelo rada. Sama je leta 1941 povila sina Borisa. Moža Urha je spoznala v pekariji v bližini doma družine, pri kateri je tedaj delala. S svojim pekom, h kateremu je zaljubljena do ušes hodila po kruh tudi po petkrat na dan, samo da ga je videla, se je poročila leta 1940, a zakonske sreče nista prav dolgo uživala. Prišla je namreč vojna. »Umaknili smo se v Kočevje. V Klinji vasi smo kupili majhno hišo. Mislili smo, da bo v Ljubljani huje, pa je bilo menda tukaj,« pravi Metka. Kočevska je bila vsekakor slaba izbira. V mestu ob Rinži je namreč ostala brez moža. Najprej so ga odpeljali v internacijo na Rab, kjer je bil 18 mesecev, kasneje, ko je bil kratek čas ponovno doma, pa je bil v nemškem napadu na Kočevje ubit. Metka je tako pri 27 letih postala vdova in se ni nikoli več poročila. Posvetila se je skrbi

za sina in otroke svoje sestre Ivane, ki je izgubila moža le približno dva tedna kasneje kot ona, imela pa je 4 otroke.

Za moško delo moška plača »S sestro sva se leta 1945 preselili v Željne,« pravi o začetkih skupnega gospodinjstva, v katerem je sestra skrbela za otroke, živino in njive, Metka pa je k hiši prinašala denar. Leta 1950 se je zaposlila v Rudniku rjavega premoga Kočevje, kjer je delala 23 let, ko se je upokojila. Opravljala je najrazličnejša dela, od del na dnevnem kopu, kjer je začela, pospravljanja in pripravljanja malic do čisto moških del, kot sta bili porivanje in oskrbovanje težkih vagonov. »Za moško delo sem dobivala moško plačo,« pravi Metka in dodaja, da pa njenim sodelavcem v rudniku to ni bilo všeč. Pritoževali so se, češ da »baba ne more zaslužiti več kot moški«. A vodstvo podjetja ni imelo nič proti temu. Zato je bila zelo žalostna, ko je pred kratkim izvedela, da je umrl Franci Korelc, ki je bil zadnji direktor kočevskega rudnika, zaprtega leta 1978. Ja, tako pač je. Vse nas čaka. A Metka se za zdaj še ne da, pa čeprav je že prešla sto eno leto. »Berem kot otroci v prvem razredu,« se pošali. Pogleda namreč samo slike in prebere naslove. A ni bilo vedno tako. Včasih je namreč zelo rada prebirala časopise, a kot pravi, odkar je dobila reakcijo na cepivo proti gripi, ne vidi več dobro. Toda snaha Valči ji ne le kuha, ampak tudi kdaj kaj prebere. Ker jo bolijo oči, tudi televizije ne gleda preveč rada. Raje posluša radio. Vsak dan redno telovadi, rada pa poklepeta tudi z obiskovalci. In teh ni malo. Vzajemnost / julij-avgust 2017

Metka ima namreč dva vnuka, tri pravnuke in štiri prapravnuke, ki jo večkrat obiščejo, pa tudi sosedje in drugi vaščani ter znanci jo radi pridejo pogledat. Vendar pa Metka ne ždi samo med štirimi stenami. »Dvakrat na dan gre ven,« pravi Valči. Vaščani jo tako že leta srečujejo na njenih rednih sprehodih skozi vas, zadnje čase pa vsak dan obišče tudi prijateljici, ki imata v primerjavi z njo »komaj« 88 in 90 let, nimata pa takšne sreče z zdravjem kot Metka, ki sicer jemlje le tablete za uravnavanje pritiska in redčenje krvi. Sicer pa za Metko, ki še vedno hodi vzravnano in z dokaj strumnim korakom s palico v roki ali kar brez nje, nič več ni tako pomembno, da bi se bila pripravljena odpovedati svojemu rednemu obisku pri večernicah v vaški cerkvi, v kateri je do leta 2009 tudi pela. Po njenih napovedih pa bo tudi še kar nekaj časa tako. Ob 100. rojstnem dnevu, ki ga je proslavila v družbi s kar 140 povabljenci, je namreč napovedala, da bo znova pripravila tako veliko »fešto«, ko bo imela 110 let. Besedilo in fotografija: Anja Novak

53


Z upokojenim ljubiteljskim fotografom Brankom Brečkom iz Gornjega Lenarta v brežiški občini sva se po pogovoru še peš podala mimo gradbišča nasipov za novo brežiško hidroelektrarno, da bi mi pokazal ostanke nekdaj pisanega sveta Vrbine. Mokrišče, ki se razteza ob bregovih reke Save med Krškim in Brežicami, ko se ta sicer hitra reka umiri, je bilo še pred dobrim letom polno življenja. V opuščenih gramoznicah so si našli svoj življenjski prostor številne ptice, dvoživke, plazilci in žuželke. Z gradnjo nasipov za novo hidroelektrarno je del tega biotsko pisanega sveta za vedno potopljen in izgubljen; ko bo zgrajena, bo voda zalila še njegov preostanek. Odletele bodo še zadnje ptice, ki sva jih tokrat videla in fotografirala: pribe, labodi, kormorani, sive čaplje in tudi orel belorepec. Za Vrbino, ki se je razprostirala tako rekoč pred vrati Brežic, bo to dokončni »vesoljni potop«. Zelo neprijeten občutek te spreleti, ko se zaveš, da gledaš minljivo naravo, ki bo zaradi človekovega posega za vedno izginila.

L

ani spomladi, ko so se v Vrbino vrnile številne ptice, so dolgo časa krožile po nebu, in ker niso več našle svojega prostora, so odletele. Branko je to opazoval s težkim srcem. Strmih sten gramoznice, kjer so gnezdili pari naše najmanjše lastovice breguljke in živo pisanega ptiča čebelarja, ni bilo več. Pred tem so tukaj gnezdile največje kolonije breguljk pri nas. V strmih stenah iz mivke so si izkopale vodoravne rove, globoke do enega metra, in na koncu naredile gnezda. Na veliki steni je gnezdilo tudi po 200 parov. Branko ima zelo lepe posnetke obeh ptic, navdušen je bil nad njihovim načinom življenja in še posebej pri breguljkah tudi nad njihovo številčnostjo.

Foto: Jožica Dorniž

Breguljke in čebelarji odleteli iz VRBINE

Branko Brečko gre vedno na sprehod s fotoaparatom.

Od zgodnjega jutra do poznega večera so nad gramoznico in bližnjo Savo lovile manjše žuželke, predvsem komarje. V peščenih stenah gramoznice pa so si gnezdilne rove izkopali tudi pari čebelarjev. To so plahe in barvno zelo pisane ptice. Po glavi in hrbtu so rdeče-rjave barve, po prsih in trebuhu so modro-zelene, pod vratom pa živo rumene. Za hrano lovijo kačje pastirje, ki jih je bilo tu na pretek, pa tudi ose, čmrlje in čebele, od tod tudi njihovo ime.

Gnezdišče breguljk 88

Čebelar Vzajemnost / julij-avgust 2017


Pogled z nasipov na izginjajočo Vrbino, v ozadju krška jedrska elektrarna. Vse do tod bo že v kratkem segala voda.

KRONIKA ZDAJ ŽE NEKDANJE VRBINE Branko Brečko je že od nekdaj imel rad naravo, ko se je upokojil, pa ga je povsem pritegnila in okupirala. Začel je zahajati v bližnjo Vrbino in spoznavati njen svet, najprej s prostim očesom, potem z daljnogledom in nato še s fotoaparatom. Čeprav ima tehnično izobrazbo elektro smeri in ga je poklicna pot vodila skozi različne zaposlitve, nazadnje je bil več let projektant avtomatike v SOP Ikon Kostanjevica na Krki in tehnični vodja proizvodnje v Opekarni Brežice, je z večletnim opazovanjem in raziskovanjem postal velik poznavalec tako živali kot rastlinja. Že petnajst let si z vsakodnevnega večurnega pohajanja po Vrbini v dnevnik zapisuje opažanja, od vremena, živali, ki jih je srečal, do njihove značilnosti in števila, na začetku pa jih je tudi narisal. Na enem izmed sprehodov je s fotoaparatom v roki srečal Dušana Klenovška, prof. biologije in kemije, takrat zaposlenega na območni enoti Zavoda RS za varstvo narave v Novem mestu, in takoj sta začutila, da sta sorodni duši. Branko pravi, da se je od njega veliko naučil in se še vedno uči. Postala sta prijatelja, ki ju je povezala ljubezen do narave. Prve ptice mu je predstavil njegov oče, ki je poznal veliko več ptic kot večina drugih ljudi. Danes jih pozna okrog sto petdeset, kar sedemdeset jih spozna po njihovem petju. Na poti v rezervni habitat, ki so ga nedaleč od nekdanjih gramoznih jezer naredili ob gradnji nasipov za hidroelektrarno in tja preselili nekaj avtohtonih želv sklednic, me je Branko nekajkrat ustavil, poslušala sva petje raznih ptic, med njimi se je oglašal tudi čebelar. Skozi visoke trave in drugo podrast sva se prebijala do stoječe vode in oprezala za želvami sklednicami. V senci velikih košatih dreves so letali metulji, kačji pastirji in mnoge žuželke, v vodi podrta debla pa so spominjala na pragozd. »Odkar so želve iz nekdanjih jezer preselili sem, jih bolj težko opaziš, ker so jih očitno prenesli le manjši del,« pove in me ustavi. Zagledal je kačjega pastirja, ki pa se je splašil in odletel. »Samo malo morava počakati,« je rekel, »ker se bo vrnil nazaj.« In res se je. Lahko ga je fotografiral v vsej njegovi lepoti. To je bil modri ploščec, malo zatem je opazil še drobnega kačjega pastirja travniškega škratca. Posnetki so uspeli, Branko je bil zadovoljen. »Tukaj se vedno dobro počutim, ta svet živali in rastlin me navdušuje, umiri in napolni z energijo,« je

Pribe

povedal, in to se mu je videlo tudi na obrazu. Potihoma sva šla naprej ob vodi in končno zagledala želvo sklednico, ki se je sončila na deblu, štrlečem iz vode. A ko naju je začutila, se je splašila in zdrsnila v vodo. Svoj čas jih je bilo v Vrbinskih jezerih zelo veliko, pove, in rade so se sončile skupaj z želvami rdečevratkami, tujerodno vrsto, ki so jo tja odložili ljudje, ko so prerasle domači akvarij.

Želva sklednica

Travniški škratec

Vzajemnost / julij-avgust 2017

89


MODA

Poletna oblačila za Kamor koli se odpravite, na počitnice, na sprehod po mestu ali na izlet v naravo, ne pozabite na celotno podobo. Z oblačili ali dodatki, ki jih nosite, si dodate vrednost, ki jo z leti prav zagotovo imate in si jo zaslužite.

Športno Izbrana kombinacija vam bo prišla prav za izlete, sprehode, nakupovanja in druženja v mestu. • tričetrtinske hlače so idealne, saj segajo ravno toliko pod kolena, da skrijejo pomanjkljivosti. Izberite tak model, ki vsebuje poleg naravnega materiala tudi elastan, saj se boste v njih lahko gibali in tudi oblika se bo dalj časa ohranila. • Če ne marate na sebi preveč barv, izberite majico v modrih odtenkih, tričetrtinski rokavi so idealni, saj pokrijejo najbolj izpostavljene dele, lahko pa jih tudi potegnete navzgor. • Modno kombinacijo modre in rdeče barve lahko poudarite s priročno torbico, ki jo boste nosili čez ramo, pa bodo roke še vedno proste tako za pohodne palice kot tudi za nošenje nakupljenega. • Letos tako modne espadrile izberite v živahni barvi, ki se bo ujemala z vašimi oblačili. Namesto da izberete cenejšo različico iz blaga, izberite take, ki imajo zgornji del iz usnja. So kakovostnejši, obdržijo obliko in dalj časa jih boste lahko nosili.

Mestno elegantno Tudi ta kombinacija je primerna za izlete, sprehode, nakupovanja in druženja po mestu. • sedemosminske hlače ali pa hlače klasične dolžine so iz lahkega materiala, ki je zračen in se ne mečka. Kroj je v pasu udoben (kombinacija elastike in vrvice) in se prilagaja postavi, zato je primeren za večino oblik postave. • Z različnimi zgornjimi deli lahko prilagodite osnovni model hlač glede na postavo in tudi priložnost. Majica je modna v vzorcu tankih črt, s katero ne poudarite telesnih oblin, in sega čez trebuh. Lahko pa izberete top s spuš- čenimi rameni, ki mehko pade ob telesu. • Veliki šali so nepogrešljivi. Imejte enega ved- no v torbici, saj nikoli ne veste, kdaj vam bo prišel prav. 124

Vzajemnost / julij-avgust 2017


vse priložnosti • Ne pozabite na nakit, »golim rokam« najlepše pristajajo zapestnice. Pobrskajte po omari in sestavite v modno zgodbo več različnih skupaj. Naj se ujemajo po barvi z oblačilom oziroma celotno barvno kombinacijo. • Sandali sicer niso nič posebnega, imajo pa ravno prav odebeljen podplat, da so udobni, in povrh so še modno obarvani. • Rdečo barvo izberite za poudarke, lahko pa uporabite tudi kakšnega iz prejšnje kombinacije, saj je namen prikaza iz čim manjšega števila kosov oblačil sestaviti čim več kombinacij.

Ko se dan prevesi v večer V poletnem času ni lepšega kot dolgi večeri, ko vročina malce popusti, ko se prižgejo mestne luči in vrvež na ulicah ne potihne tako hitro. Tudi prireditev je v tem času v izobilju. Prav pa je, da temu primerno izberemo tudi oblačila. Ni nujno, da so draga ali zelo posebna, najpomembnejše je, da jih znamo dobro nositi in nam pristajajo. Z dodatki pa lahko vsakodnevno oblačilo naredimo tudi zelo posebno. • Obleka iz mešanice lanu in viskoze je ukrojena po ženski postavi, vendar ni tesno oprijeta, zato se boste v njej dobro počutili. Rokavov je ravno prav, da pokrijejo kakšno nepravilnost. • Dodatek je prelepa ogrlica, ki pa je precej izrazita, zato obleki doda dovolj svečanosti. • S sabo imejte širši šal ali pa tanko jopico iz bombaža. • Ne pozabite, tudi klobuk je lahko zelo eleganten modni dodatek in ni namenjen samo zaščiti pred soncem. Seveda ga boste na dogodku sneli, da ne bi zastirali pogleda tistemu, ki bo stal ali sedel za vami. • Iz prejšnjih kombinacij sem uporabila tudi torbico in šal, ki ga lahko nosite namesto jopice. Želim vam prelepo uživanje v dolgih poletnih dneh. Besedilo in fotografije: Breda Tesner inž. obl., CMB Consultant, Modeli: Emporium, BTC Ljubljana

Vzajemnost / julij-avgust 2017

125


Devetka (sudoku)

ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Primer 1

8 6 5

Beli na potezi zmaga! Fine - Daik Boston, 1960 1. Dg6:!+ hg6: 2. Sf6+ Kh8 3: Th7 mat!

Primer 2

Beli na potezi zmaga! Morella - Troy Kuba, 1994 1. Lb5! Db5: 2. Sc7:+ in črni je izgubil kraljico!

Sestavil: Adrijan Rožič

3

6 3 3 5 7 9 5 9 7 8 7 3 9 2 3 2 4 7 3 2 1 7 6 7 6 3 1 5 Prazna polja izpolnite tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu vse številke od 1 do 9. To velja tudi za vsak kvadrat 3x3.

8 6 5 9 1 7 Poslikajmo kamne 3 polžjih2hišic4ter V počitniških dneh je pogosta zabava počitnikarjev nabiranje školjk, kamnov vseh mogočih oblik in velikosti. Potem pa se pojavi vprašanje, kam z njimi. 2 5 9 a ne bi kamni kar nekje obleD žali, jih poslikamo, da so lep 7 4 6 spomin na počitniške dni. Iz njih naredimo tudi uporaben predmet, 1obtežilnik 8 3za na primer prikupen prt, da ga ne odnese poletni veter, ali priložnostno darilo. 5 3 2 Izberemo poljubno velik kamen s kar se da gladko površino. Najprej 6 7 1 ga operemo in posušimo. Na suho površino nato narišemo želeni motiv 8 oziroma napišemo4 besedo9 ali krajši rek. Rišemo s tempera ali akrilni- mi barvami. Pustimo stati kake tri ali štiri ure, da se barva posuši. Kamen nato polakiramo ali ga popršimo kar z lakom za lase in pustimo, da se dobro posuši.

9 2 6 4 3 5 1 8 7

3 4 1 7 8 2 9 5 6

7 8 5 1 9 6 4 3 2

2 5 7 8 1 4 6 9 3

4 6 9 3 5 7 8 2 1

1 3 8 6 2 9 7 4 5

Besedilo in fotografije: Sonja Trampuž

Vzajemnost / julij-avgust 2017

135

Vzajemnost, julij_avgust2017  

Za ljubezen je vedno pravi čas Dolgotrajna oskrba je trd oreh PRILOGA: Spregledana čudesa narave

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you