__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

LETNIK 47

JUNIJ 2021 / 2,45 €

Ekonomska računica pred potrebami ljudi? MAG. MA JA PAK

Slovenija turiste vabi kot varna in zelena dežela


NAŠ POGOVOR

Slovenija turiste vabi kot varna in zelena dežela

Turizem je zagotovo ena izmed gospodarskih panog, ki jih je pandemija koronavirusne bolezni najbolj prizadela. Okrevanje bo dolgo in naporno, a bolj ko se bliža poletje, bolj optimistični so turistični delavci, ki iščejo čim bolj inovativne zamisli za privabljanje turistov. Domačih in tujih. Slovenija se na tujih turističnih trgih predstavlja kot varna, zelena in butična država, ki obljublja edinstvena doživetja, aktivni oddih in vrhunsko hrano. Na mednarodni turistični borzi Fitur Madrid so nagradili promocijski video, ki predstavlja Slovenijo kot odlično izbiro za gastronomska doživetja. Ker turisti pri izbiranju počitniških ciljev vse večji pomen dajejo trajnostnemu vidiku, je to ena izmed prednosti in hkrati priložnost, da dodatno okrepimo našo pozicijo sodobne, zelene, v trajnost usmerjene turistične destinacije, pravi mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije. Kako pomembna panoga je turizem za slovensko gospodarstvo? Turizem je zelo pomembna dejavnost za slovensko gospodarstvo. V letu 2019 po podatkih Svetovnega sveta za turizem in potovanja predstavlja skupni prispevek slovenskega turizma 9,9 odstotka celotnega BDP oziroma 4,93 milijarde evrov. To so celotni učinki turizma na slovensko gospodarstvo, saj gre za dejavnost z izredno visokimi multiplikativnimi učinki. Turizem predstavlja visok, to je 8-odstotni delež v celotnem izvozu in kar 40-odstotni delež v izvozu storitev v plačilni bilanci Slovenije. Poudariti moram še pomembno vlogo turizma pri spodbujanju trajnostnega razvoja naše dežele. Pred šestimi leti smo oblikovali nacionalni program za trajnostni razvoj destinacij in turističnih ponudnikov, ki se imenuje Zelena shema slovenskega turizma, v katero je do danes vstopilo 160 destinacij in ponudnikov. Zaradi koristi za turizem in družbo nasploh smo zavezo za trajnostni razvoj postavili v središče vseh razvojnih in promocijskih aktivnosti, in to s konsenzom celotnega turističnega gospodarstva. Kakšno vlogo ima pri tem Slovenska turistična organizacija? Slovenska turistična organizacija 14

Vzajemnost / JUNIJ 2021

(STO) je krovna nacionalna turistična organizacija za načrtovanje in izvajanje promocije države kot turistične destinacije, prav tako opravljamo številne razvojne aktivnosti. Pri tem sodelujemo z vsemi ključnimi institucijami slovenskega turizma, s 35 vodilnimi turističnimi destinacijami, produktnimi združenji ter slovenskim turističnim gospodarstvom. Smo stična in središčna točka v kompleksni mreži slovenskega turizma. Slovenijo v tujini in doma s številnimi aktivnostmi predstavljamo skozi zgodbo zelene in varne destinacije za edinstvena doživetja in tako utrjujemo znamko Slovenije in slovenskega turizma I FEEL SLOVENIA. Ravno turistično dejavnost je pandemija koronavirusne bolezni najbolj prizadela. Kakšne so posledice oziroma kdaj bomo vedeli, kakšne so dejanske posledice? Drži, turizem je panoga, ki jo je pandemija najbolj prizadela. Leto 2020 je bilo najtežje leto v vsej zgodovini slovenskega in tudi globalnega turizma. Lani smo imeli v Sloveniji skupno za 51 odstotkov manj prihodov in 42 odstotkov manj prenočitev, izgubljenih je bilo torej kar 7 milijonov prenočitev. Tujih gostov je bilo za 74 odstotkov manj, to je enako zmanjšanju mednarodnih potovanj

na globalni ravni. Ta močni upad pri tujih gostih je deloma ublažila rast domačih turistov. Domačih gostov je bilo za 21 odstotkov več, ustvarili pa so za kar tretjino več prenočitev, kar je bilo spodbujeno s turističnimi boni, vseslovensko motivacijsko kampanjo Moja Slovenija in privlačno ponudbo slovenskega turističnega gospodarstva. Po podatkih Eurostata je Slovenija država z najvišjo rastjo domačih turistov v letu 2020. V slovenskem turizmu se s postopnim sproščanjem ukrepov v turistični sektor vrača optimizem. Zavedamo pa se, da je pred nami še eno zahtevno leto, ki tudi turistično gospodarstvo postavlja pred številne izzive. Podjetja se ob postopnem sproščanju omejitev v turizmu soočajo z ukrepi, povezanimi z varnostnimi standardi, in obratovanjem v zmanjšanem obsegu. Za letošnje leto v slovenskem turizmu pričakujemo nekoliko manjše število domačih gostov kot lani, kar bi še vedno predstavljalo okvirno za 15 odstotkov več domačih gostov kot leta 2019, in nekoliko več tujih turistov kot lani. Napovedi so seveda zelo negotove in odvisne od številnih dejavnikov. Kako obsežne bodo posledice pandemije za slovenski in globalni turizem, je odvisno od več dejavnikov, tudi od tega, kdaj se bo pandemija končala in se bodo ponovno v celo-


FOTO: NINO VERDNIK

»Popotniki iščejo nove izkušnje.«


ZDRAVA PREHRANA

Ribe so zdrave, zlasti manjše

Ribe so izredno pomemben vir človekove prehrane. A Slovenci pojemo letno le okrog 11 kilogramov rib na prebivalca, ugotavlja New Economics Foundation, ki spremlja uživanje rib v državah Evropske unije. Evropsko povprečje uživanja rib je dvakrat višje.

N

ajbolj zdrave in hranilne so manjše morske ribe (sardela, sardon, skuša, brancin, orada, cipelj, mol, ribon, špar, škarpina, tudi tuna, morski list, kovač, losos ...) kot tudi sladkovodne ribe (postrv, lipan, sulec, smuč, klen, som, krap, ščuka, jegulja, belica ...). Vse lahko dobimo v ribarnicah. Ribe, raki in v določeni meri tudi školjke so bogat vir beljakovin, zelo koristnih maščobnih kislin omega-3, vitaminov in mineralov. Ribe so lahko prebavljive in primerne za vse starosti. Manjše ribe (sardelice, papaline ...) pripravimo s kostmi vred, saj so dober vir mineralov (kalcija, fosforja) in vitamina D. Morske ribe so dober vir joda in selena, ki ju pogosto primanjkuje v prehrani. Vse morske ribe imajo skoraj enako količino beljakovin, vendar imajo modre ribe v povprečju več maščobe, kar je posledica več varovalnih maščobnih kislin omega-3. Te so tudi v sladkovodnih ribah, ki živijo v hladnih gorskih rekah, potokih in jezerih.

Dober vir omega-3-maščobnih kislin Z raziskavami so ugotovili, da sta hranilna in energijska vrednost ribjega mesa odvisni od vrste, spola in velikosti rib, tudi od letnega časa, temperature vode, drstenja ter količine in vrste hrane, ki je ribam na voljo. Zgovoren primer so sardele, ki imajo maščobe in z njo maščobnih kislin omega-3 največ jeseni pred drstitvijo, najmanj pa med prezimovanjem. Nas zanima predvsem primerjava povprečnih vrednosti nenasičenih maščobnih kislin omega-3, ki imajo potrjeno največji vpliv na zdravje. Preprečujejo nastanek bolezni srca in ožilja, pozitivno vplivajo na dobro počutje in duševno zdravje, zmanjšujejo depresivna sta34 Vzajemnost / JUNIJ 2021

nja, zdravijo nespečnost, hiperaktivnost pri otrocih, preprečujejo vnetne procese in strjevanje krvi, krepijo imunski sistem, urejajo hormonsko delovanje in odločilno vplivajo na pravilen razvoj možganov pri plodu in dojenčkih. V večini primerov različne frakcije omega-3 delujejo sinergično, pri drugih pa imajo posamezne frakcije večjo vlogo in pomen. Tako ima na primer frakcija DHK odločilno vlogo pri normalnem delovanju možganov in vsega živčevja, krepi prenos impulzov med možganskimi celicami in preprečuje vdor večjih

delcev slabega holesterola LDL v mišične celice in posredno preprečuje aterosklerozne spremembe. Frakcija EPK pa ima največjo vlogo pri preprečevanju vnetij. Tako imajo sardele 1,5 grama maščobnih kislin omega-3 v 100 gramih mesa, od tega nekaj več kot polovico frakcije DHK. Približno enako količino obeh imajo skuše in bele ribe, dvakrat toliko in še malce čez pa ima divji losos, za tretjino manj kot v sardelah je teh snovi v mesu morskega psa, pol manj v osliču, še nekoliko zaostajata brancin in morski list. Dokaz, da so manjše

Blagodejni učinki ribjega olja (omega-3) za srce in ožilje:

• preprečuje kopičenje in sprijemanje trombocitov, • povečuje prožnost krvnih žil, • izboljšuje pretočnost krvi in znižuje učinek fibrinogena, beljakovine, ki pospešuje strjevanje krvi, • zmanjšuje in popravlja škodo prostih radikalov na celicah, • znižuje raven trigliceridov, • dviguje raven varovalnega holesterola HDL, • vzdržuje nenehno prožnost in voljnost celičnih membran, • znižuje krvni tlak.


Prihodnost je v sodelovanju generacij Zdenka Jan, predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev (PZDU) Celje, upokojena kriminalistična inšpektorica na Policijski upravi Celje, se zaveda, da tudi po upokojitvi njeno poslanstvo ostaja pomagati ljudem.

O

troštvo je preživela v vasi Pristava pri Mestinju, ki je takrat še spadala v občino Šmarje pri Jelšah. »Na brezskrbno otroštvo me vežejo lepi spomini, povezani s prijateljstvi, ki trajajo še danes. Starša Emil in Marija Žlof sta meni in sestri z vzgojo in svojim vzgledom dala krasno popotnico, ki je gotovo vplivala na najino odločitev, kaj bova v življenju počeli. Živeli smo v časih in okolju, kjer so sočutje, solidarnost in sosedska pomoč nekaj pomenili. Že v srednji šoli sem spoznala svojega moža Januša, nakar sem se nekaj let kasneje preselila na moževo posestvo v Šempetru v Savinjski dolini, kjer se že več generacij ukvarja s hmeljarstvom. Tudi sinova, ki sta sicer pravnika, je hmeljarstvo dobesedno okužilo, in kot kaže, se bo ta tradicija nadaljevala,« pravi sogovornica, ki se rada zapelje tudi do sv. Urbana na Kozjanskem, kjer med trtami najde sprostitev in svoj mir. Dvajset let je bila kriminalistka, zadnja leta pa kriminalistična inšpektorica in vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto. »Verjetno mi ni treba poudarjati, da sem se srečala s številnimi žalostnimi zgodbami, polnimi nasilja, s tem povezanim trpljenjem, krivicami, ponižanji in obupom. Preiskovali smo namreč primere hudih spolnih zlorab otrok, grdo zanemarjenje njihove vzgoje, samomore otrok in mladostnikov in nasploh nasilje znotraj družine.« Kot pravi, jo je delo tako zelo zaznamovalo, da se še vedno čuti dolžna ljudem pomagati in govoriti o tem, koliko nasilja je v resnici med nami ter kako razdiralno vpliva na življenje otrok in kako žalostno je lahko tudi staranje v družinah, kjer je prisotno nasilje. Zato spodbuja ljudi, da prijavljajo vsako nasilje oziroma zlorabo. »Ljudje se morajo zavedati, da če jim nekdo zaupa svojo hudo izkušnjo, tega enostavno ne morejo ohraniti zase. Ne smejo tehtati, ali je res ali ni, kar jim je nekdo povedal. To mora proučiti policija. Žrtvam se mora olajšati trpljenje, pomagati se jim mora hitro in učinkovito. Predvsem s celovito psihosocialno pomočjo. Zelo hudo je, če žrtev ne spregovori. Zaradi tega je vredno povedati, prijaviti. Ne čakati, da se v njih nekaj zlomi, ne čakati trenutka, ko ne zmorejo več. Vem, da mora pogum v žrtvi dozoreti, da lahko izkušnjo z zlorabo ubesedi. Ne gre le za zlorabo, gre za posledice na duši, ki nastanejo, če izkušnje ostanejo zamolčane, neizrečene.«

Drug pogled na upokojitev Po upokojitvi so jo medse povabili šempetrski upokojenci. Na njihovo pobudo je postala svetnica Občine Žalec in predsednica Krajevne skupnosti Šempeter. Odkar je predsednica PZDU Celje, pravi, da se njena dotedanja predstava o lagodnem upokojenskem življenju precej razlikuje od resničnosti. »Prej sem si vedno predstavljala, da je to obZdenka Jan dobje brezskrbno, zapolnjeno s potovanji, raznimi druženji, uresničevanji talentov, za katere je v mlajših letih zmanjkalo časa, in če ti je sreča naklonjena, še s skrbjo za vnuke. Zdaj pa sem spoznala, kako ranljiva skupina smo. Družba gleda na upokojence kot na neaktivno prebivalstvo, ki ima še vedno preveč pravic. Marsikateri so prehitro pozabili, da smo vsi mi soustvarjali pogoje za današnje življenje. Seveda ima vsak od nas svojo zgodbo, a najhuje je tistim, ki si zaradi prenizkih pokojnin na morejo privoščiti dobrin, kot so ogrevan dom, zdravstvene usluge, primerna, morda dietna prehrana, in je zaradi tega okrnjeno njihovo osnovno dostojanstvo. Da smo potisnjeni na rob družbenega dogajanja, se je še posebej nazorno odražalo v prvih mesecih epidemije koronavirusne bolezni, ko smo bili pogosto stigmatizirani, a s pojasnilom, da nas želijo zaščititi …« V celjski pokrajinski zvezi je 74 društev. »Izjemno aktivni smo na športnem področju, pohodništvu, da o kulturnem udejstvovanju sploh ne govorim. Skoraj ni društva, ki ne bi imelo svojega pevskega zbora ali dramske skupine. Mnogo upokojencev ustvarja na likovnem področju ali ohranja tradicijo z ročnimi deli in prireja razstave. Zelo priljubljeni so izleti v hotel Delfin v Izoli. A žal je vsa ta dogajanja okrnil ta nesrečni virus, ki nas je priklenil na domače ognjišče, in tudi tu se skriva marsikatera žalostna zgodba. Najhujša je osamljenost, ki pesti mnoge starostnike, predvsem tiste, ki so ostali Vzajemnost / JUNIJ 2021 43


POKOJNINE IN DRUGI PREJEMKI

S socialno kapico se ruši sistem solidarnosti in socialne varnosti Vlada Republike Slovenije je 19. marca Državnemu zboru Republike Slovenije posredovala v obravnavo in sprejem Predlog zakona o debirokratizaciji. Predlog zakona predvideva tudi uvedbo t. i. socialne kapice, tj. omejitev obračunavanja in plačila prispevkov za socialno varnost (obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, zaposlovanje in starševsko varstvo) nad določeno višino prejemkov, konkretno, ko osnova za plačilo prispevkov preseže bruto 6.000 evrov.

V

to sem vedno jasno povedal, čeprav se zavedam, da bo enkrat prišlo do nje. Nikakor pa to ne sme biti na način, kot je zdaj predlagano v zakonu o debirokratizaciji, kamor ne sodi. In tudi ne v tem negotovem kriznem času. Naj se o tem razpravlja v okviru reforme, ki bi jo bilo treba začeti pripravljati v naslednjem letu ali dveh.

Proračun ni jama brez dna Pogledi so zelo različni, tudi glede tega, pri kateri višini bi jo bilo treba postaviti. V zakonu o debirokratizaciji je zapisano pri 6.000 evrih, in to brez kakršne koli obrazložitve, analize in uvida, kako tak ukrep posega v pokojninsko in zdravstveno zakonodajo. Za zdravstveno blagajno je to še občutljivejše, ker nadomestil za izpad

FOTO: J. D.

samem predlogu zakona je to pomembno področje zelo skopo opredeljeno, in sicer z enim odstavkom v uvodnem delu, kratkim členom in enim odstavkom obrazložitve. V zvezi s predlogom za uvedbo socialne kapice je bilo precej bolj ali manj ostrih odzivov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije, Izvršnega odbora Društva za delovno pravo in socialno varnost ter sindikatov. V zvezi s predlogom za uvedbo socialne kapice sem se kot generalni direktor Zpiza odzval z več izjavami in intervjuji. Povzemam svoje navedbe iz Sobotne priloge Dela (17. aprila 2021): Socialna kapica je v zraku že vsaj 15 let. Jaz ji nisem naklonjen, in

46 Vzajemnost / JUNIJ 2021

ne dobiva iz proračuna, kot jih dobiva pokojninska blagajna. Ampak proračun ni jama brez dna. Primerjave se delajo z Avstrijo in drugimi državami. Vendar je na primer v Avstriji prispevek delodajalca za pokojninsko zavarovanje višji, kot je prispevek delojemalca. Slovenija je ena redkih držav, kjer je delavčev prispevek višji od delodajalčevega, in to bistveno višji – prvi prispeva 15,5 odstotka, drugi pa 8,85 odstotka. To razliko je zakon vzpostavil leta 1996, zaradi česar je bil zavod v izgubi in je moral za kritje obveznosti najemati kredite. Tudi s to izgubo, ki je bila posledica sistemske spremembe, so snovalci reforme leta 2000 utemeljevali poseg v pravice. Utemeljitev za vzpostavitev socialne kapice je, da visoko usposobljen kader ne bi odhajal v tujino. Tisti, ki imajo več kot 6.000 evrov plače, niso tisti, ki bodo odhajali. Pogledati bi morali med kadri, ki imajo od 4.000 do 6.000 evrov plače, med njimi so na primer strokovnjaki informacijske tehnologije, tudi v javnem sektorju, in inženirji, ki se spogledujejo s službami v tujini. Če pa na primer pogledamo Štajersko, od koder veliko medicinskih sester odhaja v Avstrijo – one še zdaleč ne spadajo v ta rang in jim taka kapica ne bo nič spremenila. Hkrati smo priča številnim anomalijam, ko so na primer lani zdravniki za manj opravljenih storitev s kriznimi dodatki dobili bistveno višje plače. Ali bi zdaj nekomu, ki je prejel nad 15.000 evri plače, dali še 2.000 evrov neto, kar bi se zgodilo s soci-


AVTOMOBILIZEM

Opazujte dogajanje in bodite zbrani

Znanost in stroka trdita, da človek s starostjo kot voznik peša. Svoje naredijo že slabši vid, sluh in težave s hrbtenico. Starejši voznik težje učinkovito usmerja svojo pozornost istočasno na različne probleme ali izzive. Tudi spremenjeno okolje naredi voznika negotovega.

V

erjetno je zelo močan dejavnik ohranjanje zbranosti v kaotičnih razmerah, kot so razvnet razgovor v avtomobilu, neznano okolje, napeta situacija v prometu, kakšen nestrpnež, ki s trobljenjem ali bliskanjem z lučmi priganja in vozi tik za avtomobilom. Vsak voznik bi se moral zavedati, da je treba vso pozornost usmeriti na vožnjo. Če vas avtomobilski radijski sprejemnik z neprijetnimi novicami ali agresivno glasbo moti, ga ugasnite. Če so sopotniki preglasni, jih prosite, naj se umirijo. Manj je motenj, lažje je ohraniti zbranost in s predvidevanjem opazovati promet in situacijo pred vozilom in okoli sebe.

Ojoj, napačna smer! Past so preureditve ulic, ki naenkrat postanejo enosmerne, vi pa ste desetletja tam zavijali vsak dan. Voznik, ki je zbran in opazuje, bo spremembo lahko še pravočasno zaznal. Če pa ste že zapeljali v ulico, je najbolje vklopiti vse štiri utripalke in se varno počasi umakniti ali polkrožno obrniti – a bodite pozorni na vozila, ki prihajajo za vami in morda precej hitro vozijo. Bolj sitno je, če se človek zmede v razpotegnjenih križiščih, ki so izvozi in uvozi na avtocesto. Tu praviloma prometne tokove urejajo semaforji in naj bi bilo vse jasno. Pa ni. Ob slabši vidljivosti ni nemogoče zaviti na avtocesto po napačnem vozišču, v nasprotno smer. Na srečo so na večini izvoznih ramp postavljene živo rumene table »napačna smer«. Če se je avtomobilist pripeljal le do tu, se lahko celo sam reši, saj prometa za njim ni. Nevarnost pa obstaja, ker so prihajajoča vozila še vedno

Preverite klimatsko napravo Klimatska naprava v avtomobilu se prav tako izrablja, zato je priporočljiv občasen pregled pri vašem rednem serviserju, kajti morda je že treba zamenjati filter vstopnega zraka ali pa je treba dopolniti hladilni plin. Kdaj pa kdaj je treba razkužiti cevovode, v katerih se sčasoma nabere marsikaj, česar ni dobro vdihavati. Če vas motijo močni vonji, povejte serviserju, naj cevovodov nikar ne čisti z močno odišavljenimi čistili. Temperaturo v avtomobilu nastavite le na nekaj stopinj manj (6 ali 8 ˚C), kot je temperatura ozračja. Tako temperaturni šoki ne bodo škodljivi za telo.

V križišču lahko bela puščica na tleh voznika napačno usmeri, da skuša prezgodaj zapeljati na avtocesto – in zapelje na izvozno rampo z avtoceste. Zato dobro opazujte in ne vozite na pamet.

hitra in vozniki takšne pasti pač ne pričakujejo. Vklopite varnostne utripalke in se dovolj urno vzvratno umaknite. Pazite na prometni tok za hrbtom. Ne umikajte se po sredini in preveč pogumno, da ne bi komu zapeljali pred nos. Statistika govori, da skoraj vsak tretji dan avtomobilist narobe zapelje na avtocesto in pelje v nasprotno smer. Ker smo vajeni vožnje po desnem voznem pasu, pomeni, da tak avtomobilist zapelje na prehitevalni pas in naleti na zelo hiter promet. Nemogoče je dati pameten nasvet, kaj naj voznik, ki že vozi v napačno smer, sploh naredi. Obračati na avtocesti ni pametno. Voziti vzvratno tudi ne. Morda je edina rešitev zapeljati prečno na odstavni pas, vklopiti varnostne utripalke (potniki naj se urno umaknejo iz vozila za ograjo) in upati, da vas avtocestna služba odstrani. Kazen bo v vsakem primeru visoka, bistveno je, da nihče ne umre. Hudo zoprno je, ko na avtocesti nič hudega sluteči voznik sreča vozilo, ki pelje v nasprotno smer. Voznik sprva niti ne verjame, da je res, kar vidi. Čas seveda divje leti in od pravilnega reagiranja je odvisno, kako se bo vse skupaj končalo. Ohraniti je treba mirno glavo in bliskovito pogledati, kaj se dogaja desno in zadaj, in se umakniti v desno, prižgati varnostne utripalke in nadaljevati vožnjo z zmanjšano hitrostjo. Ustavljanje je lahko tudi nevarno, ker lahko pride do grdega naleta od zadaj. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA:

Mitja Gustinčič

Vzajemnost / JUNIJ 2021 81


Zakaj kupovati novo, če lahko obnovimo staro

Med obiskom znančeve družine skromnega finančnega položaja, ki je dobila socialno stanovanje, sem bil prijetno presenečen nad opremo. »O, lepo, da ste dobili kar opremljeno stanovanje,« sem bil navdušen, a mi je znanec odvrnil, da so ga opremili sami, in to za približno tisočaka. Kuhinjo, dnevno sobo, spalnico, otroško sobo. Pojasnil mi je način, ki je širokim množicam še malo poznan. V bistvu gre za precej preprosto zgodbo, ki je tesno povezana z vedno bolj perečim problemom kopičenja odpadkov.

K

ot vemo, zaradi vse večjega potrošništva količina odpadkov narašča. Ljudje zaradi nizkih cen, akcijskih popustov in prodajnih prijemov, kot je »črni petek«, kupujejo vedno nove stvari, ki jih morda niti ne potrebujejo. A se jim cena s popustom zdi tako zelo ugodna, »da tega pa res ne smejo zamuditi«. »Stare«, še vedno uporabne stvari obležijo pozabljene v kotu, ob spomladanskem čiščenju pa romajo na smetišče. Tam se naberejo kupi oblačil, čevlji, posoda, športni rekviziti, tudi gospodinjski aparati, knjige, pohištvo, sedežne garniture ..., skratka vse, kar se ljudem zdi »neuporabno«, največkrat pa predvsem zato, ker se naveličajo »starih« stvari. Podatek, ki to potrjuje in

Namesto v smeteh najde stol po prenovi spet prostor v stanovanju.

nam da misliti, je, da v državah Evropske unije letno zavržemo več kot dve milijardi ton odpadkov. V Sloveniji pa več kot 4 milijone ton. Vsak od nas zavrže na leto več kot 400 kilogramov različnih odpadkov. Zato država z različnimi ukrepi spodbuja recikliranje materialov in ponovno uporabo izdelkov.

Uporabimo tisto, kar že obstaja Eden vse bolj prepoznavnih načinov za zmanjševanje odpadkov so centri za ponovno uporabo odpadkov (CPU), kjer odpadne kose očistijo, popravijo, obnovijo in dajo v prodajo – in

tako prispevajo tudi k zmanjševanju emisije ogljika. Poslovne enote CPU so v Ormožu, Slovenskih Konjicah, Vojniku, Ljubljani, Kočevju in Rogaški Slatini. Kot razloži dr. Marinka Vovk, direktorica slovenske mreže centrov ponovne uporabe, so pomagali ustanoviti tudi CPU Jesenice, Velenje, Kranj, Tržič in Trebnje. Njihov poslovni model namreč je, da prek projekta mentorske sheme usposobijo lokalna socialna podjetja in jim nato oblikovan center v sodelovanju s komunalnimi podjetji in občinami predajo v upravljanje.

Odkup in prodaja rabljenega pohištva

Odsluženi kanu nadomesti knjižno polico. 86 Vzajemnost / JUNIJ 2021

Tudi v pohištveni trgovini Ikea so se odločili prispevati svoje k manjšemu ustvarjanju odpadkov; odkupujejo namreč rabljeno pohištvo njihove znamke, vendar samo pohištvo (brez oblazinjenja), knjižne omare, stole in mize. Kot so nam povedali, bo to mogoče tudi v ljubljanski trgovini. Kupec bo za rabljeno blago plačal toliko, kot je Ikea zanj plačala prodajalcu.


USTVARJALNICA

Pisano, drugačno, praktično

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

T

okrat pa nekaj za tiste, ki želijo nekaj unikatnega, posebnega in veselo barvitega!

Poletje v torbi z dvema obrazoma Okrogle poletne torbe z bambusovimi ročaji so prav simpatične. Ukrojila, podložila s kompaktnim materialom (da lahko v njihovih okroglih trebuščkih prenašamo tudi kaj težjega) in zašila sem ju iz lanenega platna, ki sem ga prej ročno poslikala z akrilnimi barvami. Njuna prikupna posebnost? Vsaka ima dva obraza. Toplega in hladnega – le v barvah, seveda. Oba obraza pa sta v primerjavi s človeškimi obrazi, vsaj kakršne kažemo svetu, prava. Na kateri strani torbo nosimo, je odvisno od razpoloženja in izbire oblačil ter drugih dodatkov.

Črte in križkraž na plaži Preprosto, učinkovito in z istim oblačilom vsak dan malce drugačni! Idej je vsaj toliko kot kamenčkov na plaži, tale trocvetni šopek pa le za navdih.

jete diagonalno nanju. Linijo oblike netopirja izrežite (upoštevajte svoje mere) iz papirja, ki ga položite na dvojno diagonalno spojene rute, občrtajte, izrežite in sešijte. 3.) Samo z eno veliko ruto, ki ji na sredini izrežete odprtino za vratni izrez, ga zarobite in ruto v pasu stisnete s pasom, ustvarite zabavno frfotavo asimetrično bluzo. Za čez kopalke, poletno krilo ali hlače.

2

1

1.) Dolg in širok črtast šal z resicami preklopite in pritrdite s sponko na hrbtu. Ob tem zajemite tudi vozel majčke, ustvarjene iz spredaj in zadaj prekrižanega kosa elastičnega blaga. 2.) Ohlapno tuniko, ki ponuja prijazno zavetje tudi morebitnim odvečnim kilogramom, mimogrede sešijemo iz treh tankih šalov. Pravzaprav čisto malo več kot mimogrede. Dva šala najprej spojite, tretjega pa priši-

3

BESEDILO, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE:

Vlasta Cah Žerovnik Vzajemnost / JUNIJ 2021 89


IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Rumeno udobje Udobje, prijetna svežina in modna rumena barva. Vse to ima pulover s kimonorokavi, naš prijetni spremljevalec v vročih poletnih dneh.

Velikosti: 40/42, 44/46 in 48/50. Opisi za 44/46 in 48/50 so v oklepajih. Potrebujemo: 400 (450 oz. 500) g rumenega bombaža; pletilke št. 3 in 3,5, krožno pletilko št. 3. Vzorci. Patentni vzorec (pletilke št. 3): menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Osnovni vzorec (pletilke št. 3,5): nasnutek je deljiv z 22 + 1 + 2 krajni petlji. Pletemo po vzorčni risbi. Narisane so samo vrste na licu dela, v vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže, ovoje pletemo levo. Začnemo s krajno petljo, ponavljamo vzorčno enoto (VE), končamo s petljo po vzorčni enoti in 1 krajno petljo. Ponavljamo od 1. do 8. vrste. Poskusni vzorček: 25 petelj in 30,5 vrste osnovnega vzorca = 10 x 10 cm.

1/2 sprednjega in hrbtnega dela

Hrbtni del: nasnujemo 120 (126 oz. 142) petelj in pletemo 6 cm patentnega vzorca. V zadnji vrsti dodamo 15 enakomerno porazdeljenih petelj, da imamo 135 (141 oz. 157) petelj. Nadaljujemo osnovni vzorec. Za velikost 44/46 začnemo osnovni vzorec plesti z 1 krajno petljo in petljami od puščice A, ponavljamo vzorčno enoto, končamo pa s petljami do puščice B in 1 krajno petljo. 53 cm/160 vrst (54 cm/164 oz. 55 cm/168 vrst) od patentnega vzorca zazankamo sredinskih 29 (31 oz. 35) petelj za vratni izrez in končamo vsako stran posebej.

Za vratno okroglino zazankamo na notranji strani v vsaki 2. vrsti 1-krat 5, 1-krat 3 in 2-krat po 2 petlji. Preostalih 41 (43 oz. 49) petelj za ramo zazankamo 56 cm/170 vrst (57 cm/174 vrst oz. 58 cm/178 vrst) od patentnega roba. Sprednji del: pletemo kot hrbtnega, le z globljim vratnim izrezom. 50 cm/152 vrst (51 cm/156 vrst oz. 52 cm/160 vrst) od patentnega roba zazankamo sredinskih 17 (19 oz. 23) petelj za vratni izrez. Za vratno okroglino zazankamo na notranji strani v vsaki 2. vrsti 1-krat 6, 1-krat 4 in 4-krat po 2 petlji. Izdelava: sešijemo ramenske in stranske šive. Za rokavna izreza zgornjih 24 (25 oz. 26) cm ne zašijemo. Na krožno pletilko št. 3 naberemo iz vratnega izreza približno 110 (114 oz. 122) petelj in pletemo 2 cm patentnega vzorca. S patentnim vzorcem obrobimo tudi rokavna izreza.

Delovni znaki: Vzorčna risba

= 1 desna petlja = 1 leva petlja = 1 ovoj = 2 petlji desno skupaj = z desno pletilko vbodemo 5 vrst nižje v desno petljo in izvlečemo dolgo zanko, 1 ovoj, izvlečemo še eno dolgo zanko, nato vse 3 zanke predenemo na levo pletilko in jih popletemo desno skupaj. 98 Vzajemnost / JUNIJ 2021

vrsta VE Vzajemnost / JUNIJ 2021 99

Profile for Vzajemnost

Vzajemnost, junij 2021  

Ekonomska računica pred potrebami ljudi? Mag. Maja Pak: Slovenija turiste vabi kot varna in zelena dežela

Vzajemnost, junij 2021  

Ekonomska računica pred potrebami ljudi? Mag. Maja Pak: Slovenija turiste vabi kot varna in zelena dežela

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded