__MAIN_TEXT__

Page 1

FEBRUAR 2021 / 2,45 €

MARIJAN PAPEŽ

Koronavirus ni zamajal pokojninske blagajne

Maske naglušnim še otežujejo sporazumevanje


NAŠ POGOVOR

Koronavirus ni zamajal pokojninske blagajne

Tudi lani, ko je na celotno družbeno življenje zelo vplivala epidemija koronavirusa, je pokojninska blagajna zaključila poslovanje z izravnanimi dohodki in odhodki. Na pomoč je priskočila država, ki je poskrbela za prispevke zaposlenih in zagotovila tudi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence z najnižjimi pokojninami. O tem, kako se je zavod v teh nenavadnih razmerah organiziral, poskrbel za redno izplačevanje pokojnin in izdajo odločb, ter o drugih aktualnih pokojninskih temah smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijanom Papežem. Za nami je nenavadno in težko leto. Kako je epidemija koronavirusa vplivala na pokojninsko blagajno? Spomladi smo se zelo hitro organizirali in še vedno skoraj tri četrtine zaposlenih dela od doma. Ker smo zadnjih deset let naredili velik korak pri digitalizaciji poslovanja, so lahko strokovni delavci do elektronskega dosjeja dostopali od doma. V prvem valu smo kupili več kot 500 prenosnih računalnikov in na ta način zagotovili nemoteno izvajanje dejavnosti. V začetni fazi je bilo najpomembnejše, da zagotovimo varnost kadru, ki je zadolžen za izplačilo prejemkov. Potem smo čim večjemu številu delavcev omogočili delo od doma. Tisti, ki so vezani na delo v naših prostorih, predvsem v glavnih pisarnah in administraciji, pa so delali na lokaciji. Zagotovili smo jim ustrezno opremo in prostore. Nekaj delavcev je bilo v prvem valu tudi na čakanju. Po finančni strani je zavod tudi lani posloval z izravnanimi dohodki in odhodki. Na podlagi interventnih zakonov je prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevke za čas čakanja na delo namesto delodajalcev plačala država. Tako smo lahko nemoteno izplačevali vse prejemke. Kako so ljudje lahko reševali in še rešujejo nujne in aktualne zadeve? Pri poslovanju v času epidemije nimamo osebnega stika s strankami, razen če strokovni delavec stranko povabi ali se pri njem predhodno na16

Vzajemnost / FEBRUAR 2021

javi. Zavod je v sredini leta 2019 vzpostavil enotni klicni center, kar se je v času koronakrize izkazalo za zelo učinkovito. Ko smo ukinili fizično delo s strankami, smo takoj okrepili število delavcev v klicnem centru. Ljudje lahko vse odgovore dobijo po telefonu ali pisno. Ponudili smo tudi več dodatnih storitev, zlasti pomembna je eVloge za VSE, kjer je mogoče brez kvalificiranega digitalnega podpisa na preprost in varen način oddati vlogo na spletni strani zavoda. Tisti, ki nimajo računalnika, lahko vlogo oddajo tudi v nabiralnik, ki je na vsaki območni enoti, ali jo pošljejo po navadni pošti. Stranke so največ uporabljale telefon, zelo dobro pa je bila sprejeta nova storitev eVloge za VSE. Od objave storitve v začetku aprila smo z njeno uporabo prejeli 28.857 e-vlog v fizični obliki. V vsem letu 2019 pa smo prek storitve eVloge prejeli 5.654 e-vlog fizičnih oseb, podpisanih s kvalificiranim digitalnim podpisom. Ali vam je uspelo izdati vse nujne odločbe? Da. Primarne naloge so bile redno nakazovanje pokojnin in drugih prejemkov ter reševanje vseh prvih zahtevkov ljudi, ki so uveljavljali pravico do pokojnine, prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje, čimprejšnja izdaja odločbe in na podlagi te nakazilo pokojnine. Uspelo nam je celo skrajšati trajanje postopkov. Odločbo za pokojnino smo lani na prvi stopnji izdali povprečno v 49 dneh.

Kako so delovale invalidske komisije? Pri delovanju invalidskih komisij je bilo več težav, ker poslovanje še ni digitalizirano in imamo veliko zunanjih izvedencev. V prvem valu koronavirusa nekaj časa sploh niso delale, potem smo njihovo delo vzpostavili na način, da se je, kjer je bilo le mogoče, podajalo izvedensko mnenje brez osebnega pregleda. Težave so bile tudi pri obravnavi dodatka za pomoč in postrežbo, ker ni bilo mogoče opraviti obiskov na domu in v domovih upokojencev. Največji problem pa je bil pri vlogah, ki jih vložijo zavarovanci sami. Zaradi pomanjkljive dokumentacije je težko odločati le na podlagi dokumentov in brez osebnega pregleda. Tudi ocena delazmožnosti je, kjer je bilo mogoče, potekala brez osebnega pregleda. Dobro, da je bila na pobudo zavoda z ZPIZ-2G uvedena sprememba, da lahko v primeru smrti osebe v času postopka za dodatek za pomoč in postrežbo vstopijo pravni nasledniki. Lani aprila je država prvič zagotovila denar tudi za izplačilo solidarnostnega dodatka upokojencem z najnižjimi pokojninami. Koliko upokojencev in prejemnikov nadomestil ga je prejelo? Solidarnostni dodatek je lani aprila prejelo okrog 302.000 upravičencev, od tega približno 17.000 prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelni, kar je pomenilo približno 67 milijonov evrov.


FOTO: ANDREJ KRIŽ

»Letošnje leto se je z uskladitvijo pokojnin za 2,5 odstotka začelo dobro.«


Za opustitev kajenja ni nikoli prepozno

FOTO: OSEBNI ARHIV

Čeprav se o škodljivosti kajenja največ govori 31. januarja (dan brez cigarete), 4. februarja (svetovni dan boja proti raku) in 31. maja (svetovni dan brez tobaka), vladne in nevladne organizacije vse leto poudarjajo pomen in koristi prenehanja kajenja. Zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, namreč umre največ ljudi.

Mihaela Lovše se trudi za družbo brez tobaka.

Š

tevilo kadilcev in smrti zaradi posledic kajenja se sicer počasi zmanjšuje, k čemur pripomoreta tako ozaveščanje kot zakonodaja, še vedno pa vsako leto umre več kot osem milijonov ljudi (približno 900.000 zaradi pasivnega kajenja), v Sloveniji okoli 3000. »Raziskave kažejo, da so zasvojenostim hitro izpostavljeni že otroci ali mladostniki. Tobak pa največji davek terja med delovno aktivnimi ljudmi, starimi od 30 do 59 let. Pri nas je raba tobaka vodilni dejavnik tveganja za prezgodnjo smrt in za izgubljena zdrava leta življenja,« pravi Mihaela Lovše, predsednica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK). Žal v Sloveniji še

24

Vzajemnost / FEBRUAR 2021

vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec. Zdravju škodljive so tudi elektronske cigarete, vodne pipe in brezdimni tobačni izdelki (tobak za oralno uporabo, tobak za žvečenje in njuhanje). Tako kot drugje po svetu si tudi pri nas prizadevamo za zmanjšanje uporabe tobačnih izdelkov in tako ustvariti družbo brez tobaka (manj kot pet odstotkov kadilcev, starejših od 15 let). »K temu se je Slovenija zavezala z Resolucijo nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016–2025 'Skupaj za družbo zdravja', ki načrtuje, da bomo do leta 2025 zmanjšali kajenje za 30 odstotkov, in s Strategijo za zmanjševanje posledic rabe tobaka 'Za Slovenijo brez tobaka 2020–2030', ki napoveduje, da bo Slovenija najkasneje leta 2040 družba brez tobaka, za katero upamo, da jo bo kmalu potrdil tudi državni zbor,« razloži predsednica SZOTK, ki ugotavlja, da bi tudi z občutnim dvigom trošarin vplivali na znižanje števila kadilcev in obolelih.

Kako prenehati? V tobačnem dimu je več kot 7000 kemičnih sestavin, od katerih je najmanj 70 rakotvornih. Povzročajo pa še bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, očesne bolezni, motnje erekcije in imunskega sistema itd. Pljučni rak je skoraj v 90 odstotkih posledica rabe tobaka. »Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) imajo kadilci zvišano tveganje za povečano resnost poteka in za smrt zaradi okužbe s covidom-19, nedvoumno so tudi bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom. Zato je zdaj bistvenega po-

mena podpora tistim, ki želijo opustiti kajenje,« je prepričana sogovornica. Pogosto pozabljamo, da cigaretni dim ne škodi le kadilcem, temveč tudi tistim, ki so mu izpostavljeni bodisi neposredno bodisi posredno (tako ogroženih je pri nas vsako leto tudi več kot 2000 nerojenih otrok). Po vsem povedanem je nasvet torej na dlani: slovo od kajenja je ena od najboljših odločitev, ki jo lahko sprejmemo v življenju. Za ta korak ni nikoli prepozno, čeprav je najbolj koristen pred 40. letom starosti. To seveda ni enostavno – za to hvalevredno spremembo je treba imeti veliko motivacije, volje ter podpore bližnjih in po potrebi tudi strokovnjakov. Kot pojasnjuje Mihaela Lovše, podatki tujih raziskav kažejo, da več kot polovica kadilcev opusti kajenje brez pomoči, preostali poiščejo strokovno podporo. Po nasvetu sogovornice in NIJZ se pri nas lahko obrnete na svetovalni telefon za opuščanje kajenja (080 2777; vsak dan med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro), zdravstvenovzgojne centre in centre za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih (zaradi koronavirusa je delovanje lahko okrnjeno), svetovalni center SZOTK (051 317 113 in 05 917 80 76) in lekarne (različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja; zdravila na recept vam lahko predpiše vaš osebni zdravnik). Pomagate si lahko tudi z nasveti na forumih: med.over.net, #tosemjaz ali na www.skupajzazdravje.si/kategorija/ opuscanje-kajenja. Natalija Mljač


ŽIVLJENJE Z OSEBO, KI IMA DEMENCO

Ko čustva ustavijo razumsko delovanje

H

čeri so čustva zameglila presojo in jo pahnila v delovanje iz obupa. Počutila se je kot neveden otrok. Vse je šlo narobe, ni se znala odzvati, počutila se je nemočno. Čutila je, da mamo izgublja. Ne fizično, saj je bila ves čas prisotna. Izgubljala je osebo, ki jo je cenila, imela rada. Izgubljala je prijetnega sogovornika, tolažnika in predvsem osebo, ki ji je bila vse življenje najbolj naklonjena. Občutek nemoči in izgubljanje drage osebe sta jo žalostila in obenem jezila. Zdaj mama ni več zmogla vračati čustev. Do hčerke je bila sumničava, včasih groba. Kadar je bil hčerin odziv na obtožbe jezen ali žalosten, si mama ni znala razložiti, zakaj. Vse to je hčerko bolelo. Čustveno prizadeta ni zmogla uporabiti znanja, da bi lahko mami ponudila profesionalno pomoč. Ob mami in njeni spremenjenosti je začutila jezo (nase, nanjo, na situacijo). V začetku bolezni je mamino obnašanje korigirala. Iz mame je skušala na vsak način izvabiti osebo, ki ji je bila znana. Brez racionalnega pogleda in dejstva, da mama tega ne razume. Opozarjala jo je na »napake«, ki jih je delala. Mamo bi rada vpeljala nazaj v stanje funkcionalnosti. Pri maminih obtožbah je hčerka izgubljala energijo in moč. Veliko je jokala, čutila je, da izgublja bitko. Zaradi maminih izjav jo je bilo pogosto sram. Spraševala se je, kaj bodo rekli ljudje zaradi maminih neprimernih komentarjev. Mnoge neprespane noči so hčer izčrpavale in jo tlačile k tlom. Minili so meseci in hči je postopno začela sprejemati mamino spreme-

Dokler se je hči oklepala mame, kot jo je poznala iz preteklosti, ni živela v sedanjosti. Z mislimi se je vračala nazaj, ko je bila mama še zdrava in polna energije. Dokler je bila usmerjena v preteklost, ni bilo pričakovati ustreznega in racionalnega odziva v sedanjosti. njeno funkcioniranje in njeno bolezen. Njene »spodrsljaje« je zdaj obrnila na šalo in obe sta se smejali. Tako je tudi ponovno vzpostavila boljše razpoloženje in odnos med njima. Ni se več trudila, da bi jo v pogovoru popravljala in silila, da se nečesa spomni. Popolnoma je opustila popravljanje njenih izjav. Sprejela je, da se mama spreminja in ne bo nikoli več takšna kot prej. Tudi z ljudmi, ki so slišali mamine komentarje, se ni več ukvarjala. Za mamo je uredila bivalno okolje, ki je bilo varno in funkcionalno. Mama je v takšnem okolju lahko sama skuhala kavo ali čaj. Vse bolj sta se povezovali in se družili. Sprejemanje mame skupaj z demenco je pripeljalo hčerko do razmišljanja o pomoči. Ker je sprejela spremenjeno stanje svoje mame, je zmogla tudi sprejeti, da sama ni kos nalogi. Prosila je za pomoč na centru za socialno delo.

Toplejši in zaupljiv odnos Potrebno je bilo veliko časa in energije, da sta hči in mama dosegli napredek v njunem odnosu. Zaupljiv odnos med njima je nastajal z vsakodnevnim druženjem, s skrbjo in sprejemanjem spreminjanja. Njun odnos je postajal toplejši in pristnejši. Mama ji je ponovno zaupala, tako da je poslušala njena navodila in jih zmogla upoštevati. Dosegli sta primerno orientacijo v bivalnih prostorih. Hči je polepila omare z napisi, da se je mama lažje znašla. V stanovanju je pustila samo najpomembnejše stvari. Odstranila je plastične posode zaradi nevarnosti, da bi jih mama postavila na plin.

FOTO: SHUTTERSTOCK

PIŠE: Jana Pilpach, delovna terapevtka

Odstranila je nepotrebne in okrasne predmete in določila mesto vsakemu predmetu. Tako je mami olajšala orientiranost, ker so jo predmeti vedno čakali na istem mestu, jih je lažje našla. Z napisi in vzdrževanjem rutin je bilo življenje lažje. Na področju osebne higiene je mama dosegla dnevno rutino. Ni je bilo več treba siliti k ohranjanju higiene. Dovolj je bilo, da jo je hči spomnila. Relativno samostojno je opravila jutranjo higieno. Velik napredek se je kazal tudi v tem, da je mama dovolila hčeri nadziranje in korigiranje njenih aktivnosti. Ne nazadnje je njun odnos zacvetel tudi zaradi pomoči oskrbovalk. Te so prihajale vsak dan in hči se je lahko malce oddahnila in ponovno zaživela svoje življenje. K mami je prihajala bolj spočita in umirjena. Avtorica je diplomirana delovna terapevtka in magistrica socialnega dela. Navaja izkušnje iz svojega strokovnega dela in tudi osebna opažanja ob življenju z mamo, ki je imela demenco.

Vzajemnost / FEBRUAR 2021 25


Pust veselih in mastnih ust

Prepustimo se norčavim šegam in si privoščimo pustno hrano. Komur se zdi priprava domačih krofov preveč zamudna, naj se loti ocvrtih jabolk, ali pa si za spretnostni izziv zamisli ocvrti sladoled.

SVINJSKA REBRCA S PEČENIM KROMPIRJEM Za 6 oseb potrebujemo: 1,5 kg svinjskih rebrc / timijan, rožmarin, sol, poper, žlico gorčice s semeni / 6 krompirjev / 2 glavici česna Priprava: Meso vzamemo iz hladilnika pol ure pred peko, da se ogreje na sobno temperaturo. Timijan osmukamo z vejic, rožmarin sesekljamo in oboje pomešamo s soljo, poprom in gorčico. S tem začinimo kose mesa in jih položimo v pekač. Pečico vklopimo na 180 stopinj. Krompir olupimo, narežemo na kose, posolimo in naložimo v pekač med kose mesa. Obe glavici česna rahlo stremo in ju položimo med krompir. Med peko se bodo sprostile arome, pečene stroke česna brez lupin pa bomo po peki lahko pojedli. Pekač porinemo v pečico za uro in pol, da se krompir zmehča, nato zvišamo temperaturo na 220 stopinj in pečemo še 15 minut, da se tudi meso lepo hrustljavo zapeče.

OCVRTI SLADOLED Za 4 osebe potrebujemo: 4 velike kepice sladoleda / 1 do 2 skodelici drobtin (mletih koruznih kosmičev, oreškov, kokosove moke) / celo jajce ali 2 beljaka / olje oziroma maščobo za cvrtje Priprava: Na delovni pult položimo kos folije za živila v velikosti 25 x 25 cm. Iz sladoleda oblikujemo štiri čvrste kepice. Vsako ohlapno ovijemo v kos folije in postavimo v zamrzovalnik za pol ure. Nato jo povaljamo v razžvrkljanem jajcu ter drobtinah, znova ovijemo v folijo in vrnemo v zamrzovalnik za pol ure. Vse ponovimo še enkrat, da ima vsaka kepica dva ovoja. V manjši kozici segrejemo olje in globoko zamrznjeno kroglico v vročem olju ocvremo. Odvijemo in cvremo le po eno kroglico naenkrat, med cvrtjem, ki traja 15 do 20 sekund, jo ves čas prelivamo z vročim oljem. Takoj postrežemo in po želji še flambiramo. Opomba: Da se sladoled ne stopi, se na zunanji strani kepice naredi tanka plast vode, ki za izparevanje uporablja toploto olja. Ko vsa voda izpari, mora biti cvrtje končano.

Opomba: Navadno imajo rebrca dovolj svoje masti, zato ni treba dodajati druge maščobe.

OCVRTI JABOLČNI OBROČKI Za 4 do 6 oseb potrebujemo: 1 kg lepih jabolk / 125 g moke / jajce / žlica sladkorja / 2 dl mleka / ščep soli / po želji ščep pecilnega praška / sladkor v prahu za posip / maščobo za cvrtje Priprava: V posodi zmešamo sestavine v testo, gostejše kot za palačinke. Pustimo ga počivati. Medtem olupimo jabolka, jim s posebnim nožičkom izdolbemo peščišče in jih narežemo na za prst debele rezine. V kozici segrejemo malo olja, jabolčni obroček potopimo v testo, ga dvignemo in previdno vstavimo v vroče olje. Po minuti ga obrnemo in nekaj sekund cvremo še na drugi strani, da zlato porjavi in prestavimo na krožnik s papirnato servieto. Ocvrte obročke potresemo s sladkorjem in ponudimo še tople. Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh. FOTOGRAFIJE: KRIŠTOF IN MOJCA KOMAN

34 Vzajemnost / FEBRUAR 2021

Opomba: Jabolčni obročki morajo biti pred potapljanjem v testo povsem suhi. Le tako se nanje testo dobro prime.


DOBRE STARE VIŽE

Godcem je gledal pod prste

V svet glasbe je prišel še kot otrok z igranjem na orglice, pri trinajstih letih pa je s staro diatonično harmoniko zaigral na prvi svatbi. Tedaj je Jožeta Bohorča v Bukovje na Kozjanskem k sebi vzel oče, denar za prvo harmoniko si je prislužil sam. »Imel sem težko življenje, bil sem rejenček, a trgoval sem z zajci, ovcami, prodal sem smuči in leseno kolo, dodal prihranke od birme in si kupil harmoniko. Takrat še niso bile tako drage, kot so danes,« se nasmeji godec, ki živi v Šentjurju pri Celju.

Prijatelj Lojze Slak »Z Lojzetom Slakom sva bila stara prijatelja in sva imela redne stike. Moram reči, da je bil prav Lojzetov ansambel moj prvi pravi vzor. Njegovo igranje sem spremljal od leta 1964 in vedno sem najraje igral prav njegove skladbe. Ko sem pa še sam kdaj zložil kakšno, je Lojze dejal, da sem to in to malce po njegovo naredil. Bodi tiho, sem mu rekel, toliko let te že poslušam, da ne gre drugače.« Kaj pa je bilo včasih drugače pri igranju domače glasbe, kot je danes? »Veliko bolje je bilo in tudi bolj preprosto. Ko smo igrali na ohcetih, so ljudje zapeli z nami, sodelovali, danes pa bi naročniki radi imeli kar vse – od zabavne glasbe do nenehnega humorja. Odločil sem se, da popevk ne bom igral, kdor me želi, me dobi takšnega, kot sem. S harmoniko in z domačo glasbo,« pove. Priljubljenost ansambla je zrasla predvsem z igranjem na svatbah, po širši domovini pa so postali znani, ko so

FOTO: DRAGO VOVK

N

a prvo harmoniko se je kmalu naučil za silo igrati in kot mladi godec je že šel na kakšno praznovanje kolin, rojstnih dni in godovanj. Ko si je spet prihranil nekaj cekinčkov, je harmoniko prodal, nekaj dodal in si kupil boljšo. Čez čas pa je od Lojzeta Slaka kupil prvo novo harmoniko, prinesel mu jo je iz Avstrije. Postala sta tudi tesna prijatelja in Lojze je bil celo poročna priča Jožetovi ženi Mojci, Jože pa je igral na praznovanju Lojzetovega sedemdesetega rojstnega dneva. Kot mladostnik je hodil na nastope drugih starejših godcev, jim med igranjem gledal pod prste in se od njih učil igrati stare koračnice, tudi češke in avstrijske. Na porokah je sprva igral sam ali s svojim triom, kasneje pa tudi s svojim ansamblom. Ustvaril si je slog igranja, čez čas pa se je tudi sam lotil skladanja in na njegovi zgoščenki Mamini spomini je bilo ob dveh ljudskih kar osem njegovih skladb. »Svoje viže sem začel ustvarjati sorazmerno pozno, šele po letu 1995, ko so ljudje pokazali večje zanimanje za igranje v moji skupini. A nova skladba navadno nastane, kadar sem sam, ko me nihče ne moti, večkrat tudi ponoči. Ob dobri zamisli se kar prebudim in ne morem več zaspati. Kdaj pa kdaj pride glasbeni namig tudi ob kozarčku rujnega,« pove in doda, da šteje med svoje uspešnice vse tiste skladbe, ki so bile pri občinstvu lepo sprejete, od že starejših in od prej poznanih, kot sta Drvarska koračnica in Snežni valček, do svojih lastnih skladb Beli venček in Zaljubljeno dekle.

Jože Bohorč

leta 1996 izdali kaseto Štajerska ohcet. Na njej so bile koračnice, polke in valčki. Na drugi kaseti so tudi zapeli, na tretji pa so bili že tudi njegova glasba in prirejena ljudska besedila, da so se bolje rimala. Nastopali so tudi v televizijskih oddajah Po domače in radijskih Četrtkovih večerih. Na tekmovanju Zlata harmonika Ljubečne je Jože Bohorč za svoje igranje prejel prestižno plaketo Avgusta Stanka, skupaj s še nekaterimi zmagovalci pa se je udeležil podobnega harmonikarskega tekmovanja v Saurisu v Italiji in prejel pokal in diplomo za najbolj ubrano igranje na diatonično harmoniko. Leta 2004 so ga na prireditvi Slovenski slavček razglasili za častnega godca. Na tujem je večkrat nastopal, Nemčijo je s triom prečesal po dolgem in počez. Festivali narodno-zabavne glasbe danes mladim veliko pomenijo, lahko se predstavijo širšemu občinstvu, zrastejo jim možnosti za različna igranja, ker jih ljudje bolje poznajo. Jože Bohorč pa ni na festivalih narodno-zabavne glasbe nikdar sodeloval. Ko je bil še mlad, je veliko nastopal, ko je postal starejši, pa ga to ni več mikalo. »Saj je mladih ansamblov že tako več kot dovolj,« razloži. »Tudi danes še vedno kdaj pa kdaj slišim kakšno starinsko ljudsko vižo. Takoj si jo zapomnim, potem pa jo obdelam, da dobi pravi glasbeni zven. Pa tudi lastne skladbe bom še ustvarjal. Ne veliko, pa vendarle še,« zaključi Jože Bohorč. Drago Vovk Vzajemnost / FEBRUAR 2021 59


NEKOČ SMO IMELI

Cigararice so bile zelo zaželene neveste Drava, Emona, kultni Filter 57, Boss, West, Gauloises … je le nekaj znamk cigaret, ki so desetletja dolgo prihajale iz Tobačne tovarne Ljubljana. Na nekdanji gospodarski ponos prestolnice spominja ogromna prvotna poslovna stavba ob Tržaški cesti, ki je bila zgrajena leta 1873 in je danes kulturni spomenik lokalnega pomena.

Začetek v Cukrarni

FOTO: J. H.

Leta 1871 so začeli po velikem požaru v tedanji Cukrarni namesto sladkorja izdelovati cigare, znamenite viržinke, ki so ime dobile po ameriškem virginijskem tobaku, ustanoviteljica tovarne pa je bila Centralna direktiva tobačnih tovarn na Dunaju. Ko je Cukrarna dve leti kasneje ponovno pogorela, je padla odločitev o gradnji nove tovarne na vogalu današnje Bleiweisove in Tržaške ceste. Razlog za gradnjo je bil tudi ta, da je z izgradnjo južne železnice brez dela ostalo ogromno ljudi, ki so se prej preživljali s furmanstvom. Nova sodobna tovarna je postala že leta 1874 nosilec industrijske miselnoKip cigararice Dušana sti v Ljubljani in okolici. Tršarja stoji poleg današnje Imela je svoj vrtec, knjižupravne enote. 72 Vzajemnost / FEBRUAR 2021

nico in gasilsko enoto. Viržinke, ki naj bi jih kadil celo cesar Franc Jožef I., so izdelovali kar 70 let, vse do leta 1947. Izdelava je bila ročna, za to delo so bile zaradi spretnosti in natančnosti zaželene ženske, ki so jim pravili cigararice. Pa še precej cenejša delovna sila so bile, a kljub temu so bile njihove plače precej višje od drugih. Številne ženske so dobile zaposlitev, svoj denar in samostojnost. V mnogih zapisih je mogoče zaslediti, da so bile delavke v Tobačni tovarni čedne, urejene in samostojne, z dobrimi plačami, letnim dopustom in celo pokojnino, kar so si vse izborile v naslednjih letih. In zato so bile med mladimi moškimi zelo zaželene. V tovarni so izdelovali še žvečilni tobak, tobak za pipe in nosljanec ali »šnof tobak«, ki so ga uporabljali tudi za prečiščevanje zamašenih dihalnih poti, a je izdelava cigaret (prvo so izdelali že leta 1877) vse potisnila v ozadje. Leta 1893 je bilo v tovarni zaposlenih največ ljudi v njeni zgodovini – 2477, med njimi je bilo kar 80 odstotkov žensk. Za primerjavo povejmo, da je Ljubljana tedaj štela okoli 35 tisoč prebivalcev, Tobačna pa je bila tretja največja proizvajalka cigaret v avstrijskem delu nekdanje avstro-ogrske monarhije. Med prvo svetovno vojno so del tovarne preuredili v bolnišnico za ranjene vojake s soške fronte, delavke pa so postale bolničarke. V času kraljevine SHS je Tobačna prišla pod upravo v Beogradu in zanjo večjega zanimanja država ni kazala, ob okupaciji Ljubljane leta 1941 pa so jo zasedli Italijani in nekaj novejših strojev celo odpeljali v Italijo. Po osvoboditvi je bila razglašena za podjetje splošnega državnega pomena.

Kultni Filter 57 Po vojni so začeli izdelovati cigarete znamke Emona, ki so bile namenjene predvsem za izvoz, sicer pa so tedanje jugoslovanske tobačne tovarne svoje cigarete poimenovale kar po rekah, in tako smo kadili cigarete znamk Drava, Morava, Zeta, Ibar, Drina … Preboj Tobačne tovarne Ljubljana se je zgo-

Kultne cigarete Filter 57

FOTO: MATEVŽ PATERNOSTER, DOKUMENTACIJA MGML

V

novejši poslovni stavbi je Upravna enota Ljubljana. Tam, kjer so bile prvotno kopalnice, nato menza in na koncu arhiv, pa je Kulturni center Tobačna 001. V njem sta Galerija 001, v kateri predstavljajo dela sodobnih umetnikov, ter Tobačni muzej, ki so ga ob 140. obletnici tovarne preuredili in ga predali v upravljanje Mestnemu muzeju in galerijam Ljubljana (MGML). Od nekdanje Tobačne sta v Ljubljani ostala dva oddelka v lasti Imperial Brands PLC s sedežem v Bristolu, ki je leta 2002 kupil nemško Reemtsmo, tedanjo lastnico Tobačne, in nato leta 2004 ukinil proizvodnjo cigaret. To sta Tobačna grosist, ki je bil sicer ustanovljen že leta 1991 kot samostojno podjetje v lasti krovne Tobačne Ljubljana in je eden največjih veletrgovcev in distributerjev v Sloveniji, ter Tobačna 3DVA, ustanovljen leta 1997 z lastno mrežo prodajnih mest. Žal njihove trafike v zadnjih letih zaradi spremenjenih nakupovalnih navad prebivalstva pospešeno zapirajo.


AVTOMOBILIZEM

Pomislite na »dolivanje«

Lastnik z rednim vzdrževanjem avtomobila pravzaprav nima nobenih skrbi. Paziti mora le na dovolj polno denarnico in na prevožene kilometre, da ne zamudi proizvajalčeve predpisane meje za servisni pregled. Običajno je interval menjave olja in oljnega filtra 30.000 kilometrov … ali enkrat letno. Vsaj enkrat na tri tedne pa je dobro pogledati stanje vseh tekočin v avtomobilu.

T

o uporabniško ugodje ima svojo ceno. Prvič, strošek za servis je pomembno višji, ker so moderna olja in druge tekočine precej drage, delo tudi ni poceni. Kot drugo pa voznik vseskozi tvega, da začne zaradi neke tihe okvare ali pomanjkljivosti po malem iztekati olje ali hladilna tekočina, in ko se okvara pokaže, je finančno-tehnična nesreča že precejšnja. Iz radovednosti sem pogledal v stare papirje, kako je bilo z nujnim rednim vzdrževanjem avtomobila v prejšnjih desetletjih. Leta 1972 je bil tudi v Sloveniji popularen avtomobil »princ« ali NSU 1200. Redna menjava olja je bila predpisana na vsakih 7500 kilometrov, in če je motor »spil« 0,5 litra olja na tisoč kilometrov, je bilo to povsem normalno. Pri Zastavini »stoenki« ali Z 101, ki je bila pogosta na cestah leta 1984, je bila zgornja meja 10.000 prevoženih kilometrov, ko je bilo nujno zamenjati oljni filter. Poraba olja na tisoč kilometrov je bila do enega litra. Leta 1995 pa je bila popularna Škodina »felicia«, ki je dobila motor iz hiše VW. Servisni interval je bil dvignjen na 15.000 kilometrov ali enkrat letno. Poraba olja pol litra za vsakih tisoč prevoženih kilometrov je bila znotraj tovarniških normativov. V tistih časih se je vsak voznik zavedal, da je treba dovolj pogosto pogledati k motorju in preveriti, »ali je vse v redu«. Veliko pa so za našo varnost storili delavci na še klasičnih bencinskih servisih, ki so postregli z bencinom in mimogrede še vprašali, kako je z oljem, tekočino za steklo, zrakom v pnevmatikah.

Preverite tudi brisalce Danes so servisni intervali zelo dolgi, zato na redne kontrole tekočin prav radi pozabimo. Priporočam, da redno preverjate, ali je v rezervoarju dovolj ustrezne tekočine za pranje stekel in luči. Poraba je v teh dneh občutno večja, ker so ceste sluzaste in izpod koles prši umazana meglica. Pri izbiri je najpomembnejše, da je tekočina odporna proti zmrzovanju. Če kupite koncentrat, boste imeli manj opravka s plastično embalažo, kar je tudi prav. Le ne naredite napake pri izračunu razmer-

Zima grize V avtomobilu imejte odejo, toplo kapo, nepremočljive rokavice, udobno pelerino in nekaj za pod zob. Tako opremljene vas zanesljivo ne bo nič presenetilo.

Uporaba pokrival nam olajša pripravo na vožnjo.

ja med vodo in zimsko tekočino! Varčevati pa ni treba pri metlicah brisalcev. Zimska tekočina za čiščenje stekel skrajšuje življenjsko dobo gumic brisalcev. Še večjo škodo pa naredi suho brisanje ali brisanje zaledenele šipe. Brisalci niso več tako zelo dragi, da bi bilo treba gledati skozi lisasto obrisano steklo! Za lastno varnost in varnost pešcev so čiste šipe izjemnega pomena. Ne škodi, če imate v avtu papirnate brisače in stekla pogosto do dobrega očistite. Vprašanje je, ali je smiselno kupovati pršila za odmrznitev stekla? Ena doza stane pet evrov. Odlično jo nadomestita plastično strgalo in malo miganja. Kadar je avto parkiran zunaj, je zelo priročno prekriti šipo z ustrezno folijo. Pazimo pa, da brisalci ne primrznejo na steklo. Ali veste, da imata hladilna tekočina in zavorna tekočina svojo življenjsko dobo? Tu voznik sam ne more nič narediti, ker je to delo za serviserja. Prav pa je vedeti, kdaj so bile tekočine zamenjane. Kdor vozi dizla novejše izdelave, ve, da je treba paziti na količino tekočine (AUS 32 ali AdBlue ali BlueTec …), ki pomaga pri delu katalizatorja v izpušnem sistemu. Avtomobil sam sporoči, kdaj ta tekočina pade pod kritično mejo, in če voznik ne reagira, avtomobil samodejno preklopi v nekakšen varni program, ki ne dovoljuje vožnje z več kot 100 km/h. Ko pa tekočine zmanjka, ne dovoli več ponovnega zagona motorja. Morda ni odveč imeti doma v garaži na dovolj nedostopnem mestu na zalogi nekaj te tekočine, liter motornega olja, kakršno je v motorju, liter »antifriza«, kakršen je priporočen za hladilni sistem motorja (ni vsak za vsak motor, ker so tekočine različno agresivne do aluminija). BESEDILO IN FOTOGRAFIJA:

Mitja Gustinčič

Vzajemnost / FEBRUAR 2021 85


Topel objem

V topel in prijeten objem nas ovije elegantna trikotna ruta. Velikost: 148 x 81 cm. Potrebujemo: 450 g volne; kvačko št. 4,5. Krožni motiv: kvačkamo v krogih po vzorčni risbi. Za prvi motiv skvačkamo 6 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. Štiri kroge kvačkamo po vzorčni risbi. Vsak krog začnemo z 1 verižno petljo, ki nadomesti 1. gosto oziroma 1. šibično petljo, ki jo kvačkamo en krog nižje. Krog sklenemo s polgosto petljo v začetno verižno petljo. Vse druge motive kvačkamo kot prvega. Krožne motive sestavljamo v 4. krogu, in sicer tako, da sredinski petlji dveh sosednjih pikotov odkvačkamo skupaj s polgosto petljo. Linijske

Delovni znaki: l

puščice na vzorčni risbi označujejo priključitve krožnih motivov. Na vzorčni risbi je prikazano sestavljanje prvih treh krožnih motivov v 1. vrsti, v 2. vrsti pa priključitev 12. in 13. krožnega motiva. Poskusni vzorček: krožni motiv meri 9,5 x 9,5 cm; po diagonali 13,5 cm. Izdelava: skvačkamo 66 krožnih motivov in jih sestavimo v trikotno ruto. V 1. vrsti diagonalnih stranic je po 11 krožnih motivov, preostale sestavimo tako, kot prikazuje skica. Diagonalni stranici rute sta ravni, zgornji rob je razgiban zaradi prosto padajočih krožnih motivov.

Sestavljanje krožnih motivov

Vzorčna risba

= 1 verižna petlja = 1 polgosta petlja = 1 gosta petlja = 1 polšibična petlja = 1 šibična petlja = 1 šibična petlja, ki jo

vbodemo v gosto petljo 1. kroga, s tem preidemo petlji 2. in 3. kroga = 1 pikot (3 verižne petlje, 1 polgosta petlja v isto vbodno mesto kot prejšnja gosta petlja) Vzajemnost / FEBRUAR 2021 99

Profile for Vzajemnost

Vzajemnost, februar 2021  

Marijan Papež: Koronavirus ni zamajal pokojninske blagajne Maske naglušnim še otežujejo sporazumevanje

Vzajemnost, februar 2021  

Marijan Papež: Koronavirus ni zamajal pokojninske blagajne Maske naglušnim še otežujejo sporazumevanje

Advertisement