Page 1

št.12, december 2018, 2,10 C

Darilo KOLEDAR 2019

LUČKA KAJFEŽ BOGATAJ:

Očitno je energija prepoceni Bodimo vidni na cesti


NAŠ POGOVOR

Očitno je energija (še) prepoceni

Prav vroče je na vaši fakulteti ... Centralna kurjava je naravnana na povprečno temperaturo v novembru, zunaj pa je deset stopinj topleje. Te razlike so rak rana kurilnih sistemov, narejenih za drugačno podnebje. Svet kot celota se je od druge polovice prejšnjega stoletja do danes ogrel za eno stopinjo Celzija, Slovenija pa skoraj za dve. Ali je razlika posledica ravnanja drugih večjih držav, naših podnebno-geografskih razmer ali pa ga moramo pripisati kar samim sebi? Segreva se celoten svet, hitreje pa območja, ki niso blizu oceanov.

Foto: osebni arhiv

Nismo krivi kar sami? Segrevanje povzroča človek. Gledano primerjalno, sta sever in zahod zanj bolj kriva kot jug in vzhod zemeljske oble. Če se primerjamo z Azijci ali Afričani, smo skupaj z zahodnim svetom k segrevanju prispevali nadpovprečno. Ne moremo zdaj zanj kriviti le Američanov ali Kitajcev.

Ozračje se hitro segreva, v Sloveniji bolj kot marsikje drugje. Ali se bomo, grobo rečeno, scvrli ali pa bo naša vlada končno reagirala? Prof. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, pravi, da človeštvo ni prvič pred takim izzivom. »V srednjem veku se je natančno vedelo, da ni dobro prazniti nočne posode skozi okno, da se je vsebina razlivala po mestu. A so to vendar počeli. Potem je prišla kuga in so ugotovili, da je treba narediti kanalizacijo. Je pa pred tem pomrlo skoraj pol Evrope,« pravi. »Dojeli so tudi, da zaradi poplav in drugega ni mogoče zidati kjer koli, pa so si izmislili urbar in zemljiško knjigo.« 16

Vzajemnost / december 2018

Po oktobrskem poročilu Mednarodnega foruma za podnebne spremembe bo segrevanje ozračja hitrejše od predvidevanja, posledice pa hujše in zgodnejše, in to ne šele ob koncu stoletja, ampak že čez dobrih dvajset let. Naš Arso, Agencija za okolje RS, je takoj po poročilu foruma objavil še podrobnejše napovedi za Slovenijo in nam dodatno nagnal strah v kosti. Ampak nejevernih Tomažev ne manjka, tudi med znanstveniki. V preteklosti so nekateri skeptiki zanikali celo to, kar smo izmerili. Zdaj tega ni več, imamo le še nejeverne Tomaže, ki zanikajo napovedi za naprej. Vztrajnost ogrevanja je velika, traja že sto let, ogreli so se oceani, tega ni mogoče zanikati. Kdor danes dvomi o ogrevanju, zanika fiziko. Glede izračuna, za koli-


ko natančno se bo ozračje ogrelo do konca stoletja, za dve, dve in pol ali tri stopinje, pa obstaja negotovost, mogoče se je ušteti. Vendar te razlike niso ključne. Takoj ko bo za dve stopinji topleje, bo že tako hudo, da bo postalo vseeno, če se ozračje ogreje še za stopinjo. Takrat bomo že v resnih težavah. Zdaj nismo več v fazi varovanja, ampak reševanja okolja, s tem pa tudi sebe. Ali ga je mogoče rešiti brez temeljite korekture ali celo ukinitve sedanjega vulgarnega kapitalizma z ambicijo nenehne rasti, dobičkov in potrošnje? Pogosto pravim, da nikoli ni šlo za skrb za okolje, čeprav je to slišati bogokletno. Zemlja, planet kot tak, je preživela že dosti hujše stvari in jih bo tudi v prihodnje. Naš strah za Zemljo je strah zase, ki pa ga lažno zapakiramo na primer v dan Zemlje. Kakšen dan Zemlje neki, to je dan, ko se bojimo zase! Gre za problem celotnega podnebnega sistema. Mogoče je očistiti zrak recimo v Mariboru ali Ljubljani: ukinemo kurišča, prepovemo promet z avtomobili in čez nekaj tednov je zrak čist. Podnebne spremembe pa so globalne, ogrožen je celoten podnebni sistem, ogrožena je človeška civilizacija, ogroženi smo mi. Mi, ne pa naši otroci in vnuki, kot velikokrat slišimo. Vzrok je povečan pritisk na okolje, ki ga povzročajo napačen gospodarski model z nenehnim povečevanjem rasti, napačna izbira energije – fosilne, in naraščanje števila prebivalcev. Če ne bomo zadosti hitro reagirali, bo civilizacija, kot jo poznamo danes, izginila. Niste odgovorili na vprašanje. Treba je spremeniti gospodarski model, ozavestiti ljudi, trošiti manj energije, vse troje hkrati. Model rasti je v resnici model življenjskega sloga – kupujemo, mečemo proč, kupujemo dvojno, trojno, v povprečju imamo sedemnajst parov čevljev.

Ali je glede na nadpovprečnost segrevanja sploh še mogoče govoriti o zeleni Sloveniji? Še smo zeleni, toda ne po svoji pameti, ampak zaradi danih okoliščin. Slovenija kot država ima izjemno srečo, da se število prebivalcev ni zelo povečalo. Ves čas, pred sto leti ali zdaj, nas je približno dva milijona. Brez škode lahko posekamo nekaj gozdnih površin in jih spremenimo v kmetijske. Zadosti je zemlje, da se tja lahko preselijo ljudje iz sušnega Prekmurja ali predelov, ki jih ogrožajo poplave. Sreča je tudi, da imamo povirja, torej vode, ki izvirajo pri nas. Če ne bi bili več sami gospodarji svoje države ali če bi prišlo do množičnega priseljevanja od drugod, pa bi bilo vse drugače. Slovenija s petimi milijoni prebivalcev ne bo več zelena.

»Nikoli ni šlo za skrb za okolje.« Preprečevanje segrevanja ozračja ni paradna tema slovenske politike, ignorira ga. Je kakšna izjema? Odnos vlade je bil zadnjih dvajset let katastrofa tako na ravni ministrov kot državnih sekretarjev. Izjeme so na nižjih ravneh državne uprave. Tam so zadosti izobraženi in prodorni ljudje, ki so dojeli, kam bredemo. Služba za civilno zaščito na ministrstvu za obrambo, na primer Srečko Šestan, ki jo zdaj vodi, je podnebne spremembe vzela resno že pred desetimi leti. V sodelovanju z Arsom se je organizirala drugače, tudi kako v primeru poplav sodelovati z novinarji na tiskovni konferenci. Tudi nekateri ljudje na kmetijskem ministrstvu so jih dojeli. Na ministrstvu za gospodarstvo zanje nikoli ni bilo posluha, imela pa ga je turistična organizacija, ki je videla, da je čedalje manj snega. Državni vrh pa o podnebnih spreVzajemnost / december 2018

membah praviloma ne govori in navzdol ne daje nobenih predlogov. Pa bi jih moral. Ali novi premier Marjan Šarec kaže kakšno občutljivost? Ne, ne, je še nov novcat. Nekateri prejšnji predsedniki vlad so segrevanje ali popolnoma ignorirali, saj si predstavljate, kdo, ali pa so se samo pretvarjali, da jih skrbi. Trump mi je po svoje vsaj do neke mere celo všeč; ne dela se finega, pravi, da podnebnih sprememb ni, in konec. Pri nas smo imeli premierje, ki so jih podnebne spremembe grozno skrbele, storili pa niso nič. Kaj je boljše? Meni se zdi hinavščina slabša, kot pa če nekdo javno prizna, da za problem noče niti slišati. No, poplavljene kraje pa le obiščejo ... To pač, nauk je verjetno prišel iz Nemčije, kjer okoljski minister, ki ni obiskal poplavljenih predelov, ni bil znova izvoljen. Od takrat na poplavljena območja hodijo vsi nemški ministri pa tudi naši. Kakšni so bili naši ministri za okolje? Za ministrstvo za okolje je značilno dvoje. Prvič, to je resor, za katerega se koalicijske stranke nikoli niso potegovale, ampak jim je ostal. Običajno so ga dobile šibke stranke. Naše stranke namreč menijo, da državo ustvarjajo policija, vojska in pravosodje, medtem ko kultura, prostor in okolje niso Slovenija, čeprav je v resnici prav to državotvorno. Ministrstvo, ki je ostanek, pa ne more biti vodeno s srcem. Drugič, na položaju okoljskega ministra nikoli nismo imeli velikega strokovnjaka. Ne mislim, da bi moral biti ravno naravoslovec. Imeti pa bi moral občutek za okolje in politično moč. Zaradi odnosa do okoljskega ministrstva je bilo tako vedno že prvi dan po oblikovanju vlade jasno, kaj bodo lahko naredili. Ali ima ministrstvo ustrezne kadre? 17


u

Slavnostno, a vseeno varčno KOKOSOVE KOCKE

Čas, ko se leto poslavlja, nas spravlja v zadrego. Še posebej, če organiziramo praznovanje ali pogostitev. Navadno se pri tem zavijemo v varno zavetje poznanih receptov, ki jih pripravljamo vedno znova.

V

endar naj vam razkrijem skrivnost – tudi običajen jogurtov kolač lahko naredimo veliko bolj prazničnega, če izberemo drugačne sestavine in se poigramo z okraski. Že če ga spečemo v okroglem tortnem modelu, ne v običajnem pravokotnem, je napredek. Ali pa ga spečemo v večjem modelu, da bo pecivo nižje, in ga narežemo na manjše kose, velike le za en hiter mamljiv grižljaj. Okrasimo jih z nekaj potegi čokolade ter okraski, da dobimo praznični blišč. Pripravila sem vam preproste praznične recepte, ki jih lahko uporabite pri različnih praznovanjih ob koncu leta. Z njimi boste ustvarjalni, bleščavo svečani, a so kljub vsemu dobrohotni za denarnico. Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh. Fotografije: Krištof Koman

g

Sestavine za običajno velik pravokoten model: pol litra mleka I 150 g maščobe (maslo, margarina, kokosova mast) I 200 g čokolade (mlečne, temne, za peko ...) I 200 g sladkorja I 100 g kokosa in še malo za posip I 500 g piškotnih drobtin I dodatki po okusu in željah (glej različice) Priprava: V lonec nalijemo mleko, dodamo maščobo, nalomljeno čokolado, sladkor, pristavimo. Ko so vse sestavine že lepo raztopljene, vmešamo kokosovo moko in segrevamo toliko časa, da mešanica zavre. Takoj odstavimo s štedilnika in vmešamo piškotne drobtine. Krepko premešamo. Pekač obložimo s papirjem za peko tako, da gleda iz modela. Tako bomo sladico lažje vzeli iz modela in jo razrezali. Potem na papir vlijemo pripravljeno zmes, jo pogladimo in po vrhu posujemo s kokosovo moko. Postavimo v hladilnik za vsaj dve uri. Dobro ohlajeno sladico vza-

40

memo iz modela in narežemo na kocke, lahko jih vstavimo v papirnate košarice ipd. Različice: Namesto kokosa lahko uporabimo enako količino mletih orehov ali mletih praženih lešnikov, pri lešnikih je vrhunsko, če dve pesti lešnikov pustimo bolj grobo mletih ali celo narezanih in jih potresemo po masi sem in tja, da v ustih lepo zahrustajo. Za odrasle je pika na i, če zmes odišavimo z rumom, likerjem ali ohlajeno pravo kavo. Če je te aromatične tekočine več kot za eno žlico, potem to upoštevamo pri količini mleka. Namig: V tem receptu lahko uporabimo katere koli že navlažene piškote, ostanke potice, kos že suhega panetona, krajce božične štruce, razne čokoladne miklavže ali parklje … Vse te ostanke, ki jih je decembra vedno polno. Sama jih nalomim ali narežem, nato razporedim po pekaču in nato pri 70 do 80 stopinjah s priprtimi vratci pečice, da vlaga nemoteno izhaja, pečem približno pol ure. Suhe ostanke nato zmeljem v sladke drobtine, ki so odlična osnova za kokosove kocke.

Vzajemnost / december 2018


u

1 1

LEŠNIKOVI SRČKI Z RIBEZOVO MARMELADO

Sestavine za okoli 60 piškotov: 300 g moke I čajna žlička pecilnega praška I 150 g mletih lešnikov I 150 g sladkorja I ščep soli I pol žličke mletega cimeta I po želji pol žličke nastrganega ingverja I 3 žlice kakava v prahu I 175 g hladnega masla I jajce I kisla marmelada za nadev (malina, ribez, robidnice, sliva) I beli in temni čokoladni obliv, okraski Priprava: V posodi zmešamo moko, pecilni prašek, lešnike, sladkor, sol, cimet, ingver in kakav. Dodamo maslo v kosmičih in z rokami zmanemo v kašico. Nazadnje dodamo jajce, hitro dobro pregnetemo v gladko testo in oblikujemo hlebček, ki ga ovitega v folijo postavimo v hladilnik za dve uri. Pečico segrejemo na 180 stopinj, dva pekača obložimo s papirjem za peko. Polovico testa pustimo v hladilniku, drugo polovico testa pa razvaljamo in z modelčki izrežemo srčke, ki jih položimo v pekač. Preostanek testa pregnetemo in znova izrežemo piškote. Pekač s piškoti postavimo v ogreto pečico in pečemo 8 do 10 minut. Previdno! Piškoti so iz temnega testa – pečeni so, ko je spodnji rob piškota le rahlo porjavel. Pečene poberemo z lopatico in jih preložimo na mrežico. Ohladimo jih le toliko, da se ne opečemo, nato še tople po dva in dva spojimo z marmelado. Ohlajene piškote okrasimo s čokoladnim oblivom. Koristen nasvet: Za krašenje lahko kupimo že pripravljen čokoladni obliv (kuverturo) ali raztopljeno jedilno

čokolado pomešamo z malo maščobe: za krašenje piškotov na 100 g čokolade vzamemo okoli 40 g maščobe (olje, margarina ali maslo). Obliv z oljem ali margarino je svetleč, z maslom pa brez sijaja. Temno-beli čokoladni okras naredimo na piškotu tako, da najprej oblijemo z enim oblivom, počakamo minuto ali dve, da se malenkost strdi, nato oblijemo z drugim oblivom. Delamo črte, vijuge ali še mehak obliv s potegi paličice previdno razmažemo. Opomba: Ti piškoti se zaradi marmelade nekoliko zmehčajo. Shranite jih ločeno od povsem krhkih piškotov, najbolje v pločevinasto ali stekleno škatlo.

SNEŽENI PIŠKOTKI PRESENEČENJA Sestavine za 50 piškotkov:

125 g masla I 100 g sladkorja I jajce I vrečka vaniljevega sladkorja I 200 g moke I ščep soli I 100 g drobno mletih mandljev (najbolje olupljenih) I 50 g mlečne čokolade I sladkor v prahu za okras

Priprava: Razmehčano maslo in sladkor penasto umešamo, nato vmešamo jajce in vaniljev sladkor. Na masleno mešanico presejemo moko, jo solimo in vse dobro premešamo. Nazadnje dodamo še drobno mlete mandlje. Testo oblikujemo v hlebček, ga zavijemo v folijo ali vrečko ter za uro postavimo v hladilnik. Pečico segrejemo na 180 stopinj. Čokolado narežemo na koščke. Pekač obložimo s papirjem za peko. Z žličko zajamemo testo, ga oblikujemo v kroglico, v vsako potisnemo košček čokolade in ponovno oblikujemo kroglico, da skrijemo čokolado. Kroglice položimo v pekač, ki ga postavimo v segreto pečico, in jih pečemo 12 do 15 minut. Še vroče krhke piškotke poberemo iz pekača in povaljamo v sladkorju v prahu. Okrašene ohladimo na mrežici.

Vzajemnost / december 2018

41


SPOZNAJTE JIH

Koroški Bob Dylan Milan Kamnik, glasbeni samorastnik z Raven na Koroškem, je sodobni trubadur in ljudski pevec, a hkrati tudi umetnik, saj sam piše glasbo ter besedila in igra na kitaro in orglice ter tudi poje. Rečejo mu koroški Bob Dylan. »Počaščen sem, da mi tako pravijo, čeprav je ta slavni glasbenik in pesnik, nagrajen celo z Nobelovo nagrado za literaturo, vplival name le tako, da sem – po njegovem vzoru – začel zase pisati besedila in komponirati,« pojasni. In še nekaj je zanj zelo tipično. Navadno nastopa sam in prepeva samo v koroškem narečju in tako tudi z glasbo predstavlja svoje ljubljene domače kraje. Za nameček pa jim je demokratična Slovenija vzela tudi železnico, češ da ni ekonomična. »Zato se po naših ozkih cestah valijo kamioni v Avstrijo, namesto da bi ta tovor preusmerili na železnico. To pomeni, da smo imeli nekoč in danes neprimerne politike, ki niso znali načrtovati prihodnosti države, ki jim je bila zaupana,« je oster. Foto: osebni arhiv

Njegovo videnje sveta

Milan Kamnik, koroški kantavtor

J

e tudi oče Mojce, ki je glasbena pedagoginja in zaključuje magistrski študij, ter Matevža, ki je dijak novega programa na Koroškem – metalurškega tehnika, sicer pa je navdušen športnik. Rada poje tudi njegova žena Marjana, vodja enote Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. »Vesel sem, da me družina podpira. Brez njih bi težko vztrajal, saj kruh glasbenikov ni lahek, sploh ne tistih, ki smo iz province.« In poudari, da bo pel in nastopal do konca življenja. Njegove pesmi so v glavnem uporniške, saj z njimi opozarja na krivice, ki se dogajajo malemu človeku in tudi njegovi ožji domovini Koroški, ki je zaradi veliko preozkih in zastarelih cest odrezana od vseh večjih slovenskih mest. Obljubam, da bodo v kratkem dobili novi hitri cesti, ki jih bosta povezali z Ljubljano in Mariborom, Korošci ne verjamejo več. 60

Zaposlil se je v Železarni Ravne, ki je skupaj z večino industrije na tem koncu Slovenije propadla. Tudi zato in še zaradi ljubezni do glasbe si je leta 1997 pridobil status samostojnega kulturnega delavca. »Tudi ta kruh ni lahek, mi pa daje veliko zadovoljstva.« Glasbeno pot je začel kot pevec v šolskem zboru na Prevaljah, nadaljeval pa v vaškem ansamblu, kjer so preigravali svetovne in jugoslovanske uspešnice. »Najbolj je name vplivala selitev k mami na Ravne (prej je 14 let živel pri teti in starem očetu), saj sem tedaj začel poslušati Boba Dylana in mnoge tako imenovane folk izvajalce.« Z glasbenim prijateljem Tonijem Apohalom je tedaj ustanovil Duet Kora, ki so ga mnogi primerjali s sicer mnogo slavnejšima Simonom & Garfunklom. Potem je stopil na samostojno glasbeno pot. Z leti je postal še bolj kritičen do Slovenije, ki ni izpolnila njegovih pričakovanj. »Moja besedila kažejo s prstom na neodgovorne politike, gospodarske barabine, opozarjajo in ozaveščajo tudi o skrbi do naraVzajemnost / december 2018

Do zdaj je posnel osem albumov. Prvi je Dolina smrti, potem sledita Ibržnik (Odvečnež) in Je še kdo srečnejši kje? Potem je izdal še Prežih in jaz, album Brez narečja ni jezika, ki vsebuje tudi skladbo Tiha voda vejke grabne dieva, s katero je nastopil tudi na Festivalu narečnih popevk. Po krajšem premoru je izdal še album Gnar. Leta 2010 se mu je uresničila življenjska želja. Peter Orešič, radijski voditelj in ljubitelj kantrija, ga je povabil s seboj v Nashville, meko tovrstne glasbe. Tam je Milan spoznal kitarista in producenta Charlieja Kelleyja, ki je največ pripomogel k popolnemu kantri zvoku albuma Za mušter. Milanov jubilejni dvojni album pa ima naslov 40 let – Grta pa douta. ve. Vsaj upam,« pravi in pove, da skoraj ne mine nobena veselica na Koroškem brez njega. »Veliko pa nastopam tudi humanitarno.« Nikoli se ni silil naprej. »Če živiš v Ljubljani ali blizu nje, imaš več možnosti, da postaneš znan in začnejo predvajati tvojo glasbo na radijskih in televizijskih postajah.« Neva Železnik


IZBRSKANO IZ SPOMINA Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.

Na fotografiji, ki je bila posneta leta 1950, so uslužbenci Krajevnega ljudskega odbora Št. Peter na Krasu (danes Pivka). Pri fotografiranju se jim je pridružila Frančiška Melink, takrat bolničarka v bližnji ambulanti dr. Kinkela, ki nam je poslala fotografijo. Na skrajni levi strani stoji Leopold Melink, ki ga tedaj Frančiška še ni poznala, vendar se je zelo kmalu z njim poročila.

Fotografija, ki je nastala junija 1963, je z valete takratnega 8. b razreda OŠ Vide Pregarc iz Ljubljane. Šele oktobra letos so se nekdanji sošolci spet srečali. Z nekaterimi sošolkami in sošolci so žal izgubili stik, zato Tanja Rotar vabi tiste, ki se prepoznajo na fotografiji, pa niso prišli na srečanje, da jo pokličejo na telefonsko številko: 041 926 959.

Prvošolci OŠ Miklavž pri Ormožu so se fotografirali na začetku šolskega leta 1954/55. Otroci so prihajali v šolo bosi, pešačili so tudi iz oddaljenih krajev, kot so Brebrovnik, Vinski Vrh, Ilovci, Hermanci, Vuzmetinci, Kajžar, Krčevina, se spominja nekdanja učiteljica Rozalija Vremšak.

Vzajemnost / december 2018

73


VRT IN DOM

Foto: Selecta Klemm Gmbh & Co. KG

Vse o božični zvezdi Že v začetku decembra imamo v stanovanju adventni venček, božično lončnico in posejano božično žito. To so drobne stvari, ki si jih lahko pripravi vsak, da je dom praznično in veselo obarvan. Prepričana sem, da bi na vprašanje, na katero sobno ločnico najprej pomislite decembra, prav gotovo večina izbrala božično zvezdo. Razumljivo, to je najbolj iskana sobna lončnica v prazničnem času.

P

rvotno so cvetove božičnih zvezd uporabljali za rezano cvetje pri krašenju različnih slovesnosti. Legenda govori o revnem dekletu iz 16. stoletja, ki je živela v Mehiki. Za božič je želela položiti darilo v jaslice v čast Kristusovemu rojstvu. Ker ni imela denarja, da bi si lahko privoščila drago cvetje, je nabrala rdeče cvetove, ki so rasli na grmih v naravi. Domovina božične zvezde je Mehika. Najdemo pa jo tudi v turističnih krajih, ki jih Slovenci velikokrat

Zvezda se ni popolnoma obarvala

obiskujemo. Na Madeiri in Kanarskih otokih rastejo divje ob cesti, še posebej na severu otoka, kjer zaradi vlažnega zraka dosežejo več

Zakaj je zelena? Božična zvezda je fotoperiodna rastlina ali rastlina kratkega dne, ki za ponovno cvetenje potrebuje dolgo noč. Svetloba, ki sije ponoči nanjo, lahko zakasni ali ovira cvetenje. V zimskem času že zgodaj zjutraj prižgemo luč v domači dnevni sobi s staro rastlino, od katere pričakujemo, da bo ponovno zacvetela. Prižgana luč moti cvetenje. Takšno rastlino je bolje imeti v prostorih, ki so v popolni temi. Šele ko je obarvana, jo prestavimo v prostor za druženje. Nekaj posebnega med božičnimi zvezdami je sorta valentino. Edinstveno oblikovan cvet spominja na cvet vrtnice.

Božične zvezde v naravi

84

metrov višine. Od konca novembra do februarja se pokrajina spremeni v naravno tropsko božično deželo. Kot lončnico jo je prvič posadil Joel Roberts Poinsett, ki je bil prvi ameriški veleposlanik v Mehiki (leta 1820). Poinsett se je zanimal za botaniko in je odrezal vejico s številnih rdečih grmov, ki so rasli ob cesti. Potaknil jo je v svojem rastlinjaku v Južni Karolini. Tako je bila vzgojena ena prvih zvezd v lončku. V Evropi so jo vrtnarji v večjem številu začeli gojiti šele po letu 1960. Ali je božična zvezda res strupena? Bel mleček oziroma sok, ki priteče iz stebla, lahko povzroči draženje kože. Testi pa so pokazali, da bi morali zaužiti ogromne količine rastline, da bi imeli želodčne težave.

Vzajemnost / december 2018


A se danes nekam slabo vidi? Vožnja v temi utruja. Ni preprosto napenjati oči, da bi videli prek meje žarometov lastnega vozila in hkrati ne gledali v luči nasproti vozečih vozil. Če se še cesta lesketa zaradi mokrote, je mera človeške zmogljivosti že zelo polna.

K

dor živi na podeželju, ve, da iz teme pogosto prihajajo presenečenja, zaradi katerih ledeni kri in uide kletvica. Na primer tik pred sprednjim blatnikom iz teme zraste pešec, oblečen v temna oblačila in brez odsevne kresničke. Ali pa se pojavi kolesar brez luči in odsevnih stekel. To je pač zato, ker zunaj mest nimamo pločnikov in kolesarskih poti. A utruja tudi večerna vožnja v mestih. Že sam promet s svojo nervoznostjo učinkuje dražeče. Preveč osvetljenih reklam, utripajočih luči in odsevov pa so prav tako močne motnje, da bi lahko voznik opazil vsako nevarnost. Kadar pride do nesreče na cesti, se rado grdo zaplete pri ugotavljanju krivde. Ni nujno, da sodišče za krivega spozna pešca, ki je bil oblečen v črno. Precej pogosto namreč vozniku očitajo, da je bil premalo pozoren, da ni predvidel, da je bil prehiter. Pa čeprav je peljal – počasi. Prav strašljiv je primer, ki ga je v reviji MotoSI zapisala pravnica Barbara Knez Kostrevc. Na cesti je ležal opit pešec in avtomobilist ga je povozil. Sodišče je ugotovilo, da voznik ni bil zadosti skrben, ker bi moral kaj takšnega predvideti, saj je vozil po vinorodnih krajih.

Razmišljajte! In ukrepajte. Ali so stekla čista? Kdaj pa kdaj je treba avtomobilska stekla dobro očistiti s čistilom, krpo in papirjem tudi z notranje strani. Zaradi dihanja, izparin, prahu, morda celo kajenja se na oknih nabere rahlo motna plast, ki močno poslabša vidljivost. Na tem sloju umazanije se občutno bolj razprši svetloba od žarometov nasproti vozečih vozil in tudi obcestnih svetilk. Zato je še bolj moteče.

Z zunanje strani naj bodo stekla vedno čista! Pozimi se ne zgodi redko, da se po cestah vozijo avtomobili z zaledenelimi ali zasneženimi stekli. Voznik je le površno očistil steklo spredaj pred nosom in še malo ob strani, in to le toliko, da komaj vidi skoznje. To tako preprosto ne gre. Kdor parkira avtomobil na prostem, naj na sprednjo šipo položi folijo proti zamrzovanju in jo zatakne za vrata. Tudi kos kartona je učinkovit – dokler se ne zmoči. V avtu imejte rokavice, kapo in strgalo za šipe. Vse troje tudi uporabite. Kaj pa zarošena stekla? V hladnem avtomobilu se prvih nekaj minut vožnje šipe znotraj rade rosijo, ker se izdihan zrak kondenzira na steklu. Pomaga vklopljena klimatska naprava z ventilatorjem na vso moč, ker učinkovito razvlaži zrak. Pri roki naj bo vpojna krpa. Šobe sistema za prezračevanje usmerite v okna. Če spustite senčnike, bo to učinkovito preusmerilo zračni tok in šipe se bodo hitro posušile. Če pa se nikakor nočejo posušiti, je v avtu zagotovo preveč vlage. Pomaga, če ob suhih dneh odprete vrata in prezračite avtomobil. Preverite, ali kje pušča karoserija in voda zateka pod preproge. Ali je morda opešala klimatska naprava in potrebuje polnjenje s plinom? Kako kaj luči? Tehnični pregled avtomobila je marsikomu sitnost, vendar ni dobro nanj gledati tako. Tam možje vedno preverijo nastavitev žarometov in tudi svetilnost. Mene so pred kratkim opozorili, da levi žaromet nekaj slabše sveti. Hm, saj se mi je v temi zdelo, da nekaj ni v redu, pa si nisem verjel, saj je bilo vse videti brezhibno. Menjava žarnice je pokazala, da se je na Vzajemnost / december 2018

Slaba vidljivost, mokra cesta, pešec s psom – kar nekaj pasti za voznika!

stari žarnici naredila temna lisa, ki je zmanjšala učinkovitost.

Previdno z LED-žarometi Večji problem bodo imeli vozniki, ki imajo avtomobile z lučmi LED. To je danes zelo moderno, celo lično deluje, a ima ta palica dva konca. Teh luči ne moremo popravljati. Če je klasična žarnica vredna pol kave, stane nov žaromet LED pol dobre pokojnine. In tu se spet lahko vprašamo, ali to zares potrebujemo. Sodobni žarometi prinašajo tudi nepričakovane pasti. V predorih je mogoče pogosto videti avtomobile, ki vozijo z dnevnimi lučmi: spredaj svetijo ostro belo, zadnji del avtomobila pa je v temi. Pogosto se vprašam, ali lastnik novega avtomobila sploh ve, da ga vozniki, ki vozijo za njim, ne vidijo. Ali je le raztresen in ne pomisli? LED-žarometi so se slabo izkazali tudi v snegu, ker svetilne diode ne ustvarjajo dovolj toplote, da bi ta stopila sneg, ki se nabira na steklih sprednjih žarometov. Posledično mora voznik pogosto stopiti iz avtomobila in očistiti luči, da lahko vozi naslednjih nekaj minut – do ponovnega čiščenja. Sicer pa je treba tudi lučem posvetiti pozornost. Stekla naj bodo vedno čista. To redno naredimo zvečer doma ali na bencinski črpalki. Naj vam pride v navado. Besedilo in fotografija: Mitja Gustinčič

93


Modni šal Modni šal, okrašen z broško, bo razveselil vsako obdarovanko. Velikosti: za vse enaka. Potrebujemo: 300 g melirane volne, primerne za pletilke št. 8. Osnovni vzorec: krajna petlja, menjaje pletemo 1 desno in 1 levo petljo. Končamo z 1 desno petljo. V vrstah na narobni strani pletemo petlje, kot leže. Poskusni vzorček: 9 petelj in 18 vrst dajo kvadrat s stranico 10 cm. IZDELAVA: nasnujemo 29 petelj in pletemo osnovni vzorec. Približno 155 cm od nasnutka oziroma po želji vse petlje zazankamo. Stranske robove na enem koncu šala sešijemo skupaj 30 cm po dolžini, da nastane cev. Na koncu cevi naredimo počez do pregiba šala daljše sprednje šive. Nato nitko rahlo povlečemo skupaj in zadelamo. Cev na drugi strani šala meri v dolžino 35 cm. Rahlo nadržana cevasta konca šala položimo drug vrh drugega in ju z nekaj šivi sešijemo skupaj. Na to mesto pripnemo še broško.

Kvačkane balerinke

Priljubljene balerinke bodo toplo pogrele mrzle nožice mlajših in starejših gospa. Velikosti: 35/37, 38/40 in 42/44 (dolžina stopala 22, 25 in 27 cm). Opisi za 38/40 in 42/44 so v oklepajih. Potrebujemo: 100 (100/100) g sive (oziroma poljubne barve) debelejše volne in 50 (50/50) g svetlo rumene (oziroma poljubne barve) debelejše volne; kvačko št. 8. Vzorec: kvačkamo verižne, polgoste in goste petlje v krogih. IZDELAVA: vsak krog začnemo z 1 verižno petljo in ga sklenemo z 1 polgosto petljo v začetno verižno petljo. Na koncu vsakega kroga delo obrnemo. Kvačkati začnemo prstno konico. 1. krog (na licu dela): s svetlo rumeno nitjo oblikujemo zanko, vanjo vtaknemo kvačko, z njo zajamemo nit in jo prevlečemo, vendar je ne zategnemo v petljo (risba 1). Križišče niti pridržimo s sredincem in palcem, še enkrat ovijemo nit in jo prevlečemo skozi dobljeno zanko. Začetek niti položimo na desno (risba 2). Imamo prvo gosto petljo. Nato skvačkamo v zanko še 7 gostih petelj (= 8 gostih petelj). Potegnemo za začetek niti in tako zategnemo nitno zanko z 8 gostimi petljami (risba 3). Delo obrnemo. 2. krog (narobna stran): dodamo 6 (7/8) enakomerno porazdeljenih gostih petelj, da dobi-

mo 14 (15/16) gostih petelj. Delo obrnemo. 3. krog (na licu dela): kvačkamo goste petlje brez dodajanj. Delo obrnemo. 4. krog (narobna stran): dodamo 6 (7/8) enakomerno porazdeljenih gostih petelj, da dobimo 20 (22/24) gostih petelj. Naslednje 3 kroge kvačkamo brez dodajanj. Zadnji krog je na licu dela. Nadaljujemo s sivo volno in kvačkamo goste petlje v krogih do dolžine 9 (10/11) cm (merjeno od prstne konice). Za stranska dela s podplatom delo razdelimo na polovico in na prvih 16 (18 /20) petljah kvačkamo goste petlje v vrstah. Podplat meri 21 (24/26) cm (merjeno od prstne konice), ga prepognemo na polovico. Na notranji strani oba robova skvačkamo skupaj s polgostimi petljami (peta). Nato zgornji rob balerinke s sivo volno okrog in okrog obkvačkamo z 1 vrsto gostih petelj. Drugo balerinko kvačkamo enako.

1

2

Vzajemnost / december 2018

3

107

Vzajemnost, december 2018  

Lučka Kajfež Bogataj: Očitno je energija prepoceni Bodimo vidni na cesti

Vzajemnost, december 2018  

Lučka Kajfež Bogataj: Očitno je energija prepoceni Bodimo vidni na cesti

Advertisement