__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

LETNIK 47

JULIJ - AVGUST 2021 / 4,90 €

ROŽCA ŠONC

Veliko daješ, ampak veliko dobiš tudi nazaj

Pri čevljih je pomembno udobje

PRILOG A

Odkriva(j)mo domače zaklade


NAŠ POGOVOR

Veliko daješ, ampak veliko dobiš tudi nazaj Starejši za starejše je socialnovarstveni program Zveze društev upokojencev Slovenije, ki starejšim od 69 let omogoča kakovostnejše in neodvisno življenje. Vanj je vključena skoraj tretjina slovenskih upokojencev. Ti cenijo trud številnih prostovoljk in prostovoljcev, svojih vrstnikov, odkar je Evropski parlament nagradil njihovo poslanstvo s podelitvijo priznanja državljan Evrope, pa pridobiva program tudi širšo veljavo. Rožca Šonc, ki vodi program od leta 2005, je letos prejela najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva in njegove promocije. Ponosna je na to, koliko starejšim so v vsem tem času pomagali k prijaznejšemu vsakdanjiku, a hkrati ugotavlja, da je za kakovostnejše in dostojnejše življenje najstarejše generacije srčnost prostovoljcev le premalo. Nekoč sem slišala reči eno od prostovoljk, da to, kar počnete, ni nič posebnega, saj je solidarnost med ljudmi vendar samoumevna. Da, ker smo bili tako naučeni že od malega. Pri nas sva oba z bratom že zgodaj sodelovala v prostovoljskih organizacijah. Verjetno imava to po mami, ki je imela izjemen dar za ljudi. Pomagala je, kolikor in kjer je le mogla. Spomnim se, kako smo si v šoli delili kos kruha. Zdaj je vse drugače, otroci sošolcu niti ne nesejo zapiskov, če manjka pri pouku. Kolegialnost, ki smo jo včasih poznali, izginja, tako mi pravijo, tudi v podjetjih. Kako pa je bilo v tovarni zdravil Krka, kjer ste delali več kot 40 let? V Krki res spodbujajo prostovoljsko delo, z doniranjem in sponzoriranjem podpirajo aktivnosti tudi v društvih upokojencev. Je pa bilo tako tudi pred desetletji, skrbelo se je za kakovostno življenje zaposlenih, za ozaveščanje invalidov, sodelovali smo pri gradnji vrtcev, v svetih šol za otroke s posebnimi potrebami. Sama sem bila skupaj s socialno delavko pobudnica ustanovitve aktiva delovnih invalidov in skupine za pomoč odvisnikom. Ko delaš z ljudmi, kot sem jaz kot vodja kadrovske službe, spoznavaš tudi njihovo osebno življenje in seveda ne moreš pri njihovih težavah pogledati stran. Zadnjih pet let pred upokojitvijo sem 18

Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2021

delala na področju načrtovanja razvoja kadrov. Mislim, da je bil naš program eden prvih v Sloveniji in kot model dobre prakse vzor drugim podjetjem. Med prvimi smo uvedli računalniško podprte kadrovske evidence, organizirali prevoze na delo in prehrano. Lahko rečem, da smo kar na nekaj poljih orali ledino. Potem niste razmišljali o tem, da bi po upokojitvi sedeli križem rok. Če sem iskrena, mi je bilo prva dva meseca čisto lepo. Kmalu pa sem začela pogrešati stike z ljudmi. Zato sem bila prav vesela povabila takratne Občinske zveze društev upokojencev in Društva upokojencev Novo mesto, da se jim pridružim in prevzamem delo na področju sociale. To me je leta 1997 pripeljalo v Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus), kjer sem se kalila ob takratni podpredsednici zveze Angelci Žiberna. Bila je izjemna ženska, socialna delavka, zelo predana. Veliko je znala, in ker je bila zelo odločna, je tudi marsikaj dosegla. Kako pa ste se znašli pri programu Starejši za starejše? Program je nastal v Slovenski filantropiji, kjer so ga snovale tri izjemne ženske: dr. Mateja Kožuh Novak, Anka Ostrman in Angelca Žiberna iz Zdusa. Potrebna pa je bila mreža izvajalcev, ki bi prevzeli njegovo implementacijo na terenu, zato da bi lahko zaznali potrebe starejših in jih do-

segli v vsakem kotičku države. Tako razvejano mrežo pa je imel samo Zdus s svojimi več kot petsto društvi po vsej državi. Z Angelco sva takrat napeli vse moči, imeli pa sva podporo še pri Aldu Trnovcu in Anki Tominšek, da je zveza v svoj program poleg skrbi za pokojnine in zdravje svojih članov vključila še socialno in humanitarno delo. Pravzaprav sva »krivi«, če smem tako reči, da je Zdus leta 2004 sploh začel projekt Starejši za starejše – za višjo kakovost življenja doma, kot se je takrat imenoval. Z leti je projekt prerasel v trajni program, uporabljamo krajši naziv Starejši za starejše. Dve tretjini potrebnih sredstev za izvajanje programa dobimo na razpisih socialnovarstvenih programov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Fiha. Za pridobitev preostalih sredstev smo odvisni od sponzorjev, žal donatorjev nimamo. Kaj je pravzaprav namen tega programa? Namen je, da aktivnejši upokojenci svojim vrstnikom oziroma starejšim in manj samostojnim ali opešanim krajanom omogočajo čim daljšo možnost bivanja v domačem okolju, torej v svojem domu. Projekt je nastal na nekaj manjših raziskavah, v katerih smo preverjali potrebe in tudi želje starejših prebivalcev ter njihov pogled na življenje v času po upokojitvi. Pokazale so, da


FOTO: ANITA ŽMAHAR

»Vrednote prostovoljstva moramo privzgajati že otrokom.«


Samopomoč za poletne tegobe

Vsakega od nas je že kdaj pičil komar, opeklo sonce, presenetili prehlad, prebavne težave, glavobol ali pa smo se pri rezanju kruha urezali v prst. Pri večjih nesrečah in boleznih je treba vsekakor k zdravniku, pri manjših nezgodah pa si lahko pomagamo sami, če znamo in imamo pri roki najnujnejše v domači lekarni.

V

sekakor si doma ni priporočljivo ustvariti prevelikih zalog zdravil, ker tista, ki jim poteče rok trajanja, niso več uporabna, zato jih je treba zavreči. Vsaj enkrat letno je dobro pregledati vse, kar hranimo v domači lekarni. O tem, kaj v njej imeti in kako si pomagati ob manjših poletnih nezgodah, smo se pogovarjali s prim. Jano Govc Eržen, dr. med., specialistko družinske medicine in nacionalno koordinatorko za preventivo odraslih, iz Celja. Ko gremo na počitnice, vzemimo s seboj najnujnejše iz domače lekarne. Predvsem pa si v posebno torbico shranimo še vsa zdravila, ki jih moramo redno jemati. Pazimo, da vsebina ni dosegljiva majhnim otrokom. In kaj naj bo v njej? Priprave: toplomer, škarje, pinceta, pinceta za odstranjevanje klopov in varnostne sponke. Obvezila: različno široki obliži, sterilne gaze, razni povoji (tudi elastični) in komprese aluplast za oskrbo opeklin. Zdravila za zunanjo uporabo: sredstvo za čiščenje in izpiranje ran, mazilo proti izpuščajem (herpesu) na ustnicah. Naj ne manjkajo sredstva proti klopom, komarjem in drugim nadležnim žuželkam. Zdravila: poleg tistih, ki jih redno uporabljamo, še tiste proti prehladu, bolečinam, povišani telesni temperaturi in alergijam, sredstvo zoper drisko ter za izkašljevanje. Ko kupujemo zdravila brez recepta, moramo OBVEZNO povedati, ali jih potrebujmo za odrasle ali otroke. Čaji: kamilice za pomirjanje krčev in lajšanje težav pri vnetjih; žajbelj, ki razkužuje in blaži vneto grlo, nebnice in dihalne poti; ruski čaj in suhe borovnice, ki pomagajo pri driski. Pri pripravi čajev upoštevajmo navodila, hranimo jih na suhem, uporabni so približno eno leto.

Piki žuželk Najpogosteje nas na prostem opikajo komarji, čebele, mravlje, ose, sršeni, klopi in tudi obadi. Pike žuželk povezujemo s kožnimi težavami, kot so oteklina, rdečina in rahla bolečina na mestu pika ter srbeča koža. Pri nekaterih, a na srečo redkih ljudeh, pa lahko povzročijo močno preobčutljivostno reakcijo – anafilaktični šok. »V takih primerih sta potrebna takojšnje ukrepanje in obisk urgence,« je poudarila Jana Govc Eržen. Komarjevi piki so eni izmed najnadležnejših. Pikajo samo samičke. Z rilčkom prebodejo kožo, da se prebijejo do naše krvi. Mesto pika je rdeče in srbi, kar blažimo z geli 30

Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2021

FOTO: OSEBNI ARHIV

Domača lekarna

Jana Govc Eržen, specialistka družinske medicine in nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih

in kremami, ki jih kupimo v lekarni, lahko tudi z ledom. »Priporočam, da se pred komarji zaščitimo s pršili proti insektom, uporabimo lahko tudi elektronske odganjalce ali zapestnico proti komarjem. Če komarji motijo spanec, pa priporočam namestitev komarnikov na okna.« Ose in sršeni spadajo med napadalne žuželke, čebele pa pičijo le, če sedemo nanje ali jih nehote odženemo z roko. Takoj po piku začutimo bolečino, pojavita se rdečina in oteklina. Pomembna razlika je tudi ta, da čebele pičijo le enkrat, potem umrejo, medtem ko ose in sršeni lahko napadejo in pičijo večkrat. Pri čebeljem piku lahko ostane želo v koži, zato ga je treba previdno odstraniti. Mesto pika namažemo s kremo ali gelom, ki smo ga kupili v lekarni, hladimo z ledom ali mrzlo vodo (če nimamo ledu, uporabimo pločevinko ali zamrznjeno hrano). Preventiva: pršila proti insektom, predvsem osam. »Nevarno je, če nas ena od omenjenih žuželk piči v usta ali jezik. V tem primeru to mesto hladimo in takoj poiščemo zdravnika.« Ugriz klopa, ki tako kot komar pije človeško kri, ne bi bil nevaren, če ne bi povzročal dveh resnih bolezni: klopni meningoencefalitis in boreliozo. V primerjavi z drugimi žuželkami je ugriz klopa neboleč. Zato je toliko pomembnejše, da se po sprehodu po naravi natančno pregledamo. Tudi ko delamo na domačem vrtu ali hodimo po travi v parku. Klopa je treba previdno in v celoti odstraniti. Dlje ko je klop prisesan, več je možnosti, da pride do okužbe in obolenja.


GIBANJE

Poletni mozaik dvojnih vaj

Dvojne vaje za naše skupno poletje pomenijo, da jih bo treba izvesti drugo za drugo. Le tako bo učinek optimalen. Izkušnje s predstavljenimi vajami kažejo tudi to, da je priporočljivo in smiselno vaje izvesti v opisanem vrstnem redu.

P

rincip »napni/obremeni in sprosti« je izhodišče, ki zagotavlja varnost in dober občutek ter osebni napredek. Vaje v kvadratkih so »napni/obremeni«, vaje v krogcih pa pomenijo »razbremeni«. Vsako vajo izvajajte le toliko časa, dokler se počutite dobro, sproščeno in lahko vmes ves čas enakomerno dihate skozi nos. Če vam katera od vaj dela preglavice ali je pretežka, jo enostavno izpustite. Vse vaje razen šeste je mogoče prilagoditi in jih delati tudi sede. Bodite ustvarjalni in dobre volje. Za ogrevanje razgibajte stopala, kot je prikazano na fotografijah 1a in 1b. Z njimi zaokrožite z občutkom. Vajo lahko naredite tudi leže ali sede. 1a 3a

1b

Sledijo nežni predkloni s podajanjem dolgega mehkega valja nad glavo in med nogami v paru (sliki 2a in 2b), s katerimi boste dodatno ogreli telo in razgibali rame. Namesto plavalnega valja lahko uporabite tudi smučarsko ali leseno palico.

3b

Spretnost in koordinacijo lahko odlično in varno razvijate z metanjem obročev iz stiropora (sliki 3a in 3b) ali žogic visoko v zrak, potem pa stabilizirate hrbtenico s knjigo na glavi in tako popravljate svojo telesno držo (slika 3c). Bodite pozorni na dihanje.

3c 2a

34

Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2021

2b


Odkriva(j)mo domače zaklade

Beseda »zaklad« ima po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) več pomenov: to je večja količina skritih dragocenosti, za katere se ne ve, čigave so; ali zbirka dragocenosti, ki se hrani kje; ali nekaj, kar je za nekoga veliko vredno ali kar je dragoceno, vredno sploh – umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture … Vsakemu izmed nas je dragoceno nekaj drugega, vsak ima kakšen svoj bolj ali manj skriti zaklad, lahko ga celo nepričakovano odkrijemo v kakšnem človeku. Še toliko več pa jih najdemo v naravi. Nekaj smo jih poiskali za vas, zagotovo pa boste sami našli še številne druge. Zabavajte se ob iskanju!


Oglarjenje, ki gre iz roda v rod

Pri Žagarjevih v Jagodniku pri Hmeljniku je spet gorela kopa. Do zdaj so jih naredili že okrog 20, letošnja pa je bila prva večja po smrti očeta Jožeta, ki je vse štiri sinove naučil in navdušil za to staro gozdarsko opravilo. Naredil jo je sin Boštjan s pomočjo bratov, pri zaključnih delih pa so pomagali še sorodniki, vaščani in Boštjanov sodelavec. Skuhali so skoraj pet ton oglja.

P

rve kope se je oče Jože lotil pred štiridesetimi leti. Pri novomeškem gozdnem gospodarstvu je bil zaposlen kot gozdar sekač in tako je pri 19 letih spoznal oglarje, ki so bili takrat celo zaposleni pri gozdnem podjetju. Kmalu zatem je zanje zmanjkalo dela, saj se je podjetje nehalo ukvarjati s kuhanjem oglja. Ampak na mladega Jožeta so naredili močan vtis. Čez dvajset let je poiskal še živečega oglarja in ga prosil, da mu pokaže, kako se skuha oglje. Kot pravemu gozdarju Oče Jože pri kopi je bilo škoda, da ne bi porabili tudi drobnega lesa, ki ostane po sečnji dreves. Takrat je prižgal prvo kopo, po upokojitvi pa jih je sledilo še veliko. Od začetka so mu pri delu pomagali sinovi Tone, Tomaž, Boštjan in Branko. Že tedaj je bil vesel, da so vneti za delo, danes pa bi bil nanje še bolj ponosen, saj oglarjenje nadaljujejo.

Najboljši je bukov les In kako se lotijo tega dela? Najprej pripravijo kopišče. Na ravni podlagi zarišejo premer, velik okrog deset metrov. Na središču postavijo tri kole in naredijo nekakšen obroč za luknjo — stržen, ki bo kasneje služil za prižig.

Zlaganje drv 106 Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2021

Stržen med izdelavo in pogled nanj z vrha (v okvirju).

Okoli tega obroča zlagajo drva, ki jih prej nažagajo na metrsko dolžino. Ko je les zložen, spodnja dva štosa drv pokrijejo s smrečjem, zgornji del, ki se mu reče glava kope, pa z listjem. Potem celo kopo zamečejo z zemljo. Najboljša je že uporabljena zemlja od prejšnjih kop. Okrog in okrog jo utrdijo še s prislonjenimi kosi lesa. Kopa je pripravljena za prižig. Še prej pa je treba pripraviti na drobno nažagan in nasekan les, ki ga oglarji imenujejo »čiki« in ga potrebujejo za prižig kope. Za tako veliko kopo, kot je bila Boštjanova, je treba pripraviti okrog dva metra »čikov« in tudi nekaj lesa, listja in zemlje za rezervo, če se med kuhanjem kje vdre. Temu opravilu rečejo »bokanje«. Takrat je treba zemljo in listje odstraniti, dodati les in jo ponovno zapreti z listjem in zemljo.

Oblaganje kope s smrečjem, listjem in zemljo


VRT IN DOM

Zelišča dišijo in tudi teknejo

Priporočam vam, da se to poletje z vsemi čuti prepustite dišavnicam in uživate. Med najbolj priljubljenimi so meta, melisa in citronska verbena.

I

zbor različnih sort mete (Mentha piperita) je tako pester, da je že skoraj nemogoče, da ne bi imeli vsaj ene na svojem vrtu (limonina, čokoladna, maroška, jagodna meta …). Njihove intenzivne arome delujejo na naše telo pomirjajoče in sproščujoče, zato jih lahko uporabljamo v številnih toplih in hladnih napitkih. Melisa (Melissa officinalis) je vsestransko uporabna začimbna in zdravilna trajnica. Citronska verbena ali Lippia citriodora 'Freshman' omamno diši po limoni. Njeni listi imajo zelo aromatičen okus in obdržijo značilen vonj po agrumih tudi takrat, ko jih posušimo.

Osvežilni zeliščni napitek 114 Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2021

Vsa tri zelišča se v eni sezoni zelo bogato razrastejo, zato jih stalno režemo. Z obrezovanjem obdržimo lepo obliko, hkrati pa lahko uporabimo mlade poganjke za pripravo osvežilnih napitkov. V steklen vrč razporedimo vejice zelišča, dolijemo vodo in dodamo rezino limone, če nam prijajo hladne pijače, še kocke leda. Vedno nabiramo mlade vršičke in liste pred cvetenjem. Vršičke lahko izkoristimo tudi za krasitev koktajlov in sladic. Zelišča v kuhinji. Sveža zelišča igrajo v kulinariki pomembno vlogo. Drobnjak ali Allium schoenoprasum 'Staro' in česen za rezanje ali Allium tuberosum 'Neko' sta si na videz zelo podobni zelišči, pa vendar je med sadikama vidna razlika. Drobnjak ima značilen okus po čebuli in je v slovenski kuhinji priljubljena začimba. Česen za rezanje ima krepek okus, a tudi če z njegovo uporabo pretiravate, ne boste imeli ustnega zadaha. Ozki podolgovati listi so v primerjavi z drobnjakom rahlo ploščati. Obe zelišči vsebujeta veliko vitaminov in mineralnih snovi. Potresete ju lahko po pečenem krompirčku in tudi siru. Odlično se podata k solatam, omakam in paradižniku, lahko pa enostavno pripravite okusen namaz. Skuti dodamo sveže narezani zelišči, malo soli in popra. Dobro premešamo in že dobimo odličen skutni namaz, ki se lepo poda k vsem suhomesnatim izdelkom. Če ju dodamo k maslu, pa bomo dobili okusno zeliščno maslo. Potpuri (iz francoske besede potpourri) je mešanica aromatičnih in dišečih zelišč, ki ga lahko naredimo iz sivke, rožmarina, laškega smilja, timijana, citronske verbene. Dišeča trajna sivka (Lavandula angustifolia 'Hidcote Blue') je tako vsestransko uporabna in enostavna za vzgojo, da je nepogrešljiv okras vsakega vrta. Sorta hitro rastočega rožmarina

Potpuri iz sivke, rožmarina in citronske verbene

(Rosmarinus officinalis 'Abraxas') je največkrat uporabljena v francoski in italijanski kuhinji. Helichrysum italicum ali laški smilj razvije orientalsko aromo po kariju. Zaradi njihovega eksotičnega vonja jo proizvajalci parfumov uporabljajo za izdelavo eteričnega olja in hidrolatov. Mešanico sveže narezanih ali posušenih zelišč postavite v dekorativno škatlo, na zanimiv krožnik, glineno ali keramično nizko posodo. Nekatera sveža zelišča je treba prej posušiti, da ne zaplesnijo, medtem ko sivka, rožmarin in laški smilj obdržijo skoraj nespremenjeno obliko listov tudi brez vode. Zelišča za sproščujočo kopel. Eterična olja se v topli vodi intenzivno razvijejo, zato takšna kopel deluje sproščujoče na telo. Uporabne so različne sorte dišečih timijanov, na primer sorti Thymus citriodorus 'Silver Queen' in Thymus citriodorus 'Limone'. V kopel lahko damo nekaj vejic navadnega in tudi pisanolistnega žajblja (Salvia officinalis). Če kopeli dodamo cvetove vijoličaste sivke, bo kopel barvita in prijetna tudi za oko. BESEDILO IN FOTOGRAFIJI:

Branka Urbanija Juvančič


USTVARJALNICA

Modra energija morja

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

A

li tudi vas mika, da bi si z modro pobarvanimi stenami, ribiško mrežo, školjkami, preoblečenim cvetličnim loncem … doma uredili morsko vzdušje? Storite to, in ko vas bo zamikalo, recite: »Grem na morje!«

Ogledalce na steni, povej – če se razbiješ, kaj boš poslej? Kaj se zgodi, ko se ogledalo razleti? Ne bo sedem let nesreče, saj iz njegovih koščkov in barvitih steklastih mozaičnih kamenčkov pričaramo unikaten izdelek. Kozmetično okroglo ogledalo zalepimo na okrogel pladenj s silikonskim lepilom, zalepimo tudi koščke ogledala, ki smo jih prej obdelali s finim brusnim papirjem, in morsko modra barvita stekelca. Na koncu dodamo fugirno maso in umetnino uporabimo kot podstavek na mizi ali ga obesimo na steno kot sliko.

Kopalnica s pogledom na morje Če ste pravkar sredi poletnega uživanja s pogledom na morje, bele kamenčke na plaži in vse, kar spada k počitniški idili, lahko morda to vzdušje po vrnitvi domov ohranite. Za drobno prenovo kopalnice ali katerega drugega prostora v stanovanju. Moji kamenčki so bili nabrani prav tam, svoj drugi dom pa so dobili na steni kot okvir ogledala. Pa še ideja, če imate malo prostora, ki bi ga želeli nekako pregraditi, na primer ločiti kabino za prhanje od umivalnika. Na bel paravan sem z akrilnimi barvami naslikala motiv morja. Njegov odsev v ogledalu majhen prostor loči in ga hkrati tudi vizualno poveča.

120 Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2021

Cvetlični lonec iz ostankov mozaika Talni mozaik je še v nastajanju, zato le ideja, kako iz ostankov razbitih keramičnih ploščic, uporabljenih zanj, prenoviti cvetlični lonec.


IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Poletna svežina

Privlačen luknjičast vzorec daje svež poletni videz dolgemu brezrokavniku. Enako lepo se poda k bolj športnemu ali elegantnejšemu videzu. Ozek šal pa se zlahka spremeni tudi v pas. Velikosti: 40/42, 46 in 52/54. Opisi za 46 in 52/54 so v oklepajih. Potrebujemo: 600 g (700 oz. 800 g) modre (ali vam ljube barve) bombažne preje; kvačko št. 4,5.

1/2 hrbtnega dela in levi sprednji del

Vzorci. Osnovni vzorec: število petelj je deljivo s 7 + 1 + 3 verižne petlje za obračanje. Kvačkamo po vzorčni risbi. Vsako vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, nadaljujemo s petljo pred vzorčno enoto (VE), ponavljamo VE, končamo s petljo po VE. Kvačkamo od 1. do 3. vrste, 11-krat ponovimo 2. in 3. vrsto, nato ponavljamo 4. in 5. vrsto. Za 3 šibične petlje, 1 verižno petljo in 3 šibične petlje uporabljamo v opisu izdelave 'šope šibičnih petelj'. Od 2. vrste kvačkamo šope šibičnih petelj pod verižne petlje prejšnje vrste. Vzorec obrobe: vsako vrsto začnemo s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. petljo, in končamo s šibično petljo v 3. verižno petljo prejšnje vrste. 1. vrsta: šibične petlje. 2. vrsta: 1 šibična petlja, *1 verižna petlja, preskočimo 1 petljo prejšnje vrste, 1 šibična petlja, od * ponavljamo. 3. vrsta: 1 šibična petlja v vsako šibično petljo in pod vsako verižno petljo prejšnje vrste. Ponavljamo od 1. do 3. vrste. Mrežasti vzorec: vsako vrsto začnemo

136 Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2021

s 3 verižnimi petljami, ki nadomestijo 1. šibično petljo, in končamo s šibično petljo v 3. verižno petljo na začetku prejšnje vrste. 1. vrsta: 3 verižne petlje, *1 verižna petlja, 1 petljo preskočimo, 1 šibična petlja, od * ponavljamo. 2. vrsta: v vsako šibično petljo prejšnje vrste kvačkamo 1 šibično petljo, vsako verižno petljo preskočimo z 1 verižno petljo. Kvačkamo 1. in 2. vrsto, nato ponavljamo 2. vrsto. Poskusni vzorček: 16 osnovnih petelj in 6 vrst da kvadrat s stranicami 10 cm. 11 petelj mrežastega vzorca = 5 cm širine, 7 vrst = 10 cm. Hrbtni del kvačkamo od zgoraj navzdol. Sprednja dela prikvačkamo na ramena hrbtnega dela in ju prav tako kvačkamo od zgoraj navzdol. Puščica na kroju označuje smer kvačkanja. Širitev stranskih robov hrbtnega in obeh sprednjih delov proti spodnjemu robu omogoča dodane petlje v 4. vrsti osnovnega vzorca. Hrbtni del: skvačkamo 92 (106 oz. 120) + 3 verižne petlje in kvačkamo osnovni vzorec = 12 (14 oz. 16) VE in začetna ter končna petlja. Po 78 cm/47 vrstah delo končamo. Za ojačitev vratno-ramenskega roba obkvačkamo verižne petlje nasnutka z vrsto polgostih petelj. Sredinskih 20 petelj je za vratni izrez, po 36 (43 oz. 50) zunanjih petelj pa za ramena.

njih 21,5 cm (23,5 oz. 25 cm) oziroma 13 vrst (14 oz. 15 vrst) nezašitih. Za spodnja razporka pustimo na obeh straneh nezašitih 18,5 cm/11 vrst. Robove obeh sprednjih delov (po 141 šibičnih petelj = 3 šibične petlje v vrsti) in vratni izrez zadaj (21 šibičnih petelj) obkvačkamo z vzorcem obrobe. Po 3 vrstah delo končamo.

ŠAL

Izdelava: skvačkamo 11 + 3 verižne petlje in kvačkamo mrežasti vzorec. Po 153 cm/107 vrstah (159 cm/111 vrstah oz. 164 cm/115 vrstah) delo končamo.

Osnovni vzorec

Levi sprednji del: na 36 (43 oz. 50) levih ramenskih petljah (= verižne petlje nasnutka hrbtnega dela) kvačkamo osnovni vzorec, in imamo 4 (5 oz. 6) VE ter začetno in končno petljo. Po 78 cm/47 vrstah delo končamo. Desni sprednji del: na 36 (43 oz. 50) desnih ramenskih petljah kvačkamo enako kot levi sprednji del, le v zrcalni sliki.

Delovni znaki:

Izdelava: sešijemo stranske šive. Pri tem pustimo za rokavna izreza zgor-

Kjer se znaki stikajo spodaj, kvačkamo petlje v isto vbodno mesto.

l

VE

= 1 verižna petlja = 1 šibična petlja

Profile for Vzajemnost

Vzajemnost, julij/avgust 2021  

Rožca Šonc: Veliko daješ, ampak veliko dobiš tudi nazaj Pri čevljih je pomembno udobje Priloga: Odkriva(j)mo domače zaklade

Vzajemnost, julij/avgust 2021  

Rožca Šonc: Veliko daješ, ampak veliko dobiš tudi nazaj Pri čevljih je pomembno udobje Priloga: Odkriva(j)mo domače zaklade

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded