__MAIN_TEXT__

Page 1

JANUAR 2021 / 2,45 €

PETER SVETINA

Zdaj ni čas za senzacionalizem

Kako do zobozdravnika?


NAŠ POGOVOR

Zdaj ni čas za senzacionalizem

Pogosto jemljemo človekove pravice kot samoumevne, trajne, zanje se niti ne trudimo več. Ko pa se zgodi nekaj tako izrednega, kot je epidemija koronavirusne bolezni, pa v trenutku postanemo vsi ranljivi. In šele takrat opazimo, kaj vse smo izgubili, pravi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Ob tem opozarja še na nemoč posameznika, ki se pogosto ne znajde v primežu brezčutnega birokratskega aparata, predvsem pa na povečevanje revščine v družbi, česar pa Slovenija kot socialna in bogata država ne bi smela dopustiti. V poročilu o delu Varuha za človekove pravice RS za leto 2019 ugotavljate, da je na splošno raven spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji visoka. Kje pa stanje (še) ni dobro ali se morda slabša? Kar zadeva spoštovanje osnovnih človekovih pravic in svoboščin, je Slovenija zagotovo na visokem nivoju. Med svetovnimi državami smo pri vrhu po eni strani zato, ker imamo razvit čut za človekove pravice, po drugi strani pa se tudi oblast tega večinoma zaveda. A to še vedno ne pomeni, da nimamo dela. Nasprotno, kršitve se seveda še vedno pojavljajo in največ jih na primer ugotavljamo pri načelih socialne države: nesorazmernost pri pokojninah, dostopnost do socialnovarstvenih storitev, socialni transferji, ki so zelo visoki, a nimajo pravih učinkov, kršenje načela dobrega upravljanja. Eno bolj kršenih določil pa je tudi neupoštevanje veljavne zakonodaje. Konkretno ste opozorili na 305 kršitev pravic in drugih nepravilnosti pri 48 različnih organih. Kje pa se kršitve najpogosteje pojavljajo? Najpogosteje nanje naletimo na področju dela ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri delu sodišč in občin ter tudi ministrstva za okolje in prostor, centrov za socialno delo in policije. Moram pa poudariti, da je delovno področje ministrstva za delo zelo široko, saj se dotika tako rekoč življenja vsakega izmed nas – od družinske politike, socialnih zadev do trga dela, invalidov …, zato je nekako razumljivo, da se ravno na ta področja nanaša največ naših priporočil. 16

Vzajemnost / JANUAR 2021

Večkrat omenjate, da je pri nas birokracija zelo dobro razvita. To je res. Pri Varuhu človekovih pravic pogosto opozarjamo na kršenje načela dobrega upravljanja, saj so postopki od vloge do odločbe ali pritožbe čisto predolgi. Nenehno opozarjamo tudi na pojasnilno dolžnost uradnikov. Vsaj državni uradnik bi se namreč moral zavedati, da s svojim ravnanjem pomembno vpliva na življenje posameznika. Ko se državljan obrne na neki urad, na neko institucijo, je dolžnost zaposlenih, da mu pojasnijo njegove pravice. Če za to niso pristojni, naj ga usmerijo tja, kjer bo človek lahko rešil svojo težavo. Ne ga pošiljati od vrat do vrat. Vzemimo primer nekoga z zelo nizko pokojnino, ki išče pomoč. Uradnik mu mora pojasniti, da mu na primer pripada varstveni dodatek, da ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, da ima pravico do subvencije stanovanja, morda še kaj … Pogosto pa se dogaja, da se morajo ljudje znajti sami, kar v praksi pomeni, da pogosto do onemoglosti vrtijo telefone, hodijo od vrat do vrat oziroma od urada do urada, ali kar je še huje, iščejo obrazce po svetovnem spletu, kjer pa jih pogosto tudi zelo računalniško pismeni ljudje težko najdemo. Še več, ni samoumevno, da imajo vsi ljudje dostop do informacijske tehnologije in jo znajo uporabljati. Splet ne sme biti edini vir informacij. Državni aparat mora biti učinkovit servis za prebivalke in prebivalce, njeni uslužbenci pa morajo ljudem ponuditi pomoč. To, da stranki rečejo, naj ji vnuk pomaga, ni pomoč. V oči bode tudi dejstvo, da precej priporočil ostaja neuresničenih po

več let, celo odločbe ustavnega sodišča. Zakaj? Tudi to je odraz zrelosti družbe. No, predvsem zrelosti odločevalcev, politike. Ustavno sodišče je najvišji organ prava v državi in ocenjuje ustreznost posameznih predpisov, ki ne nazadnje posegajo tudi v človekove pravice. Neuresničevanje sodb ustavnega sodišča, ki traja že nekaj let, je popolnoma nesprejemljivo. V našem zadnjem poročilu za leto 2019 smo ponovno opozorili, da iz prejšnjih let ni uresničenih kar 200 naših priporočil posameznim organom. Pa čeprav jih je sprejel tudi državni zbor in naročil organom, da morajo upoštevati priporočila naše institucije. Žal jih na nekaterih področjih ne. Vendar na ta priporočila ne pozabljamo, pač pa nanje nenehno opozarjamo. Nimamo manj pomembnih in bolj pomembnih priporočil. Vsako je enako pomembno, ker zadeva najmanj enega človeka. Nekdanja varuhinja Vlasta Nussdorfer je večkrat poudarila željo, da bi imel institut Varuha večjo moč. Kaj menite vi? Moč Varuha ni majhna. Opozarja na kršitve. Ni pa zakonske obveze, da mora neki organ izpolniti naša priporočila. Da jih upošteva, je stvar komunikacije, argumentacije in naše vztrajnosti. Ko z odgovorom nekega organa nismo zadovoljni, jim pojasnimo, zakaj nismo zadovoljni. Nemalokrat tudi sam sedem s predstojnikom organa in se pogovoriva. Moram reči, da nam s takim ravnanjem velikokrat uspe, zlasti pri »majhnih zgodbah«, pri posameznikovih pravicah. Varuh ni ne represivni ne oblastni


»Spoštovanje sočloveka se odraža tudi v izrečenih besedah.«


GIBANJE

Z žogo je vadba tudi igra

Kot smo z zelo novimi občutki in izkušnjami vstopili v novo leto, tako je tudi današnja vadba pripravljena tako, da nas čim trdneje poveže v igri mehkobe gibanja, moči in igrivosti. Čeprav je na videz, vsaj po slikah sodeč, izjemno enostavna in namenjena vsem, je lahko tudi »hud« trening za resne rekreativce in športnike, ki naj upoštevajo navodila iz zadnjega odstavka.

P

reden zares začnete, udobno sedite na trdo in nedrsečo podlago. Noge naj bodo narazen v širini bokov, hrbtenica vzravnana, dihanje pa sproščeno skozi nos in povezano. Dihajte vsaj dve minuti.

2

1

Nato mehkejšo žogo poljubne velikosti primite in valjajte med dlanmi pred telesom (slika 1). Ob valjanju bodite pozorni na to, da so prsti in cela dlan ves čas v stiku z žogo. Če vadite pravilno, boste začutili gibanje v zapestjih. Zelo pozorni naj bodo tisti z manj gibljivimi zapestji, saj jim jih ta in naslednji dve vaji pomagata mehčati. Po dveh minutah valjanja žogo spustite v naročje in igraje stresajte roke in celo telo. Valjanje žoge nadaljujte tako, da so prsti čim bolj iztegnjeni (slika 2). Vse drugo velja iz prejšnje vaje. Krepke roke in dlani bodo ostale tudi z močnejšim stiskanjem žoge s prsti (slika 3). Ponavljajte do pomanjkanja moči, nato pa roki zmasirajte. Ponovite trikrat. Moč celega telesa je enostavno vzdrževati s stiskanjem žoge med koleni (slika 4). Ob močnejšem stisku je mo30

Vzajemnost / JANUAR 2021

4

goče začutiti napetost vseh mišic. Napetost vzdržujte tako dolgo, dokler lahko enakomerno dihate. Ponovite trikrat. Zaključni meti žoge v zrak (slika 5) v telo prinašajo igrivost. Če je kdo v bližini, si žogo podajajte z njim in pred tem poskrbite za primerno razdaljo. Zabavajte se, nasmejte se svoji manjši spretnosti! Tako se ob izboljšanju koordinacije krepijo tudi trebušne mišice in masirajo notranji organi. 5

In še cvetka za bolj trenirane. Vse vaje delajte brez stola in posnemajte sedenje. V trenutku, ko v ramenih začutite povečanje napetosti, je čas, da nehate izvajati posamezno vajo. Pravzaprav to velja za vse, tudi tiste, ki vadite sede in stoje. Vsem želim, da bi bila naša druženja še naprej prijetna in koristna. Srečno! 3

BESEDILO IN FOTOGRAFIJE:

Savina Vybihal, prof. športne vzgoje


Recepti za boljše zdravje Česnova tinktura: česen (250 g) olupimo in drobno narezanega stresemo v litrsko steklenico z žganjem in postavimo vsaj za deset dni na toplo, okrog 30 stopinj Celzija. Potem uživamo trikrat na dan po 20 do 30 kapljic. Lahko jih nakapamo na žlico ali v čaj in spijemo. Pomaga pri kašlju, bronhitisu in prehladu. Če pa kapljice nakapamo v kozarec vode in spijemo zvečer pred spanjem, pomaga odpravljati nespečnost. Opomba: česnove tinkture ne smejo uporabljati žolčni bolniki. Pomaga tudi česnov sok, iztisnjen neposredno iz česna.

uničuje bakterije kot zdravila. In sicer tako, da motijo sintetiziranje bakterijskih beljakovin, zato se te ne morejo razmnoževati. Brusnice in borovnice tudi preprečujejo, da bi se bakterije oprijele človekovih celic. Velik učinek ima jogurt (a le iz surovega mleka), ki pospešuje nastanek gamainterferona in spodbuja dejavnost imunskih ubijalskih celic T in nastajanje protiteles. Med živila s protibakterijskim delovanjem spadajo poleg česna, čebule, meda, vina in jogurta še banane, borovnice in brusnice, hren in druge križnice, jabolka, kava, oljke, rdeča pesa, črna gorčica, korenje, kumina, zelena, zelje in žajbelj. V hrani dobimo tudi imunostimulante, ki jih imajo česen, jogurt, kislo mleko, kefir, korenje, špinača, ohrovt, bučke, sladki krompir, paprika, pomaranče in mandarine, brokoli, špinača, naravni vitamin E v hladno stisnjenjih oljih (olju iz pšeničnih kalčkov, lešnikovem, orehovem, gorčičnem, mandljevem in ričkovem olju). Poleg tega tudi vsa živila, ki imajo cink, karotenoidne snovi, vsa živila z vitaminom E in C ter križnice. Številne raziskave kažejo, da lahko s

Česnov življenjski eliksir: potrebujemo jogurt, čajno žličko oljčnega olja, do dva stroka česna in žličko sesekljanega peteršilja. Zmešamo in uživamo zjutraj na tešče. Oljčno olje lahko zamenjamo z mletim lanenim semenom. Ta pripravek je menda za dolgo življenje. Za blažitev glavobola in živčne napetosti skuhamo dve do tri glavice česna v litru jabolčnega kisa in dodamo 6 žlic meda. Vsako poldrugo uro spijemo po eno žlico ohlajenega napitka. Pri pljučnih boleznih: česen pomešamo z nekuhanim mlekom ali smetano ali pa glavico česna 12 ur namakamo v litru mlačne vode. To tekočino pijemo namesto vode; z njo čistimo pljuča in cel organizem. Česnov sirup: potrebujemo 10 g česna, deciliter žganja ali jabolčnega kisa, 10 dag sladkorja. Sesekljan česen namakamo deset dni v žganju in precedimo. Nato žganje s česnovo esenco prelijemo s sladkorno raztopino. Učinek bo še boljši, če namesto alkohola uporabimo jabolčni kis. Pijemo po žličko na dan. Jabolčno vino: 4 glavice česna kuhamo 15 minut v pol litra vina. Precedimo in pijemo toplo po eno skodelico pred spanjem. Čez dan namesto česnovega vina pijemo ovseni čaj. Oboje skupaj pomaga pri zdravljenju vnetja sečnega mehurja. Česnov kis: 50 g česna namakamo v 100 g vinskega kisa najmanj deset dni. Uporabimo kot solatni kis ali kot razkužilo za kožo. Čebulni sirup: čebulo sesekljamo in do polovice napolnimo kozarec. Dodamo toliko sesekljanega ingverja, da prekrije čebulo. Po želji lahko dodamo tudi dve rezini limone. Vse skupaj zalijemo z medom do vrha kozarca. Večkrat premešamo. Brinov sirup proti prehladu: pol kilograma brinovih jagod dvakrat prekuhamo v velikem loncu (približno 3 l vode) in pretlačimo skozi sito, ohladimo in dodamo toliko medu, da je sirup ustrezno gost. Uživamo po majhnih žličkah trikrat ali večkrat na dan po potrebi.

hrano močno vplivamo tudi na delovanje obrambnega sistema, in sicer krepimo nastajanje belih krvničk, njihovo koncentracijo in učinkovitost. Odlična pomoč so brinove jagode, ki delujejo antibiotično in lajšajo izkašljevanje in izločanje sluzi pri kroničnih obolenjih ali pljučnem katarju. Če petnajst dni zapored žvečimo brinove jagode, vsak dan po eno več, potem pa vsak dan po

eno manj do konca meseca, nam bo to očistilo kri, zmanjšalo sečno kislino pri protinu ter koristilo pri revmatizmu, vnetjih sklepov in nam pomagalo znebiti se odvečnih maščob. Brinove jagode žvečimo čim bolj temeljito, ostanek pa izpljunemo. Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh.

FOTOGRAFIJE: IVAN MERLJAK

Vzajemnost / JANUAR 2021 35


KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE

Klekljani zakladi Savinjske doline

V Šempetru živita zakonca Helena in Hranislav Kocić - Hrane, ki sta primer izjemne zakonske harmonije in ustvarjalnosti. Poleg tega sta tudi »oče in mati« Savinjske čipke, ki jo poleg klasičnih motivov krasijo tudi motivi rimske nekropole in hmelja, največji zakladi Savinjske doline.

Helena in Hrane Kocič v družbi Tanje Oblak, velike mojstrice klekljane čipke

Z

akonca Kocić se dopolnjujeta v ustvarjanju in vsakdanjem delu. Tudi pri opravilih na velikem vrtu z dvema rastlinjakoma, kjer poleg zelenjave in raznih zelišč ne manjkajo niti limone, mandarine, kakiji, kiviji, borovnice. Številni pridelki najdejo svoje mesto v shrambi. Letos sta zakonca z raznimi zelenjavnimi, sadnimi in drugimi dobrotami napolnila kar okrog 1500 kozarcev, ki bodo na voljo šestim družinam. Svoje kulinarično veselje (in znanje) sta pred tremi leti kronala tudi s knjigo Dobrote iz naše kuhinje, ki je nekakšen priročnik z nasveti in recepti. Skupaj sta napisala in oblikovala tudi obsežno knjigo Savinjska čipka. Izdala sta jo v samozaložbi v majhni nakladi nekaj deset izvodov, ki sta jih podarila zaslužnim ljudem za moralno podporo pri njunem ustvarjanju. Poleg številnih fotografij njunih izdelkov in risb čipk knjigo bogatijo tudi lepe misli, aforizmi in pregovori, ki so napisani s

40 Vzajemnost / JANUAR 2021

posebno pisavo – kaligrafijo, ki je še eden od konjičkov ljubiteljskega slikarja Hranislava Kocića.

Stanovanje kot galerija Njuna hiša je nekakšna galerija njune ustvarjalnosti, ki krasi pohištvo, stene, zavese, mize … Vsak del stanovanja tako rekoč izkazuje tudi njuno zbirateljsko strast. Hrane ima na primer lepo zbirko mineralov, Helena naprstnikov za šivanje, vse to pa še v veliko večji meri bogatijo najrazličnejši likovni in kiparski eksponati, slike in kipci, ki pričajo, da je Hrane res vsestranski umetnik. »Z ljubiteljskim slikarstvom se ukvarjam že več kot 40 let. Upodabljam v različnih tehnikah, kot so pirografija, olje na platno, akvarel, tempera, grafika in drugo. Izobraževal sem se pri znanih slovenskih slikarjih mag. Željku Opačaku in Veljku Tomanu. Slikam v realističnem in impresionističnem slogu. Pred 15 leti pa sem začel še kipariti, in sicer iz bele gline (terakote). Ki-

parim v renesančnem in baročnem slogu ter arhaičnem slogu, grške in rimske antike. Moji vzorniki so Augustinčić, Meštrović, Roksandić, Michelangelo, Bernini, Rodin ter grški in rimski etruščanski kiparji,« je na kratko razložil svojo ustvarjalnost Hrane Kocić in me skozi opremljeno baročno sobo, katere pohištvo krasijo klekljani prti in prtički, povabil v dnevno sobo. Tudi tu je vse polno klekljanih izdelkov, med katerimi je nekaj posebnega nedvomno Savinjska čipka, ki je rezultat skupnega dela. Hrane pripravlja motive za čipko, žena Helena pa jo izdeluje. Pretežno v baročnem in realističnem slogu izdelana Savinjska čipka je unikatna in tudi uradno registrirana in zaščitena pri Avtorski agenciji Slovenije. Sicer pa Helena izdeluje tudi briško, irsko, paško in idrijsko čipko.

Rojstvo Savinjske čipke »Z ženo sva Savinjsko čipko začela izdelovati leta 2001, prva razstava pa je bila v Hmeljarskem domu Šempeter,« pove Hrane, saj žene Helene ob mojem obisku ni bilo doma. Nato razloži, kako je prišlo do njenega »rojstva«. »Helena je že od zgodnje

Poleg likovnega in drugega ustvarjanja se je Hrane posvetil tudi kiparstvu.


IZBRSKANO IZ SPOMINA Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.

Člani Prostovoljnega gasilskega društva Babinci (Ljutomer) so se leta 1930 fotografirali ob blagoslovitvi nove črpalke. Skrajno levo sedi dolgoletni tajnik Jakob Krajnc, oče Vide Šonaja, ki nam je poslala fotografijo.

Na fotografiji, ki naj bi nastala okoli leta 1920, sta Peter in Antonija Pungartnik iz Ribnice na Pohorju s sinovoma, manjkata še sin Peter in hči Zofka. Za očetom, ki se je vrnil s soške fronte kot invalid, stoji sin Franc, njegova najstarejša hči Francka Jezeršek pa nam je poslala fotografijo.

Mož Neže Obed, poročene Bogataj, iz Stare Oselice je padel v začetku prve svetovne vojne. Ostala je sama s štirimi hčerami, živele so v Žireh, preživljale so se s šivanjem in klekljanjem. Na fotografiji iz leta 1930 ali 1932 so mama Neža ter hčere: Ivanka (por. Manfreda), Olga (por. Čušin), Darinka (por. Sedej) in Berta (por. Kristan). Fotografijo hrani Nada Čander, Olgina hči.

Vzajemnost / JANUAR 2021 69


NEKOČ SMO IMELI

Tamova vozila – ponos države

Tovarna avtomobilov Maribor je bila največji proizvajalec tovornjakov in avtobusov v nekdanji Jugoslaviji. Do leta 1986 so proizvedli 200 tisoč vozil, takrat je bilo zaposlenih 8175 ljudi, ob stečaju leta 2006 se je na cesti znašlo še zadnjih 1500 delavcev. Podjetje se je ponašalo z izjemnimi tehničnimi strokovnjaki in inovatorji, ki so izdelali številne prototipe vozil in pripomogli k tehničnim izboljšavam, tesno so bili povezani z nemško avtomobilsko industrijo.

S

tečaj Tama, ki je bil objavljen 2. junija 1996, istega dne kot stečaj Hidromontaže, je bil socialna bomba za širše mariborsko območje, ki si še vedno ni v celoti opomoglo. Na pogorišču nekdanjega Tama v poslovni coni Tezno je zrasla množica malih specializiranih podjetij, lastnik blagovne znamke pa je po dostopnih podatkih podjetje Tam Europe, ki je v lasti kitajskega podjetja CHTC. Leta 2007 so v Pokrajinskem arhivu Maribor izdali spominski zbornik ob 60. obletnici delovanja podjetja.

Tovarna letalskih vijakov Začetek podjetja sega v leto 1941, ko so Nemci ob zasedbi Maribora na Teznem začeli graditi tovarno letalskih delov. Že sredi leta 1942 je v podjetju delalo 7105 ljudi, zaradi nevarnosti zračnih napadov so gradili celo podzemne bunkerje za nemoteno nadaljevanje dela. Ob koncu vojne so tovarno za kratek čas zasedli Bolgari, a je kmalu prešla v roke nove oblasti, ki jo je nacionalizirala in zavarovala proizvodnjo. Že junija 1945 je tovarno obiskal tedanji predsednik Josip Broz - Tito in sprejeta je bila odločitev o proizvodnji avtomobilov, saj je nova država nujno potrebovala vozila. Vozila so izdelovali po češki licenci, imenovala so se Pionir, v naslednjih 15 letih so jih izdelali 17.416. Konec leta 1946 se je tovarna preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor-Tezno, na kratko TAM. Nastala je ena prvih avtomobilskih tovarn v Jugoslaviji. Tako kot vso povojno industrijo jih je pestilo hudo pomanjkanje materiala in primernih delovnih strojev, zato so delali tisto, kar so znali in so imeli na voljo material: popravlja-

Avtor Tamovega logotipa je bil arhitekt Jaroslav Černigoj.

li so stara vozila, izdelovali različna nova, med drugim tudi poljske kuhinje, avtomobilske prikolice, ventilatorje za rudnike, avtomobilske kompresorje za polnjenje zračnic. Prva leta so pretežno izvajali remont ameriških vozil znamke GMC , imenovali so jih »džems«, Jugoslavija jih je dobila na račun vojnih reparacij, uporabljali pa so jih v gradbeništvu in JLA. Za potrebe gradbeništva so izdelovali prekucnike, tako imenovane »kiperje«. Leta 1948 so izdelali prvo motorno kolo v Jugoslaviji s prostornino motorja 350 ccm in močjo 18 KM, njegov avtor je bil Karel Drago Fišer. Leta 1949 je prišel v Tam ameriški Slovenec Jože Menton, sicer zaposlen v ameriškem podjetju General Motors Corporation, ki velja za očeta prvega Tamovega avtobusa Pionir. Izdelovati so jih začeli leta 1950, zanje pa so sami izdelovali tudi rezervne dele. Leta 1952 so izdelali 672 tovornjakov Pionir, 200 prikolic, 44 avtobusov in popravili 750 »džemsov«.

Lastna vozila Tam 2000

Pogled na proizvodno linijo 72 Vzajemnost / JANUAR 2021

Januarja leta 1957 so podpisali licenčno pogodbo z nemško družbo Klöckner-Humboldt-Deutz (KHD) za proizvodnjo tovornjakov z nosilnostjo 4,5 tone. Vanje je bila vgrajena že okoli tretjina delov domače proizvodnje. Leta 1961 so kot plod domačega znanja na cesto postavili mali tovornjak Tam 2000 z nosilnostjo dve toni. Iz tega so nastale številne izpeljanke tovornjakov in minibusov. Podjetje se je širilo, ustanovili so lastni inštitut za motorje in vozila in zagnali lastno prodajno mrežo. Ko so leta 1967 pridobili kredit Mednarodne banke za obnovo in razvoj, se je proizvodnja hitro povečevala, prodajali pa so na tuja tržišča, predvsem v neuvrščene države.


Tavžentroža na vrtu in v zdravilstvu

T

avžentroža v naravi najbolje uspeva na sončnih in odcednih peščenih tleh z malo hranili in rahlo kislim pH. Najpogosteje jo najdemo na travnikih, ki niso gnojeni. Večina cvetočih travnikov je v zadnjih desetletjih uničena, ker jih pogosto kosijo in močno gnojijo. Najdemo jo samo na travnikih z ohranjenim naravnim ravnovesjem. Ponekod v Evropi je zaradi tega že zaščitena. Ali ste vedeli, da je tavžentroža za gojenje na vrtu povsem nezahtevna? Najpogosteje jo gojimo na zeliščnem vrtu, ki je ločen od zelenjavnega in ni prekomerno gnojen. Najbolje je, da raste v skupini, in to v ospredju zeliščnega vrta. Gojimo jo lahko tudi v skalnjaku in slabo založenih peščenih tleh. Razmnožujemo jo tako, da jo sejemo v multiplošče in v maju presadimo na stalno mesto. Drobno seme lahko sejemo tudi na stalno mesto. To naredimo jeseni ali spomladi. Seme je zaradi lažje setve dobro pomešati z mivko. Lahko jo sejemo tudi v kombinaciji s kamilico, tako je drugi pleveli ne prerastejo. Mlade rastline

redno okopavamo, odstranjujemo plevel in po potrebi zalivamo. Med posameznimi rastlinami naj bo 10 centimetrov razdalje, med vrstama pa 20 centimetrov. Če jo sejemo na stalno mesto, je treba paziti, da semena ne pokrivamo z zemljo, ker tavžentroža kali na svetlobi. Tudi v primeru neposredne setve na stalno mesto poskrbimo, da je razdalja med dvema vrstama 20 cm. Zelišče nabiramo v poletnem času, ko cveti. Ali ste vedeli, da iz kolenc delno odrezanih stebel lahko poženejo novi cvetovi? Zato je pomembno, da rastlino odrežemo s škarjami, saj jo sicer zelo hitro izpulimo. Grenko tavžentrožo uporabljamo pri težavah s prebavo in tekom. Pomaga tudi pri vezavi železa iz hrane, zato jo priporočajo v čajnih mešanicah pri slabokrvnosti. Uporabljajo jo tudi pri zdravljenju anoreksije, protina, sladkorne bolezni in pri revmatičnem vnetju sklepov. Krepčilno deluje na prebavila in ledvice. Raziskave so pokazale, da učinkovine tavžentrože delujejo antioksidativno in zavirajo vezavo težkih kovin v telesu. Danes jo uporabljamo

Kako zaščitimo vrt pred divjadjo Srne na našem vrtu vsako leto povzročijo kar nekaj škode na mladih poganjkih in brstih sadnih rastlin. V preteklosti smo poskusili z mnogimi načini, da bi jih pregnali. Postavili smo utripajoče luči, na katere so se živali navadile, in kmalu ni bilo več učinka. Jeseni smo bili uspešni z eko odganjalcem, ki ima močan vonj. Pripravek odganja divjad na osnovi vonja po psu in sivki. Posebne vrečke smo obesili na meji vrta. To bomo ponavljali tudi čez zimo. Na meji vrta ali sadovnjaka lahko obesite tudi človeške lase ali pa veje poškropite z mešanico jajc in vode ali pekočega čilija.

FOTO: ADOBESTOCK

Ali vas zanima, kako gojimo tavžentrožo na domačem zeliščnem vrtu? Uspešni boste z vzgojo sadik ali neposredno setvijo na stalno mesto. Cvetoča stebla nabiramo v drugi polovici poletja. Njena zdravilnost je že tisočletja zelo cenjena v ljudskem zdravilstvu, vsestransko pa je uporabna tudi v kulinariki.

tudi v homeopatskem zdravljenju in sistemu zdravljenja z Bachovimi cvetličnimi esencami. Njena uporaba v kulinariki je vsestranska. V Sloveniji jo največkrat dodajamo čajnim mešanicam ali jo namočimo v domače žganje. Tavžentroža je sestavni del grenkih likerjev in aromatiziranih vin.

Krepčilno vino iz tavžentrože Pripravimo ga tako, da v 1,5 litra suhega belega vina dodamo 50 gramov tavžentrože, 40 gramov kamilic, 40 gramov lupine grenke pomaranče in sok dveh pomaranč. Zmes pustimo stati teden ali dva, jo potem precedimo ter spravimo v primerne steklenice. Krepčilo spijemo po potrebi, najbolje pred obrokom. Davor Špehar, Zeleni svet

www.zelenisvet.com * Za nasvet pokličite:

Davor 040 669 449

Vzajemnost / JANUAR 2021 81


Topli palčniki

Topli otroški palčniki skrivajo štiri prste, palček pa živahno miga in pozdravlja vse naokrog. Palčnikov ni težko splesti. Še največ težav povzroča palec. Temu se ognemo tako, da na mestu, kjer naj bi spletli palec, vpletemo le pomožno nitko za palčni razporek. Ko je palčnik gotov, pomožno nitko izvlečemo. V pletenju nastane razporek in na tem mestu dopletemo palec. Opis izdelave palčnikov je za otroke v starosti od 6 do 8 let oziroma za dolžino rokavice 11 cm in obsega dlani 16 cm. Dolžino merimo od začetka dlani do konice sredinca, obseg dlani pa na najširšem delu. Preden se lotimo pletenja, moramo narediti poskusni vzorček, da prilagodimo število nasnutih petelj opisu. Velikost: dolžina 11 cm (merimo od začetka dlani do konice sredinca), obseg dlani 16 cm (merimo na najširšem delu dlani). Potrebujemo: 100 g volne v želeni barvi; komplet kratkih pletilk št. 3. Vzorci. Gladke desne petlje: na licu desne, na narobni strani leve petlje; pri krožnem pletenju pletemo same desne petlje na licu dela. Patentni vzorec: menjaje 1 desna (ali zasukana desna) petlja, 1 leva petlja. Poskusni vzorček: 19 petelj in 30 vrst da kvadrat s stranico 10 cm. Izdelava: na komplet kratkih pletilk nasnujemo 36 petelj, ki jih enakomerno porazdelimo na štiri pletilke. Krožno spletemo 5 cm širok patentni zapestnik. Nadaljujemo gladke desne petlje v krogih. 3 cm od patentnega roba določimo mesto za palec: na levi rokavici 6 petelj na začetku 1. pletilke, na desni rokavici 6 petelj na začetku 4. pletilke. V naslednjem krogu te petlje popletemo s pomožno nitko v kontrastni

barvi (pomožno nit kasneje izvlečemo, da nastane razporek za palec). Pletemo takole: na 1. pletilki popletemo začetne 3 petlje kot običajno, nato delovno nit odložimo, popletemo preostalih 6 petelj na koncu pletilke s pomožno nitjo, vrnemo s pomožno nitko popletene petlje na levo pletilko in nadaljujemo z delovno nitjo z običajnim pletenjem prek vseh petelj kroga, tudi petelj, namenjenih za palčni razporek. V višini 9 cm od patentnega roba oziroma v višini konice kazalca začnemo snemati za prstno konico. Snemamo takole: 2. in 3. petljo s konca 1. in 3. pletilke snamemo desno prevlečeno, 2. in 3. petljo na začetku 2. in 4. pletilke popletemo desno skupaj. Snemanje ponovimo 6-krat v vsakem naslednjem krogu (= 12 petelj). Preostale petlje zategnemo z nitjo. Za palec pomožno nit izvlečemo in sparane petlje z obeh strani razporka enakomerno porazdelimo na 3 pletilke (= 12 petelj) in sklenemo krog. Z delovno nitjo pletemo 3 cm ravno, nato začnemo snemati za konico. Na koncu vsake pletilke popletemo po 2 petlji desno skupaj. Snemanje ponovimo 2-krat v vsakem naslednjem krogu. Preostalih 6 petelj zategnemo z nitjo. Drugo rokavico naredimo enako, le palec spletemo zrcalno.

Izdelava palca

Vzajemnost / JANUAR 2021 99

Profile for Vzajemnost

Vzajemnost, januar 2021  

Peter Svetina: Zdaj ni čas za senzacionalizem Kako do zobozdravnika?

Vzajemnost, januar 2021  

Peter Svetina: Zdaj ni čas za senzacionalizem Kako do zobozdravnika?

Advertisement