Page 1

APRIL 2019 / 2,10 €

DR. MAJA BRESJANAC

Imejmo radi svoje možgane

AKTUALNO

Pazite se prevarantov


AKTUALNO

Najobčutljivejše skupine so lahek plen Koga ne bi razveselila obljuba o visoki denarni nagradi, ki je že skoraj vaša, le še eno malenkost morate naročiti ... Zgodba se ponavlja, pa naj kupujemo rože, knjige ali prehranska dopolnila. Kot se ponavljajo vabila na brezplačno računalniško diagnostiko – kako vabljivo! Človek ne pomisli, da ta darežljivost služi predvsem prodaji izdelkov, ki zdravijo ravno tisto tegobo, ki jo bo »ugotovila« ta računalniška diagnostika. To sta le dva primera iz poplave mnogih, ki spretno nagovarjajo starejše, bolne, osamljene ljudi.

D

okumentacijo o zavajajočih oglasih in obljubah že nekaj časa zbira in analizira naš sogovornik, po izobrazbi fizik, ki se – povsem razumljivo – noče osebno izpostaviti, saj bi bilo njegovo nadaljnje delo s tem onemogočeno; so pa podatki v uredništvu. Ali se še spomnite nedavnega oglasa: »Nič več dragih aparatov, ki potrebujejo drage baterije! Sedaj imate za 49 evrov možnost kupiti slušni aparat, ki ne potrebuje baterij ...« Besede dopolnjujejo slike »zdravnikov« in izjave zadovoljnih uporabnikov. Skrbno izbran jezik, ki nagovarja manj vešče in predvsem starejše ljudi. »Reklami so nasedli mnogi, toda kmalu so ugotovili, da aparat ne deluje. In tudi popraviti se ga ne da, saj je skoraj kot igrača,« pravi naš sogovornik. Na spletu pokaže enak izdelek, cena pa je okoli pet evrov. Zelo kritičen je tudi do raznih meritev, organiziranih kar v prostorih krajevnih skupnosti, gostilnah itd., ter do računalniških diagnostik, ki pogosto »pokažejo« to, s čimer naj bi dosegli osnovni namen akcije – prodajo raznih čarobnih blazinic, zdravil, maž itd., ki naj bi rešile prav to težavo. Sicer pa – zakaj nam bi nekdo brezplačno in povsem brez obveznosti ponudil računalniško diagnostiko? Le komu je toliko do našega zdravja? Na to vprašanje se velja spomniti tudi ob prijaznem klicu v smislu: »Naše podjetje praznuje okrogli jubilej, pa vas jutri prijazno vabimo na kosilo in klepet o zdravju. Povsem brez obveznosti ...« Klepet pa še brezplačno kosilo – kako vabljivo!

10 Vzajemnost / APRIL 2019

Toda klepet v tem primeru pomeni predstavitev »revolucionarne« novosti, ki reši številne težave – brez stranskih učinkov, brez čakalnih vrst. Dobite vtis, da tako fenomenalne možnosti ne boste več imeli, in preden ugotovite, da tega sploh ne potrebujete, ste se za ta nakup že zadolžili za leto dni. Kot fizik se naš sogovornik s posebnim zanimanjem loteva analiz in meritev nekaterih »čudežnih« naprav in pripomočkov. Ugotavlja, da le malokatera od teh naprav »da kaj pravega od sebe«. Vendar smo ljudje nagnjeni k samoprevari in tako si kupec reče, da je še vedno super, če drži vsaj pol tega, kar je napisanega. In kupi.

Bogate denarne nagrade Ne glede na to, ali ste zvesti kupec prehranskih dopolnil, knjig, loncev itd., vas prodajalec kot svojega VIPkupca pogosto nagradi s kakšnim darilcem in pogosto tudi z obljubo o denarni nagradi, ki je že skoraj vaša: »Čestitamo, ste dobitnik naše glavne nagrade 35 tisoč evrov ...« Komu ob taki novici ne bi zaigralo srce! Sledi sicer streznitev s pojasnilom, da je treba kupiti le še en izdelek ali pa

izpolniti še en podatek. No, še en »nateg«, si rečeš, pa vendar je nagrada tako mamljiva, da kupiš še to malenkost kot vstopnico za finale. Poleg mamljive vsote prepriča tudi kar nekaj imenitnih podpisov na tem »uradnem papirju«, ki je tudi poln žigov, podatkov itd. Med kupom pisemskih ovojnic, ki jih prejema naš sogovornik – tako kot mnogi drugi kupci – so obljubljene nagrade od pet pa do 51 tisoč evrov: »Pošiljka, vredna 51 tisoč evrov, je bila pravkar odobrena. Pošljite le še vašo veliko zmagovalno številko. Zaradi avtomatične obravnave je treba poslati naročilo v napisanem roku. Izplačilo 51 tisoč evrov v 48 urah ...« Druga ovojnica prinaša »samo« 10.500 evrov in besedilo: »Zdaj je uradno, gospod (navedena sta ime in priimek). Zadostuje, da vrnete svoj Uradni bon za podelitev nagrade in dobite priložnost prejeti 10.500 evrov.« Pa še ena ovojnica: » Čestitamo, ste dobitnik 30 tisoč evrov, izpolniti je treba le še to naročilo …« Tudi v naslednji ovojnici mu sporočajo, da je prejemnik glavne nagrade. Nekje v drobnem tisku pa pojasnilo, da je to pismo garancija za popust pri naslednjem naročilu, s katerim je posameznik kot VIP-stranka uvrščen v izbor za glavno nagrado, in navodilo, kako opraviti še teh nekaj korakov do podarjenega bogastva.


SVET IN MI

PRIPRAVLJA: Lada Zei

Priznavanje družinskih skrbnikov

Smeh nima starosti

ČLOVEŠTVO SE STARA HITREJE, kot je bilo napovedano. Število starejših sicer predvidljivo narašča, vendar so problemi, ki vznikajo sproti, za družbo skoraj neobvladljivi. Večina evropskih držav lovi za rep to, kar imenujemo varno in srečno staranje. Med njimi je Francija videti vodilna, saj po hitrem postopku spreminja zakonodajo in uvaja podporo pri nameščanju in izkoriščanju mnogih sodobnih elektronskih pomagal, kar podaljšuje čas, ki ga starejši preživijo doma. Dejstvo je, da nobena država na svetu nima dovolj denarja, da bi ugodila sodobnim zahtevam bivanja v domovih za starejše, v katerih tako v Franciji kot tudi pri nas kronično primanjkuje strokovno usposobljenega osebja, po drugi strani pa so cene domov, ki resno in skrbno bdijo nad starejšimi, le redkim dosegljive. Francija je v začetku marca potrdila spremembo zakona, s katerim tudi uradno priznavajo pomoč družinskih članov pri skrbi za starejše osebe in jih obravnavajo na enak način kot usposobljene negovalce. V Franciji imajo več kot 15 milijonov družinskih skrbnikov, ki nimajo nobenih ugodnosti: ne plačila ne pravice do dopusta in nadomeščanja med boleznijo. Parlament je v zakonu sprejel številne pogoje, s katerimi lahko član družine vstopa v profesionalno nego starejšega. Za pridobitev priznanja, da je skrbnik in negovalec starejšega člana družine, bo treba opraviti izpite na seminarjih in izobraževanju. Hkrati s potrebami starejših narašča število ustanov, ki ponujajo pomoč po meri potreb posameznega človeka. Francoska iniciativa že povezuje hitro rastočo vejo gospodarstva, zasnovano na novih tehnoloških elektronskih možnostih, ne samo na pridobitništvu. Omogočanje varnejšega in srečnejšega življenja starejših je podprto z državnimi financami. Tako so postale cene dosegljive tudi manj premožnim družinam upokojencev (v povprečju stane pomoč med 45 in 80 evri na mesec). Francija namerava v prihodnjih treh letih bistveno popraviti nelepo sliko staranja.

PAMETNI TELEFONI so približali fotografiranje tudi starejšim. Ne le da ujamejo trenutek, ampak lahko fotografijo takoj pošljejo otrokom, vnukom, ki živijo daleč. S sprotno fotografijo je zbledel rek »daleč od oči, daleč od srca«. Ni čudno, da je fotografiranje s pametnim telefonom pri starejših druga od najpogostejših dejavnosti. Pošiljanje sporočil (SMS-ov) in fotografij prek brezplačnih aplikacij, kot sta Whatsapp in Viber, je za upokojenca dobrodošlo, zato ni čudno, da se starejši vse pogosteje vpisujejo v tečaje uporabe pametnih telefonov s poudarkom na fotografiji. Pogosto jih vidiš, kako hodijo po mestu in fotografirajo skrite kotičke, opazujejo perspektivo, iščejo zlati rez in tretjine, fotografirajo v sonce in sence, na koncu pa se tudi sami nastavijo in se smehljajo v kamero ... A zakaj se vsi poskušajo fotografirati nasmejani ali vsaj nasmehljani? Odgovor je ponudil mladi ruski fotograf Ilya Nodia, ki se je proslavil s portretno fotografijo nasmejanih starejših: »Smeh se ne postara, smeh je vedno lep.« Njegova razstava fotografij, ki je bila do februarja v Evropski hiši fotografije v Parizu, je prikazovala starejše in stare moške in ženske brez retuše, v značilni grimasi, ki jo vsi poznamo, ko se smejemo. Tisoče gub okrog očesnih kotičkov, široko razprta usta, v njih pa zobje, za katere bi težko rekli, da so estetski. A čustvo smeha govori vsakemu opazovalcu o sreči trenutka, ujetega za spomin. Njegove fotografije so dostopne na Pinterestu, tukaj pa le nekaj primerov iz doma starejših v Parizu. Povzeto po senioractu.com

Vzajemnost / APRIL 2019

13


NAŠ POGOVOR

Če imate radi svoje možgane, skrbite zanje

V zadnjih nekaj desetletjih se je izjemno povečalo zanimanje za raziskovanje možganov, ki veljajo za najzapletenejši in najskrivnostnejši del človeškega telesa. Raziskovalci so naredili preboj v razumevanju cele vrste značilnosti njihovega delovanja. Žal pa smo še vedno zelo daleč od tega, da bi razumeli, kako delujejo že, ko so zdravi: kako udejanjajo vse to, kar smo, kar zmoremo, česa se lahko naučimo … Še manj smo sposobni natančno opredeliti, kje in kako gredo stvari narobe pri različnih motnjah in boleznih, pravi dr. Maja Bresjanac, zdravnica in patofiziologinja na Inštitutu za patološko fiziologijo ljubljanske medicinske fakultete. Je predsednica Slovenskega društva za nevroznanost (SiNAPSA), ki vsak tretji teden v marcu organizira vedno odlično obiskan Teden možganov. Na številnih dogodkih po Sloveniji na kar najbolj poljuden način ozaveščajo laično in strokovno javnost o delovanju možganov. Ali se vam zdi, da se zanimanje za možganoslovje, ki se mi zdi zelo simpatičen izraz, povečuje z naraščanjem števila nevrodegenerativnih bolezni? Mislim, da se. Opažamo, da na naše dogodke prihaja dobršen del ljudi, ki imajo iz svojih družin izkušnje z različnimi motnjami v delovanju živčevja, od demence, depresivnih motenj, kapi ipd. Uspeh na drugih področjih medicine je botroval temu, da je smrtnost zaradi srčno-žilnih in rakavih bolezni nižja, kot je bila prej, zaradi tega stara leta dočakamo malenkost bolj zdravi. Je pa zaradi različnih razlogov bolezni in motenj možganov res vse več, tudi na račun večjega deleža starejših. Mislim pa, da je stigma v širšem družbenem diskurzu o teh boleznih vendarle manjša, kar je botrovalo temu, da se več pogovarjamo in ljudje priznajo, da se v družinah spopadajo s temi izzivi. To potrebujemo, saj tudi na ta način lahko spodbudimo državo k iskanju sistemskih rešitev v prid zmanjševanju tega bremena za posameznika in družine. Zavedati se moramo, da so bolezni dolgotrajne, močno krnijo kakovost življenja bolnika in okolice ter veliko stanejo. A kot kaže, se medicina s temi izzivi, vsaj za zdaj, ne spopada zelo uspešno. 18 Vzajemnost / APRIL 2019

Čeprav smo z znanstvenoraziskovalnim delom dosegli napredek v kliničnih strokah, smo v spopadanju z boleznimi možganov premalo učinkoviti. Tudi sama imam tako izkušnjo. S sodelavci smo več let zelo zavzeto razvijali postopke, ki bi omogočali zgodnjo diagnostiko nevrodegenerativnih demenc, ki jih z gotovostjo prepoznamo šele po smrti. Če nimamo diagnoze dovolj zgodaj, je onemogočen razvoj zdravljenja. Ampak še vedno premalo poznamo vzroke in mehanizme razvoja teh bolezni. Napredek v medicini zato danes dopušča le lajšanje simptomov oziroma zmanjševanje posledic, ne pa še odprave vzrokov mnogih možganskih motenj. Zakaj so možgani najkompleksnejši organ v telesu? Velikokrat jih primerjajo z vesoljem, in sicer po številu elementov, ki jih sestavljajo. Vendar kolikor jaz razumem delovanje vesolja, so možgani bolj zapleten sistem. V možganih je osnovnih gradnikov, celic, ki jih sestavljajo, toliko, kolikor je recimo nebesnih teles, a ključna za delovanje možganov kot celote je množica povezav med njimi. Te tvorijo med seboj usklajena delujoča omrežja, katerih funkcija se z uporabo nadgrajuje. Dejansko se z vsem, kar izkušamo, se učimo, česar se spomi-

njamo, naši možgani oblikujejo. Govorimo o plastičnosti možganov, ki jih z uporabo oblikujemo vse do konca življenja. Vendar nas na neki točki procesi nazadovanja in dodatno še bolezensko izgubljanje celic in njihovih povezav seveda začenjajo omejevati. Prej ali slej začnemo več izgubljati, kot lahko pridobimo. Ključna lastnost človeških možganov je torej njihova plastičnost, sposobnost spreminjanja in prilagajanja. Da, plastičnost je osnovna lastnost tega čudovitega tkiva. To je sposobnost oblikovanja novih vzorcev procesiranja informacij, preoblikovanja povezav med gradniki ter spreminjanja vedenja. Omogoča hitro, tekoče prilagajanje spreminjajočim se razmeram z učenjem, predvidevanje na podlagi znanja in izkušenj ter urjenje novih spretnosti, potrebnih za posameznikovo preživetje. Ali možgani sodelujejo pri večini procesov, ki se odvijajo v telesu? Da, a ne razumemo še povsem, kako se s spremembami delovanja posameznih celic in povezav med njimi učimo odzivati na dražljaje in na podlagi izkušenj znamo predvidevati, kaj nas utegne doleteti. Vse to so čudovite lastnosti naših možganov, ki pri delovanju tesno sodelujejo z vsemi tkivi in organi v organizmu.


»Kar je dobro za telo, koristi tudi možganom.«


ZDRAVA PREHRANA

Gre tudi brez mesa

Branjevke na tržnici pravijo, da sta meseca marec in april za prodajo sadja in zelenjave najbolj nadležna. Kislega zelja in repe smo že siti, potem nam, če sledimo sezoni, korenje, koleraba, zelena in podobna zelenjava vsekakor že gledajo iz ušes, radiča in endivije je le še za vzorec …Ne pravimo zaman temu času post, ko naj bi bila na mizi le enostavna in enolična hrana. A vseeno lahko skuhamo odlične jedi iz sestavin, ki so nam na voljo. Nekaj sem jih izbrala za vas.

K

er z brezmesnih jedilnikov črtamo meso, primanjkljaj beljakovin nadomestimo z jajci, mlečnimi izdelki, ribami in stročnicami, nekaj beljakovin imajo tudi žita. Namesto beljakovin iz 100 g pustega govejega mesa, kolikor je samo tretjina dnevnih minimalnih potreb odraslega, moramo pojesti skoraj 4 lončke navadnega jogurta, 3 jajca, 160 g skute, 112 g lososa ali 400 g fižola iz pločevinke. Beljakovine živalskega izvora imajo višjo biološko vrednost od beljakovin rastlinskega izvora, zato moramo le-teh pojesti še več, tudi do polovico več. Največ pa naredimo za zdravje, če na jedilnik dodamo različna beljakovinska živila, saj se med seboj dopolnjujejo. Odličen primer za to je klasičen petkov obrok: fižolova juha in palačinke.

KROMPIRJEVA SOLATA Z RDEČO PESO IN MAJONEZO

POTREBUJEMO: 2 rdeči pesi / 800 g krompirja za solato / 4 jajca / šopek redkvic / 4 večje kisle kumarice / sol, poper ZA PRELIV: šopek kopra / 3 filete inčunov ali nekaj sardelnih filetov iz pločevinke / 8 žlic majoneze

40 Vzajemnost / APRIL 2019

PRIPRAVA: Rdečo peso kuhamo v ekonom loncu približno 15 minut, da se zmehča. Krompir olupimo, narežemo na kocke in kuhamo v slani vodi približno 10 minut, da se zmehča, ali ga skuhamo v olupku. Medtem ko se krompir kuha, damo kuhat jajca. V 10 minutah bodo gotovo trdo kuhana, nato jih pod tekočo mrzlo vodo ohladimo, da jih lažje olupimo. Kuhano zelenjavo vzamemo iz vode in ohladimo. Za preliv v mešalniku ali z vilicami ali nožem sesekljamo inčune, koper in lepe liste redkvic. Dodamo majonezo in dobro premešamo. Redkvice in kisle kumarice narežemo na rezine. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Vse stresemo v skledo in prelijemo z majoneznim prelivom. Premešamo. Po okusu prilijemo malo kisa iz kozarca s kislimi kumaricami. Jajca narežemo na četrtine ter damo na vrh solate. Nazadnje olupimo rdečo peso in jo narežemo na kocke. Razporedimo jih po solati in zelo narahlo vse skupaj premešamo. Sočno solato ponudimo samostojno kot lahko večerjo ali ob pečenem ribjem fileju.


DOBRE STARE VIŽE

Pol stoletja že igra na trobento Trobentač Franc Kompare je doma iz Mengša, kjer so leta 1985 postavili temeljni kamen EGS, evropskega glasbenega središča. Do zamisli je prišlo, ker je pred tem mengeška godba praznovala stoletnico obstoja, v kraju pa je bilo vanjo vključenih veliko glasbenikov, tudi tovarna Melodija ter izdelovalci harmonik in kitar.

P

rvi ansambel, v katerem je Franc igral, se je imenoval Veseli vandrovčki. Nekaj let po odsluženi vojaščini se je pridružil ansamblu Vita Muženiča, z njim igral po Ameriki in Kanadi in leta 1984 nastopil celo na olimpijskih igrah v Sarajevu. Po desetletju igranja pa je zbral svoj ansambel Marela, ki je bil tesno povezan tudi z delom profesorja Franca Lipičnika, ki je takrat vodil Mengeško godbo. K sodelovanju je povabil Primoža Kosca, klarinetista in saksofonista ter avtorja skladb. Basist in pozavnist je bil Janez Avbelj, na harmoniko je igral Robi Smolnikar, kasneje ga je zamenjal Dušan Drobnič, s kitaro pa je godce odlično spremljal Rado Černe. Pevski duet sta bila zakonca Jožica Gabrijel in Frane Vidic. Največji uspeh ansambla Marela pa se je zgodil leta 1989 v Dresdnu pred 165 tisoč gledalci ob padcu Berlinskega zidu. Igrali so svojo glasbo v slovenskih narodnih nošah. V Mengeški godbi je bilo takrat dejavnih veliko glasbenikov, ki so igrali v različnih domačih ansamblih – od Alpskega kvinteta, ansamblov Franca Miheliča, Tineta Stareta, Vita Muženiča in Stoparji do ansambla Marela. Zadnji je bil svoj čas med najbolj odmevnimi slovenskimi ansambli na tujem, snemali in izdajali so plošče, v primerjavi s kvinteti pa so imeli nekoliko drugačen, samosvoj zvok, saj so v zasedbo vključili tudi saksofon, trobento in pozavno, kar je neredko zvenelo tudi kot sving in dixieland. Nemajhno pozornost so hkrati namenjali besedi-

lom. Nastopali so tudi na različnih festivalih in si prislužili sedem zlatih orfejev. Ob praznovanju tretjega desetletja delovanja je ansambel Marela izdal dvojno CD-ploščo s 25 skladbami z naslovom Domovini za 25 let. Našim lepim krajem so namreč posvetili izbrane skladbe: Z Bleda v Bohinj, Pozdrav s Triglava, Meglice nad Bohinjem, Lipica, Ohcet v Ljubljani …

Od domače k zabavni glasbi A čez čas se je tudi Marela »zaprla« in trobentačeva glasbena pot je začela teči pretežno zunaj voda narodno-zabavne glasbe. S svojo trobento se je začel posvečati napevom. Ti, kot pravi, pomirjajo dušo. Samostojna glasbena pot ga je pripeljala tudi do sodelovanja s hčerko Nino, danes že uveljavljeno glasbenico. Rdeča nit njegovega ustvarjanja pa je nenehno iskanje nečesa novega, drugačnega. »To imaš v sebi ali pa nimaš. Mati mi je nekoč dejala: "Tebi je to nadarjenost dal Bog in ti jo moraš dati naprej, kako boš to storil, pa najbolje veš sam." Danes imamo pri nas toliko dobrih ansamblov, a je škoda, da vsi posnemajo Avsenika in Slaka in ne igrajo tistega, kar čutijo, kar prihaja iz njih,« meni trobentač. Pri odločitvi, da se poda na samostojno glasbeno pot, mu je svetoval tudi filozof dr. Anton Trstenjak. »Nekoč sem ga peljal z avtom in me je vprašal, kaj delam, pa sem dejal, da sem z ansamblom prepotoval ves svet, on pa mi je odvrnil, naj prepustim zabavanje ljudi mlajšim, sam pa naj naredim kaj svojim letom pri-

mernega. Pa sem ga vprašal, kaj bi to bilo, in mi je odvrnil: "Trobenta v slogu Claydermana, pomirite Slovence, sicer se bodo med seboj pomendrali!" In ta gospod je z nekaj stavki povsem obrnil mojo glasbeno pot,« se spominja. Tako Franc Kompare ustvarja tudi viže v zabavnem slogu in ena dokaj odmevnih plošč je posneta s priredbami pesmi Stanke Kovačič, naše nepozabne pevke domače glasbe, z naslovom Glasba za sladokusce. Domače viže izpod peresa Borisa Kovačiča je Franc Kompare zaigral v slogu zabavne glasbe in tudi v različnih ritmih. »Plošča mi je zelo všeč, na njej so same instrumentalne viže, ki jih lahko posluša tako žena doma pri likanju ali pospravljanju kot tudi mož med vožnjo. Posneli pa smo jo tudi zato, da bi imele naše plesne šole še slovensko glasbo, da ne bi bilo treba zaradi plesa kupovati ameriških plošč,« opiše namen stvaritve. Pred kratkim pa je prišla na trg tudi glasba Braneta Klavžarja, ki je nekaj posebnega, saj je na plošči najprej Klavžarjev posnetek, za njo pa ista skladba v sodobnem slogu. Tudi čez lužo se je Franc Kompare večkrat podal, štirikrat je nastopal pri Slovencih, z njim sta bila tudi hčerka Nina in citrar Tomaž Plahutnik. Nina sicer poučuje petje v logaški glasbeni šoli in predava tehniko petja na visokih šolah. S harmonikarjem Marjanom Kregarjem pa je izdala tudi dve CD-plošči. Drago Vovk FOTOGRAFIJA: OSEBNI ARHIV

Vzajemnost / APRIL 2019

47


VRT IN DOM

Rože za v senco ali za na sonce Bliža se čas, ko bomo ljubitelji cvetja morali razmisliti, v katere barve cvetov bi preoblekli balkone in terase. Dobra priprava je že pol uspeha, zato se sprehodite in preglejte, kje bi želeli prostor popestriti z rastlinami.

Š

e preden se odpravite v vrtnarije po nakupih, preverite, v kakšnem stanju so cvetlična korita. Ali so poškodovana in ali jih je treba očistiti? Predlagam, da jih izmerite, da boste natančno vedeli, koliko zemlje potrebujete. Preglejte mesta, kjer bodo cvetlične posode stale. Korita, ki jih boste postavili na prosto, bodo izpostavljena vsem vremenskim nevšečnostim, kot sta dež in močna pripeka. Na senčni severni strani pa je ravno nasprotno: manj sonca in svetlobe. Tudi terasa z lesenim nadstreškom ima posebne pogoje, ki niso primerni za vse rastline. Zato je ključnega pomena, da rastlinam izberemo pravilno lego, kjer bodo imele primerne pogoje za dobro rast. Ali pa izberemo rastline, ki ustrezajo pogojem, ki jih imamo. Najtežje je izbrati rastline za popolno senco ter za žgoče sonce do večernih ur. Pa vendar veliko rastlin uspeva na pripeki, če imajo dovolj zemlje v cvetlični posodi in so redno preskrbljene z vodo.

Od leve proti desni: škrlatna alternatera, pokončna fuksija, viseča deteljica in grobeljnik

Čeprav se zdi, da je težje izbrati rastline za sončno lego, je izbor rastlin, ki dobro uspeva v senci, bistveno ožji. Ideja za senčno lego, kjer ni nobenega sonca: uporabite sobne rastline, ki jih že imate v stanovanju. Primerne rastline so tradeskancije, klorofitumi, fikusi, dracene. Pozorni bodite le na temperaturo, ki naj se ne spusti pod 12 stopinj tako po-

dnevi kot tudi ponoči. Ponujam vam nekaj idej za zasaditev, ki jih boste lahko uporabili na balkonih, gredicah in terasah.

Jutranje sonce V cvetličnem koritu je kombinacija različnih balkonskih rastlin, ki lepo uspevajo na jutranjem soncu. Od leve proti desni: škrlatna alternatera, pokončna fuksija, viseča deteljica in grobeljnik. Na legah z manj sonca potrebujejo rastline manj zalivanja, zato tudi viseči grobeljnik ne bo potreboval veliko vode. Kolikokrat na teden bodo rastline potrebovale zalivanje, je odvisno tudi od tega, koliko rastlin smo posadili v korito.

V senco z barvitimi listi

Koprive Coleus 'Great Falls Angel' 86 Vzajemnost / APRIL 2019

Prekrasne pisanolistne koprive smo nekdaj gojili kot sobne rastline. Kar vrsto let pa jih uspešno vključujemo v mešane cvetlične zasaditve v senci. Novost preteklega leta je bila drobnolistna pisana viseča kopriva, ki se je izkazala za trpežno. Tudi letos jo bomo lahko sadili v treh barvnih odtenkih. Z njo lahko samostoj-


MODA

Vzorci in še enkrat vzorci

M

Na pomladnih, še bolj pa na poletnih oblačilih si privoščimo več kreativnosti, vzorcev in barv.

odni so veliki cvetlični potiski, ki pa pristajajo večjim postavam. Priporočam, da jih nosite na zgornjem delu telesa, na primer pisana majica zelo popestri enobarvna oblačila. • Če ste dovolj visoke postave, si lahko privoščite obleko s potiskom sončnic, ki se enostavno zapenja spredaj in preveže s pasom. Podobne modele ste prav gotovo že kdaj nosili. • Vrhnje oblačilo v športnem kroju prehodne pomladne parke vas bo razveseljevalo tudi v deževnih dneh. Bolj umirjene motive predstavljajo verige na različnih barvnih podlagah. Kljub manj poudarjenemu videzu so motivi še vedno zelo veliki in drobne postave se v takem vzorcu povsem izgubijo. • Mehko padajoče tkanine so vodilo letošnje pomladno-poletne mode. Postavo naredijo vitko, saj ji ne dodajajo nepotrebnega volumna. • Jopica »bomber« predstavlja dobro izbiro modnega vrhnjega kosa, ki ga lahko nosite h kavbojkam kot tudi elegantnim hlačam ali krilu. Kot kaže, se živalskih motivov z oblačil ne bomo tako hitro znebili. Izberite tak vzorec, ki vam je všeč, in ga kombinirajte z enobarvnimi oblačili Geometrijski vzorci, pike in črte pravzaprav nikoli ne gredo iz mode. Pomembno je, da prilagodite velikost in debelino črt svoji postavi (večja postava – večje črte in obratno). Velja podobno pravilo kot za cvetlične motive, le da geometrijski vzorci lepše pristajajo bolj oglatim kot zaobljenim postavam. • Veliki ploskovni vzorci zelo razdelijo površino. Zato jih premišljeno izbirajte. Naj bodo samo na enem kosu oblačila. NASVETI IN FOTOGRAFIJE:

Breda Tesner, svetovalka CMB IZBRANO IN POSNETO V EMPORIUMU

Vzajemnost / APRIL 2019

93


USTVARJALNICA

Ptiček v gnezdu Velikonočni aranžma lepo dopolnjuje gnezdo s ptičkom ali piščančkom.

GNEZDO

Z

a izdelavo gnezda potrebujemo: napihljiv balon, vrvico, lepilo Mekol, malo suhe trave ali mahu. Balon napihnemo na želeno velikost gnezda in ga ovijemo z vrvico. V skledico damo lepilo, ki ga razredčimo z malo vode. Balon z vseh strani dobro pomočimo v lepilo in ga obesimo, da se posuši. Ko se posuši, ga preluknjamo in izvlečemo. V košaro izrežemo odprtino. V notranjost gnezda položimo travo ali mah, na katerega postavimo ptičico ali piščančka. Zraven lahko položimo še čokoladna jajčka.

PTIČEK Za izdelavo ptička potrebujemo: volno treh barv, eno sončnično seme za kljun, dve zrni črnega popra za oči in zvitek vate za trebušček. Na kartonček dolžine 10 do 12 cm navijemo volno želene debeline. En navitek je za zgornji del ptice, drugi navitek za spodnji del, tretji pa za sredinski del. V sredinski navitek damo zvitek vate, ki ga zakrijemo z volno. Zgornji in spodnji navitek postavimo v obliki križa ter zvežemo vsako barvo posebej (kot na sliki). Med ta dva navitka postavimo tistega z vato in vse tri zvežemo skupaj, da dobimo telo ptička. Rep oblikujemo s škarjami. Nalepimo kljun in oči in ptička postavimo v gnezdo.

IZDELAVA:

Sonja M. Trampuž

FOTOGRAFIJE: MORANKA RAVBAR MLAKAR

Vzajemnost / APRIL 2019 105

Profile for Vzajemnost

Vzajemnost, april 2019  

Dr. Maja Bresjanac: Imejmo radi svoje možgane Pazite se prevarantov

Vzajemnost, april 2019  

Dr. Maja Bresjanac: Imejmo radi svoje možgane Pazite se prevarantov

Advertisement