Vzajemnost, januar 2022

Page 1

LETNIK 48

JANUAR 2022 / 2,45 €

Ko vožnja postane naporna

PROF. DR. ALOJZ IHAN

Epidemije niso le zdravstveni, ampak tudi družbeni problem


NAŠ POGOVOR

Epidemije niso le zdravstveni, ampak tudi družbeni problem Prof. dr. Alojz Ihan, redni profesor in predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, tudi pesnik, pisatelj in publicist, med ljudmi uživa veliko zaupanje. Prav to pa je v vsaki krizi bistveno. Pandemijo covida je slikovito primerjal s počeno glazuro, ki je pokazala krhkost naše vaze življenja, kar je mnoge ljudi navdalo s tesnobo zaradi uvida v lastno ranljivost, druge pa z zadovoljstvom, da je vaza ostala cela. Človeštvo se je skozi zgodovino srečevalo z mnogimi pandemijami in po nobeni ni bil svet enak kot prej. Skozi zgodovino je znanih več epidemij – od kuge, črnih koz, kolere do epidemij sodobnega časa s tuberkulozo, špansko gripo, ebolo, aidsom in covidom-19. Za najbolj zlovešče še vedno velja kuga, ki je v 6. in 14. stoletju pomorila na desetine milijonov ljudi. Zdesetkano prebivalstvo pa je pomenilo razpad družbenih struktur, revščino, lakoto, ustavljen družbeni in kulturni razvoj. Nekatere od bolezni, ki so sprožile epidemije, so se vračale, nekatere so izginile ali pa so bile zatrte s cepivi, higieno in razvojem, na primer črne koze. Vendar epidemije vedno puščajo posledice – pozitivne ali negativne. V 6. stoletju se je pojavila kuga, ki je bila posledica naravne nesreče – izbruha vulkana, ki je za desetletje zatemnil nebo, znižal temperature, povzročil neskončne zime in tako zavrl pridelavo hrane, sledili sta velika lakota in revščina, vse to pa je bila podlaga za razširitev kuge. Ta se je v pogojih lakote in neurejene družbe začela kapljično širiti od človeka do človeka, sledila je gromozanska epidemija. Takrat je kuga v Evropi zavrla razvoj za cela štiri stoletja. Po kugi, ki se je razvila v 14. stoletju, pa se je svet obrnil naprej in nastala je renesansa. Vedno je odvisno od družbe in zgodovinskega trenutka, kako se po katastrofi obrne razvoj. Tako kot nekoč se tudi v sodobnem svetu epidemij drži stigma – še zlasti izrazita je bila pri aidsu, vendar nam je to uspelo premagati. In epi16

Vzajemnost / JANUAR 2022

demija tako kot nekoč tudi danes prinaša strah. Kljub napredku znanosti in družbe nas take razsežnosti bolezni postavijo pred dejstvo, da je človek značilno krhko bitje in da si – kljub velikim razlikam v času blaginje in udobja – v času epidemije vendarle delimo isto usodo in ogroženost. Kakšna je narava virusov, koliko jih kroži med nami in koliko jih redno spremljate v laboratoriju? Virus je zelo majhen patogen, je delček ali »okrušek« celičnega gena oziroma njene informacije, ki se oddvoji iz celice. Ker taki delci nimajo celičnih mehanizmov, se sami ne morejo razmnoževati, zato hitro propadejo. Če pa se takemu delčku uspe priključiti na drugo živo celico, se lahko razmnožuje in se tako lahko iz majhne napakice oblikuje stabilen delček, ki se reproducira. Zato trditev, da je virus živ, le deloma drži. Živa je celica, na katero se pripne, da se lahko razmnožuje. Virusov je ogromno – več sto tisoč vrst virusov je samo pri sesalcih, nad dvesto vrst virusov pa pri ljudeh. Medicinski mikrobiologi pa seveda diagnosticiramo in raziskujemo tiste, ki so pomembni z medicinskega vidika, ker so povzročitelji bolezni. Takih je več kot sto petdeset. Preden je prišla v javnost prva potrjena informacija o pojavu nove infekcijske bolezni covid-19 v kitajski provinci Hubei, ste verjetno imunologi in mikrobiologi po svetu že bili seznanjeni s tem pojavom. Kako se je vaša stroka odzvala na prve informacije? Ali

ste pričakovali pandemijo in sprožili alarme? Vse pojave v povezavi z novim koronavirusom si znotraj stroke z vseh koncev sveta dnevno delimo, toda ob samem pojavu tega virusa še ni bilo informacij. Šele novinarji, ki so pisali o sumljivih pojavih v smislu omejevanja gibanja in ustavljanja družbenega življenja v Vuhanu, so svetu sporočali, da se dogaja nekaj resnega. Ko pa smo izvedeli, da gre za sev koronavirusa SARS, ki povzroča hud akutni respiratorni sindrom, smo bili že na bolj znanem terenu. Virus smo spoznali že leta 2003, ko je zaradi dramatičnega poteka bolezni – umrlo je tudi veliko število zdravnikov in medicinskega osebja sploh – sprožal velik strah. Toda s tisto različico virusa je bil bolnik kužen šele takrat, ko se je v njem razvila pljučnica in je moral zaradi le-te v bolnišnico; pred tem pa ne. Zato se je okužilo toliko medicinskega osebja. Ko pa so v bolnišnicah začeli uporabljati skafandre, se bolezen ni več tako zelo širila. S SARS-om smo torej že imeli nekaj izkušenj, še zlasti pa smo si oddahnili ob cepivu proti temu virusu. Če bi bila populacija precepljena v dovoljšnem odstotku, bi bil covid že obvladan. Seveda si zdravniki nismo mogli misliti, da bo odpor do cepljenja tako velik in tako nerazumljiv. Cepivo samo po sebi žal še ni prineslo odrešitve ... Ali se število obolelih in umrlih zaradi covida pred cepivom in po njem bistveno razlikuje? O, seveda, in to drastično v vseh starostnih skupinah; tisti, ki niso ce-


FOTO: ANDREJ KRIŽ

Vsaka kriza, tudi epidemija, razgali družbo.

Vzajemnost / JANUAR 2022 17


ZDRAVA PREHRANA

So sladila res boljša izbira od sladkorja?

V moji mladosti je bil sladkor posebno zdravilo. Moji mami je zdravnik, če nam je kaj »falilo«, svetoval: »Dajte otrokom sem pa tja tudi kakšno kocko sladkorja.« Bil je drag in mama je morala dati pet kilogramov fižola za pol kilograma sladkorja. A mama se je potrudila, mi pa smo »vsake kvatre« kocke sladkorja lizali počasi, s svetim spoštovanjem.

T

edaj ni nihče govoril, da sladkor škodi. Morda tudi danes ne škodi, če bi ga le uživali v primernih količinah. Po drugi strani nekateri mediji razglašajo fit ali bio življenje ter blagohotno svarijo, češ da se moramo izogniti sladkorju in ga nadomestiti z drugimi sladili, pa bomo zdravi in čili. Toda ali je res tako? Sladkor ali natančneje – glukozo, v kar se sladkor na koncu presnove spremeni, nujno potrebujemo za življenje in mišljenje. Glukoza je gorivo, ki vstopa v celice in iz njega telo pridobi energijo. Ključno vprašanje je količina. Telo pridobi največ glukoze iz ogljikovih hidratov. Telesna in psihična energija sta odvisni od sposobnosti nadziranja ravnovesja glukoze v krvi ter od sproščanja njenega potenciala. Možgani potrebujejo približno četrtino vse energije, ki jo telo pridobi iz hrane. Sledijo jetra, mišice in srce, ostanek porabijo drugi organi in imunski sistem. Vse sladke težave izhajajo iz neravnovesja glukoze v krvi. Za nadzor ravnovesja glukoze moramo upoštevati glikemični indeks, ki pove, kako hitro se posamezno živilo spremeni v glukozo v krvi. Težimo k uživanju nepredelanih živil z veliko vlakninami, ki imajo nizek indeks in se počasi spreminjajo v glukozo. Nasprotno imajo na primer sladkarije, beli rafinirani sladkor, beli kruh, beli riž, suho sadje in vse sladkane pijače visok glikemični indeks.

Kateri sladkor izbrati? Beli rafinirani pesni ali trsni sladkor je poceni in ga skritega zaužijemo 34 Vzajemnost / JANUAR 2022

tudi v prehranskih izdelkih. Beli kristalni sladkor je disaharid iz molekule fruktoze in molekule glukoze ter zelo hitro preide v kri; ima visok glikemični indeks in je z rafinacijo oropan koristnih snovi. Trebušno slinavko spodbuja k izločanju čezmerne količine inzulina. Nenehno pretirano vnašanje sladkorja v telo lahko povzroči psihično odvisnost. Zato so nerafinirani rjavi trsni sladkorji veliko boljša izbira; med njimi velja sladkor demerara za najbolj zdravo različico. Izdelujejo ga iz prvega soka, ki ga dobijo s stiskanjem. Prekuhajo ga, in ko se ohladi, kristalizira. Rjavi sladkor je bolj zdrav, ker je manj predelan in ohrani več mineralov in vitaminov kot beli rafinirani pesni sladkor, ki skoraj nima druge koristne sestavine. Tudi melasa iz sladkornega trsa ima veliko mineralov: kalcija, magnezija, kalija, selena in železa ter vitami-

na B 6. Melaso priporočam pri slabokrvnosti, zaprtosti in artritisu, luskavici in dermatitisu, zaradi vitamina B 6 pa tudi pri želodčnih razjedah. Ima izrazit in nekoliko grenak okus, ki se v pijačah in jedeh razgubi. Manj kakovostna je melasa iz sladkorne pese. Ima minerale, a nima vitaminov, uporabljajo jo le v industriji. Pri nas je skoraj neznan kokosov sladkor, pridobljen iz nektarja cvetov kokosove palme. S kuhanjem zgostijo sok in kristalizirajo sladkor brez dodatne predelave. Je bogat vir vitaminov skupine B ter mineralov, ima nizek glikemični indeks, zaradi obilja aminokislin krepi imunski sistem. Za sladkorne bolnike je primeren tudi sladkor mesquite iz puščavske rastline, ki zaradi proteinov in vlaknin zmanjšuje občutek lakote. Ima veliko mineralov in aminokislino lizin, pomembno za


Človek ne sme kar obležati Lani je v »klub slovenskih stoletnikov« vstopila Ana Rezar, ki se je starejši Žalčani spominjajo kot odlične frizerke. Skupaj z možem sta namreč dolgo let skrbela za pričeske mnogih občank in občanov v njunem salonu Kristl, imenovanem po možu Kristjanu.

Stoletnica Ana Rezar

R

odila se je 13. septembra 1921 v Celju kot peti otrok mami Ani in očetu Jožefu Novaku. Mama je bila šivilja, oče železničar. Družina je rasla, kmalu je bilo vsako najeto stanovanje premajhno, zato se je družina s sedmimi otroki pogosto selila. Spominja se, da je bilo življenje trdo, otroci so morali kmalu poprijeti za delo in si poiskati svoj kos kruha. Ana je končala obrtno šolo, se izučila za frizerko in opravila mojstrski izpit. Čedno frizerko je proti koncu leta 1939 zaposlil Kristjan Rezar, ki je imel frizerski salon v znani Janičevi hiši v Žalcu. Mojster, ki so mu domačini rekli Kristl in tako poimenovali tudi njegov lokal, je imel običajno dve pomočnici in dve vajenki, ki so skrbele, da so bile žalske dame in gospodje ostriženi oziroma urejeni.

Sama skrbela za salon in otroke Skupno delo mojstra in pomočnice Ane je preraslo v ljubezen, ki sta jo lahko kronala šele po vojni. Zato se Ana težkih let druge svetovne vojne

ne spominja rada, saj je bil oče njenih otrok najprej poklican v staro jugoslovansko vojsko, potem pa mobiliziran v nemško. Sama je skrbela za frizerski salon in majhne otroke. Prvi sin Kristijan se je namreč rodil leta 1941, Nuša dve leti kasneje, Marija pa leta 1945. Takrat so stanovali v skromni hišici Koširjevih na koncu »žalskih Benetk«. Časi so bili težki, a družina ni bila lačna. Koširjevi so imeli kozo, zato so otroci imeli mleko, ki je bilo takrat v mestih redka dobrina. Hmeljišča in travniki, ki so se od njihovega doma raztezali proti Savinji, so bili najljubša igrišča Kristlovih otrok. Vojna je minila, mož se je na srečo vrnil živ. Življenje je teklo naprej, delo v salonu in za družino 12 ur na dan, včasih tudi več. Leta 1946 sta se z možem končno lahko poročila ter leto za tem tudi kupila hišo v Žalcu zraven cerkve. Takrat je bila v njej še pošta, kasneje, ko je ta dobila nove prostore, pa sta tam uredila svoj frizerski salon.

lala in bila med ljudmi,« poudari Ana, ki je pri svojih stotih letih še vedno nadvse dejavna. Rada se sprehodi pred hišo, posedi in poklepeta z znanci in sosedi, vsaj dve uri na dan pa se še vedno posveča kvačkanju prtičkov, kjer je treba misliti. »Človek ne sme kar ležati, tudi če je star in ga kaj boli. Treba je imeti tudi neki red, pravi čas vstati, zajtrkovati in se nato lotiti nekega dela, da roke in možgani ne zaspijo. Nato dobro dene tudi počitek in tako je življenje vsak dan znova izpopolnjeno«. Nadvse pa je vesela tudi obiskov svojih šestih vnukov in pravnukov, ki ji lepšajo jesen življenja. Preden se poslovimo, jo povprašamo še po receptu za dolgo življenje in bistre možgane. Pove, da je potrebno veliko gibanja in veliko dela. Pa tudi skromnost, veselje do tega, kar počnemo, pozitivnost s čim manj jeze …, hkrati pa ne sme biti pretiravanja v ničemer, še doda ter nas pospremi do praga hiše, kjer nam pomaha v slovo.

Delala še po sedemdesetem letu

BESEDILO IN FOTOGRAFIJA:

Otroci so zrasli, se zaposlili, domov pa so se vedno radi vračali, kar še danes osrečuje mamo Ano, ki ji družina največ pomeni. Čez leta sta se z možem drug za drugim upokojila. Leta 1984 ji je umrl mož in čez leta je Kristlova hiša postala veliko prevelika in preveč prazna. Topel dom sta mami ponudila hči Miča in zet Janko v njuni hiši, kamor se je pred desetimi leti preselila. Vesela je, da je dovolj pri močeh in da zmore še sama poskrbeti zase, jima je pa hvaležna, ker vzorno skrbita zanjo in ji lepšata pozna leta. Ana je delala še po upokojitvi in smrti moža, frizirati je zares nehala šele po svojem sedemdesetem letu, ko je tudi zaprla salon. »Nisem delala zato, ker bi morala, a rada sem de-

Darko Naraglav

Zapolni svoj dan. WWW.MOJALETA.SI

Vzajemnost / JANUAR 2022 41


Glasbeno popotovanje Draga Vovka Novomeška rokovska skupina Rudolfovo je sredi sedemdesetih let ustvarila enega največjih hitov Grem domov v Novo mesto. Besedilo pesmi je napisal Drago Vovk, vrstnik in prijatelj članov skupine, na enem od druženj v takratni Perovi gostilni v Novem mestu, današnjem Slonu. Napisal je še eno legendarno pesem – Peronospora je živ hudič, ki sta jo izvajala ansambel Henček in Pero Lovšin.

D

FOTO: DRAGO VOVK

rago ni bil nikoli glasbenik, je pa z glasbo zelo povezan že od najstniških let. Kot novinar že petdeset let piše o glasbi in tudi fotografira, je avtor radijskih oddaj, lastnik snemalnega studia Sraka in Radia Sraka, ki je že od začetka družinski radio. Svoje prve prispevke in fotografije je objavljal v Dolenjskem listu, pozneje pa je pisal za številne revije in časopise (od Stopa, Antene, Mladine, 7D, Kiha do Nedela, Reporterja, Slovenskih novic), še vedno pa sodeluje z našo revijo, kjer predstavlja nekoč zelo uspešne ustvarjalce narodnozabavne glasbe. Pisal je tudi za jugoslovanski reviji Džuboks in Start ter angleški glasbeni časopis Folk News. V tem času se je nabralo veliko fotografij domačih in tujih glasbenih ustvarjalcev in spominov na stare dobre čase, ko še ni bilo interneta in smo poslušali še gramofonske plošče in kasete.

Lojze Slak v svojem vinogradu na Trški gori leta 2010

Od rokenrola do ljudskih godcev

FOTO: MIMOIDOČI

Delček tega, kar se je v vseh teh letih nabralo v Dragovem osebnem arhivu, je na ogled v novomeškem Jakčevem domu, ki spada pod Dolenjski muzej. Razstava z naslovom Glasba skozi objektiv Draga Vovka je posvečena vsem glasbenim zvrstem od rokenrola, panka, kantavtorjev do narodnozabavne glasbe. Gre za izključno slovensko glasbo z večjim poudarkom na dolenjsko-belokranjskih in posavskih glasbenikih, ki bo na ogled še do sredine februarja. Poleg skupine Rudolfovo so tu še fotografije Lojzeta Slaka, ansambla Henček, tudi Vlada Kreslina in Pera Lovšina. Najljubša pa mu je fotografija pevke Tatjane Gros s triletno hčerko Urško. Poleg foto-

Drago Vovk (na katrci) s člani skupine Rudolfovo pod novomeško kapiteljsko cerkvijo leta 1975 60 Vzajemnost / JANUAR 2022

grafij so razstavljeni tudi različni predmeti, plakati, članki, pisalni stroj, gramofon in kasetofon, na katerih si lahko zavrtimo izbrano glasbo. Ali pa izberemo svojo pesem v starem džuboksu, kjer je shranjenih 50 slovenskih plošč različnih glasbenih zvrsti: od rokenrola, pop glasbe do narodnozabavne glasbe. »Džuboks sem za 300 mark odkupil od novomeškega gostilničarja, ki se ga je želel znebiti. Kasneje se je premislil in ga želel odkupiti nazaj za 400 mark, vendar sem ga obdržal,« pove. Nad glasbo se je navdušil že v osnovni šoli, ko je ob sredah, ko je oče kegljal, pri mamini sodelavki poslušal gramofonske plošče. Gramofona mu starši niso kupili, so pa plačali naročnino na znan angleški glasbeni tednik New Musical Express. »Tako sem kar dobro poznal dogajanja na področju popularne glasbe po svetu,« pove. Še kot mladoleten se je želel udeležiti znamenitega angleškega festivala Isle of Wight, vendar mu starši niso dovolili in so mu raje kupili gramofon Solo. Na prvi festival v tujini je odpotoval na rokovski festival v Cambridgeu, potem na džezovski festival v švicarskem mestu Montreux in kasneje še na mnoge druge. Ko je obiskoval glasbene festivale po Evropi, je spoznal tudi prireditelje glasbenih dogodkov. Na njegovo pobudo so na njih nastopili tudi naši glasbeniki. Na zimski festival folk glasbe v Dordrechtu na Nizozemskem je pripeljal Slava Pluta, ki je igral na diatonično harmoniko, in njegovega očeta Tončka iz Semiča, ki je zaigral na bršljanov list, ter godca na violinske citre Jožeta Zajca iz Dobrepolja. »Tonček in Slavo sta tako navdušila prireditelje največjega folk festivala v Rotterdamu na Nizozemskem, da so ju naslednje leto povabili na nastop,« se spominja Drago in pove, da so potem sestavili še spremljevalno


IZBRSKANO IZ SPOMINA Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.

Brežiška mladina, ki je odraščala po drugi svetovni vojni, je komaj čakala na zimo, ko je zaledenela voda na bajerju ob Treppovi opekarni – ta namreč pozimi ni obratovala. Mladi so po ledeni ploskvi veselo drsali z okovanimi čevlji, nekateri fantje pa so že nabavili drsalke in igrali hokej. Prirejali so celo tekmovanja. Na sliki so igralci, ki so februarja 1949 igrali kot rdeči in beli, rezultat pa je bil 16 : 4 za rdeče. Fotografijo hrani Branko Brečko.

Fotografija je nastala leta 1942. Marija Trampuž iz Mirna, na fotografiji deklica s kitkami, je takrat imela 12 let, marca lani pa je praznovala že 91. rojstni dan.

Fotografija je nastala pred 65 leti, ko so učenci zaključili 2. razred osnovne šole na Dvoru pri Žužemberku. Otroci so od velike noči naprej hodili v šolo bosi, le Marija Golob je bila obuta, stanovala pa je tik ob šoli, se spominja Marija Debeljak Korošec. Nekdanje sošolce vabi, da jo pokličejo na telefonsko številko: 041 545 014.

Vzajemnost / JANUAR 2022 69


VRT IN DOM

Pepel je odlično naravno gnojilo

P

epel je odlično naravno gnojilo, ki še posebno ustreza zelju, cvetači, brokoliju, ohrovtu, brstičnemu ohrovtu in drugim kapusnicam. Vsebuje največ kalija, ki ga te vrtnine potrebujejo. Najkoristnejši je za kapusnice in čebulnice. Uporabljamo ga še na gredicah s krompirjem, česnom in čebulo. To odlično domače gnojilo je primerno tudi za paradižnik, papriko, kumare, jajčevce in druge plodovke. Pri gnojenju s pepelom ne pretiravamo, saj vsebuje veliko kalija. Zadostuje, če v enem letu porabimo največ kilogram lesnega pepela na deset kvadratnih metrov. Če ga potresamo v prevelikih količinah, je ovirana dostopnost dušika, ki je pomemben za rast rastlin. Preden začnete gnojiti s pepelom, priporočamo, da ga stehtate. Ob koncu zime ga v priporočenih količinah potresemo po površini tal. V tla ga najlažje vdelamo z ruskimi vilami, ki tla globoko rahljajo. Tako se povsem enakomerno razporedi v zgornjem sloju tal. Uporabne so tudi navadne vrtne vile. Najbolj enakomerno ga raztresemo po sne-

gu ob koncu zime. V tem primeru gnojimo s kompostom v času setve in sajenja. Lesni pepel v tla vdelamo vsaj 14 dni ali tri tedne pred setvijo ali sajenjem rastlin. Nikoli ga ne dodajamo skupaj s kompostom, gnojem in drugimi organskimi gnojili. Ne dodajamo ga na gredice, ki jih gnojimo s kompostom, če smo ga med letom redno in v tankih plasteh dodajali kompostu. Na gredice s čebulo, česnom in drugimi vrtninami, ki jih v tekočem letu ne gnojimo s hlevskim gnojem, kompostom ali kupljenimi organskimi gnojili, lahko dodamo kilogram lesnega pepela na deset kvadratnih metrov. Na gredico, ki jo med letom gnojimo s kompostom, ga dodamo 0,75 kilograma na deset kvadratnih metrov. V primeru jesenskega gnojenja z gnojem pa samo 0,5 kilograma. Največ pepela na negnojenih gredicah so vesele čebulnice, ker vsebuje veliko kalija, kalcija, zelo malo fosforja in skoraj nič dušika. V primernih količinah odlično dopolnjuje domači kompost, hlevski gnoj in kupljena organska gnojila. Vsa organska gnojila

Lunin setveni koledar Na slovenskem luninem koledarju so podana navodila za setev listnatih rastlin, sadja in zelenjave s plodovi, podzemnih pridelkov in rastlin s cvetovi. Po luninem koledarju delamo tako, da je del rastline, ki ga uživamo, v skladu z znakom na setvenem koledarju. Pri cvetači, brokoliju, artičoki je užiten cvet, zato jih sadimo, sejemo na dan za cvet. Tudi z lanom, sončnicami in drugimi zelišči, ki imajo užiten cvet, delamo na dan za cvet. Paradižnik, paprika, grah, fižol, sadno drevje, jagodičje imajo užiten plod, zato delamo na dan za plod. Pri solati, zelju, radiču, ohrovtu na dan za list, pri krompirju, korenju, kolerabi, črni redkvi in drugih korenovkah na dan za podzemne pridelke. Ko je lunin ali sončni mrk, na vrtu ne delamo ničesar. 78 Vzajemnost / JANUAR 2022

FOTO: OSEBNI ARHIV D. Š.

Ali vas zanima, katere vrtnine imajo najraje lesni pepel in koliko ga uporabimo na posameznih gredicah? Pepel vsebuje koristna hranila in najlažje ga dodajamo tako, da ga potresemo po površini tal in vdelamo v tla, dodamo ga lahko tudi kompostu.

Posipanje lesnega pepela

vsebujejo največ dušika, fosforja in premalo kalija. Druga pomembna hranila pa vsebuje lesni pepel. Nekaj pepela si prihranimo za poletne dni in ga dodajmo kompostu. V času košnje trave nastaja veliko organskih ostankov. Travo je najbolje pred dodajanjem na kompostni kup posušiti. Če dodajamo svežo travo, je treba med travo dodati tanko plast lesnega pepela. Tako na naraven način preprečimo gnitje. To naredimo na vsakih 15 centimetrov, da ga ne dodamo preveč. S tanko plastjo pepela lahko potresemo tudi kuhinjske odpadke. V primeru rednega dodajanja na kompostni kup ni potrebno dodatno gnojenje s pepelom na vrtu. Davor Špehar, Zeleni svet

www.zelenisvet.com * Za nasvet pokličite:

Davor 040 669 449


USTVARJALNICA

Črno-bela ustvarjalnost

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv. Mali medeninasti zaklad Zadnjič sem jo opazila v trgovini s starim pohištvom. Nič posebnega, razen ročk za odpiranje predalov in nogic. Pravzaprav sem omarico kupila zaradi ročk. Ker mi rjava barva ni pisana na dušo, sem ji nadela novo črno-belo obleko. Vznemirjenje, primerljivo z vznemirjenjem restavratorja, ki pod plastmi barv odkriva dragoceno fresko, pa me je prevzelo, ko sem čistila medeninasto okrasje. Ne le prelepi ročki, tudi pod nogicami, ki jih je nekdo že pred mano pobarval v rjavo, sem odkrila pristne medeninaste detajle. Počutje? Kot bi odkrila zlat zaklad.

Obrobek naj bo dolg toliko, kolikor si želite novo dolžino krila. Mehko, toplo in izvirno! Če vendarle ne želite preveč izstopati in si umislite kratkodlako tekstilno krzno, bo prenova prav tako lepo uspela.

Ptičja hišica izdelana v 20 minutah Na vrtu imamo pozimi običajno dve ptičji hiški, eno za manjše in drugo za večje ptice. Tista druga je prav na dan zaprtih trgovin vzela slovo. Kje lahko torej nemudoma ponudimo hrano kljunastim obiskovalcem, da je ne bo prekril naletavajoč sneg? Za prvo silo sta prišli prav kar dve kartonski škatli. Za dno hiške sem uporabila pokrov manjše škatle, iz ostanka kartona sem naredila

POTEM

PREJ

»Pepitnica« podaljšana s krznenim obrobkom Ali imate tudi vi morda v omari staro krilo, ki vam je prekratko? Če je v tradicionalnem in vedno aktualnem črno-belem vzorcu, imenovanem pepita, nikar ne oklevajte, seveda, če vam je še vedno prav. Kupite tekstilno dolgodlako krzno, ki ga vzdržujete tako preprosto kot volneno blago krila, in z njim podaljšajte krilo.

»stisnjene« stebre, streha pa je iz druge večje škatle. V garaži sem našla ostanek vodoodporne kopalniške zavese z mozaičnim vzorcem. Z njo sem preoblekla vse kartonske dele, da se ne bodo prehitro navlažili, jih spela s spenjačem in ... poglejte, tudi večji ptički imajo zasilno jedilnico s streho, ustvarjeno v manj kot 20 minutah. BESEDILO, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE:

Vlasta Cah Žerovnik

Vzajemnost / JANUAR 2022 85


Kapice Balonasto napihnjeno kapico nosimo na različne načine in je privlačna v prav vsaki barvi. Velikost: 54 do 56 cm obsega glave. Potrebujemo: 100 g volne v ustrezni barvi in 50 g bele volne; krožni pletilki št. 5 in 6. Vzorci. Gladki desni vzorec: na licu desne petlje, na narobni strani leve petlje. Gladki levi vzorec: na licu leve petlje, na narobni strani desne petlje. Podaljšana desna petlja: petljo na licu dela pletemo desno, le da pri tem vbodemo v petljo spodnje vrste, v vrstah na narobni strani pletemo levo petljo. Patentni vzorec (pletilke št. 5): nasnutek je deljiv z 2 + 2 krajni petlji. 1. vrsta (na licu): krajna petlja (osnovna barva), *1 leva petlja v osnovni barvi, 1 desna petlja v beli barvi, od * ponavljamo, krajna petlja z belo volno. 2. vrsta (narobna stran): krajna petlja z belo volno, *1 desna petlja z belo volno, 1 desna petlja v osnovni barvi, od

* ponavljamo, krajna petlja v osnovni barvi. 3. vrsta (na licu z osnovno barvo): krajna petlja, *1 desna petlja, 1 leva petlja, od * ponavljamo, krajna petlja. 4. vrsta (narobna stran z osnovno barvo): krajna petlja, *1 leva petlja, 1 desna petlja, od * ponavljamo, krajna petlja. 1. do 4. vrsto ponovimo 2-krat = 8 vrst. Osnovni vzorec (pletilke št. 6): petlje na licu dela razdelimo takole: krajna petlja, *5 petelj gladki desni vzorec, 1 petlja gladki levi vzorec, 1 podaljšana desna petlja, 1 petlja gladki levi vzorec, 5 petelj gladki desni vzorec, od * ponavljamo, krajna petlja. Vrste na narobni strani: krajna petlja,*6 desnih petelj, 1 leva petlja, 6 desnih petelj, od * ponavljamo, krajna petlja. Poskusni vzorček: 15 petelj in 28 vrst gladkega desnega vzorca = 10 x 10 cm. Izdelava: na pletilke št. 5 nasnujemo 82 petelj v osnovni barvi in pletemo 8 vrst rebrastega vzorca. Nadaljujemo z

osnovno volno in pletilkami št. 6 in v 1. vrsti petlje razdelimo takole: krajna petlja, *4 desne petlje, 1 petljo dodamo, 1 leva petlja, 1 podaljšana desna petlja, 1 leva petlja, 1 petljo dodamo, 3 desne petlje, 1 petljo dodamo, od * ponovimo še 7-krat, krajna petlja. Imamo 106 petelj. Nadaljujemo osnovni vzorec, ki ga začnemo z vrsto na narobni strani. V 34. vrsti, na licu dela, začnemo snemati takole: levo petljo pred podaljšano desno petljo in po njej popletemo levo skupaj s petljo pred njo oziroma za njo. Ostane 90 petelj. Snemanja ponovimo še 2-krat v vsaki 2. vrsti, da ostane 58 petelj. Nadaljujemo takole: krajna petlja, *1 podaljšana desna petlja, 1 gladka leva petlja, od * ponavljamo, krajna petlja. V naslednjih 4 vrstah popletemo po 2 petlji desno skupaj, da ostane 29 petelj. Tudi v naslednjih 2 vrstah popletemo po 2 petlji desno skupaj, da ostane 15 petelj. Delovno nitko odstrižemo in z njo preostalih 15 petelj potegnemo skupaj. Sešijemo oba robova po sredini zadaj.

Vzajemnost / JANUAR 2022 99


Millions discover their favorite reads on issuu every month.

Give your content the digital home it deserves. Get it to any device in seconds.