Page 1

LETNIK 47

NOVEMBER 2021 / 2,45 €

Ne izpuščajte zajtrka

DR. DAN PODJED

Naprave so vse pametnejše, ljudje vse manj


NAŠ POGOVOR

Naprave so vse pametnejše, ljudje vse manj

Medtem ko številne Slovenke in Slovenci v starostni skupini od 65 do 74 let nimajo računalnika niti pametnega telefona, jih več kot 51 odstotkov redno uporablja internet, na družbenem omrežju Facebook pa število uporabnikov, starejših od 65 let, najhitreje narašča. Komuniciranje v virtualnem svetu ima svoja pravila, vendar jih še nismo povsem usvojili. Zato smo se z dr. Danom Podjedom, antropologom z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izrednim profesorjem za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami, pogovarjali o prednostih in pasteh digitalizacije. Med drugim opozarja, da za sodobno tehnologijo stojijo podjetja, ki jih bolj kot skrb, da bodo pomagali potrošnikom, zanima lastni finančni interes.

Digitalizaciji se ne moremo izogniti, to je dejstvo. Kaj nam dobrega prinaša? Z digitalizacijo smo postali tisto, o čemer smo včasih govorili kot o globalni vasi. Danes v tej globalni vasi živimo, saj se lahko s komer koli na drugi strani oceana pogovarjamo, naročamo stvari iz Kitajske, Azije, ZDA … Svet imamo dobesedno na dlani, in to je velika prednost digitalizacije. Obenem pa opozarjate, da nas sodobna tehnologija vse bolj zasužnjuje ... V zadnjih desetih, mogoče petnajstih letih res opažam, da prav mi vse bolj postajamo podaljški digitalnih naprav, ne pa da so naprave naši podaljški. Telefoni usmerjajo naša dejanja in nam preusmerjajo pozornost, pogosto nas tudi zasvojijo. Tega se bojim. Skrbi me, da postajamo ne samo delavci v digitalnem kapitalizmu, ampak tlačani v digitalnem fevdalizmu. To pomeni, da ima peščica izbrancev nadzor nad našimi podatki, medtem pa nas večina vsak dan brezplačno dela za to, da ti ljudje še bolj bogatijo. Skrb vzbujajoče je še, da spletu zaupamo najintimnejše informacije o sebi. Iskalnik Google, recimo, ni le sredstvo za pridobivanje informacij, pač pa je tudi preročišče ali celo prostor za spoved, zaupamo mu kar koli, o vas ve več, kot veste vi sami ali vaš 16

Vzajemnost / NOVEMBER 2021

psihiater, župnik, partner … Ve, kje hodite, s kom se družite. Ali nas mora to skrbeti? Ustvarili smo novega boga, vsevidno oko, ki nas gleda povsod. Mogoče se zaradi tega vedemo drugače, smo previdnejši in bolj pridni. Ne vem, ali poznate sistem družbenega razvrščanja, ki ga uvajajo na Kitajskem. S pomočjo pametnih kamer državljane ves čas spremljajo. Vsak posameznik dobi kreditno oceno, ki je odvisna od tega, kako se vede v javnosti in na spletu, kdo so njegovi prijatelji, kaj kupuje, kako redno plačuje račune in odplačuje kredite. Če mu ocena pade, izgubi nekatere ugodnosti, ne more na primer dobiti vizuma za tujino, ne more sedeti v prvem razredu na vlaku, otroka ne more vpisati v želeno šolo … V provinci Šindžjang, kjer živijo Ujguri, pa poleg vsega drugega spremljajo tudi, kakšne volje so ljudje. Če opazijo kakšen mrk, zaskrbljen obraz, osebo povabijo na razgovor. Marsikdo se seveda vpraša, ali se bo tak način nadzorovanja iz Kitajske razširil tudi k nam. Naj povem, da sem bil pred tremi meseci v Srbiji, kjer so postavili tri tisoč Huaweievih kamer, in to v navezi s Kitajsko. Hitro se tudi našim krajem očitno približuje nadzorni sistem, ki mu nekateri pravijo kar operacijski sistem za digitalni totalitarizem. Zato pravim, da je Evropska unija s

splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), nad katerim smo se tako zgražali, še zadnji branik digitalne demokracije. Bistvo te uredbe je, da ima vsak pravico do izbrisa, če želi izbrisati svoje podatke z omrežja, in pravico do odklopa. Po mojem mnenju bi moral imeti vsak človek pravico, da je neviden, da je sam, ko to želi, da gre na sprehod v gozd brez pametnega telefona ali zapestnice, ki šteje korake in spremlja, kaj počne. Pogosto pozabljamo, kdo je zadaj, za zaslonom. To so podjetja in ljudje, ki si jih lastijo. V njihovem interesu je, da ste pred zaslonom čim več časa. Da imate telefon ves čas s sabo – šele potem ste v današnjem času po njihovih merilih pravi človek. In po možnosti moramo imeti najnovejši model telefona … Da, seveda, bolj in bolj pametnega. Ampak s tem, ko dobivamo pametnejše naprave, nismo ljudje nič pametnejši. Pravzaprav se nam kognitivne sposobnosti zmanjšujejo. Kar vprašajte se, koliko telefonskih številk znate na pamet. Komaj katero, res, ampak saj vemo, da pretirana uporaba tehnoloških naprav najbolj poleni možgane. Raziskava med londonskimi taksisti je pokazala, da imajo tisti, ki pri vožnji uporabljajo napravo za naviga-


FOTO: ANITA ŽMAHAR

»Zasebnost brez premisleka ponujamo na ogled.«

Vzajemnost / NOVEMBER 2021 17


ZDRAVA PREHRANA

Zajtrk je najpomembnejši obrok

Pregovor pravi, da zjutraj jej kot cesar, opoldne kot meščan, zvečer kot berač. V njem je veliko modrosti. Z zajtrkom moramo zagotoviti vsaj četrtino dnevnih potreb po hranilih in tretjino potreb po energiji. Če energije ne dobimo, telo preklopi na »stanje preživetja«, zato nam je zmanjka za reševanje nalog, postanemo nezbrani in vse manj sposobni misliti.

N

ajpogostejša napaka, ki jo mnogi ljudje delajo, je izpuščanje zajtrka. To slabo navado odrasli prenašajo na otroke in vnuke in jim tako naredijo veliko škode. Zajtrk bi moral biti skupni družinski obred, saj z njim utrjujemo pozitivne vrednote: pripadnost in ljubezen, sprejetost, občutek varnosti in veselega vzdušja, kar nam dá moč za premagovanje stresov in utrjuje občutke estetike ob lepem pogrinjku in morebitni skupni pripravi. Zajtrk vsem, od otrok do najstarejših članov družine, dvigne raven glukoze v krvi, obnovi zaloge hranil, ki smo jih porabili med spanjem, ter spodbudi metabolizem, ki se je ponoči upočasnil. Pri zajtrku moramo dobiti dovolj ogljikovih hidratov; ti se razgradijo do glukoze, ki je gorivo za možgane. Čeprav so možgani majhni v primerjavi z vsem telesom, pa porabijo četrtino vse energije, ki jo telo potrebuje. Med delom, zlasti umskim, med učenjem in poukom mora biti raven glukoze v krvi in posledično v možganih bolj ali manj

enakomerna. Če je raven glukoze nizka ali če hitro upada, nam pešata miselna in telesna energija. Tisti, ki izpuščajo zajtrk, imajo slabše rezultate na vseh področjih.

Zajtrkujmo pred osmo zjutraj Raziskave so pokazale, da opuščanje zajtrka kar za trikrat poveča nevarnost nastanka krvnih strdkov. Med spanjem so trombociti najmanj lepljivi, ko se prebudimo, pa se lepljivost naglo poveča. Če zajtrkujemo pred osmo uro, se lepljivost zmanjša. Zakaj je tako, medicina še nima odgovora, a z meritvami beta-tromboglobulina (indikatorja aktivnosti trombocitov) so ugotovili, da je bila ta aktivnost v dneh brez zajtrka dvainpolkrat višja, z zajtrkom pa bistveno nižja. Torej jutranjemu tveganju za srčni napad in kap se bomo najbolje izognili z rednim zajtrkovanjem. Dobro je vedeti, da beli kruh ni dober za trajno energijo, saj dá pravcati sunek energije, ki pa hitro upade. Povsem drugače je, če zaužijemo črni kruh ali kruh iz enotne moke,

Kruhinpotica.com v novi podobi Odslej boste še enostavneje brskali po bogati vsebini in hitreje našli recepte na spletni strani www.kruhinpotica.com. Izkušenim mojstrom, še bolj pa začetnikom, so dobrodošla navodila, s pomočjo katerih lahko korak za korakom pripravite svojo prvo mojstrovino. Zbranih je več kot 2000 receptov za kvašene dobrote, kot so potice, različne vrste kruha, pite, pletenke, pice ... Objavite pa lahko tudi svojega. Fala Slonček, stari prijatelj vseh domačih pekov, vas vabi, da se mu pridružite. 38 Vzajemnost / NOVEMBER 2021

rženi ali ovseni kruh. Oves ima veliko počasi razgradljivih ogljikovih hidratov in dalj časa enakomerno zagotavlja energijo in raven glukoze. Ima tudi veliko aminokisline triptofan za tvorbo serotonina za boljše razpoloženje. Z njim so bogata jajca, in to v vseh oblikah priprave. Koruza, mleko, sir in drugi mlečni izdelki (jogurti, skuta ...) imajo aminokislino tirozin, ki se v možganih spremeni v noradrenalin, ta pa zagotovo prežene slabo voljo in zbistri možgane, da miselni procesi hitreje in učinkovito stečejo. Enako so pomembne tudi druge aminokisline iz beljakovinske hrane ter vitamini in minerali, prav tako tudi omega-3-maščobne kisline. Za dobro delovanje možganov zjutraj potrebujemo še sovplivanje devetih mineralov in prav vseh vitaminov. Velikokrat sem že zapisala, da pomanjkanje enega samega minerala ali vitamina že sproži neravnovesje, kar povzroča slabo delovanje možganov in telesa kot celote. Pri zajtrkih ni treba iskati eksotike, saj tudi doma najdemo dovolj možnosti za uravnotežen zajtrk. Mirno lahko zapišem, da je jajce eno najidealnejših živil za zajtrk. Vsebuje najbolj izkoristljive beljakovine,


SPOZNAJTE JIH

Gibanje in tarok

Majda Konvalinka iz Ljubljane je zaradi svojih številnih dobrih del leta 2011 postala slovenska naj prostovoljka leta. Za dolgoletno človekoljubno delovanje je štiri leta kasneje, ko je imela že devetdeset let, prejela še državno odlikovanje Rdečega križa Slovenije. Pri tej človekoljubni organizaciji deluje že skoraj šestdeset let. Čas je treba dobro izkoristiti

Majda Konvalinka rada plete nogavice za ljudu v stiski.

L

judem v stiski pomaga, odkar pomni, pravi 96-letna sogovornica, ki še sama skrbi zase. Sem in tja sicer zboli, a vsem zdravstvenim tegobam pogumno kljubuje. Pred leti je premagala tudi raka dojk. »Da je treba revnim in nesrečnim pomagati, so me naučili že starši, jaz pa svoja otroka, onadva sta to prenesla na moje vnuke … Tako se veriga dobrote nadaljuje. To je zelo pomembno v tem svetu, kjer nekaj veljajo le dobiček, moč, oblast in rivalstvo,« nadaljuje sogovornica, ki se je rodila v Kranju. Že več kot šest desetletij pa vse poletne mesece preživi v Dolenjskih Toplicah, kjer je imel legendarni dr. Konstantin Konvalinka, možev oče, pred drugo svetovno vojno dvajset let v lasti terme in tudi veliko hišo. Le-to je kasneje prodala, saj je ni več mogla vzdrževati ter negovati okolice, in si kupila stanovanje v topliškem naselju. Sicer pa izvem, da še veliko bere. Še vedno dnevne časopise in revije, da je na tekočem z dogajanji v svetu in doma. Rada rešuje tudi križanke, sudoku, še najraje pa igra tarok. Če najde »žrtve«, ki imajo tako kot ona radi to igro. »Veliko tudi pletem. Vsak teden vsaj en par toplih nogavic za ljudi v stiski.« Največ jih nosijo brezdomci, ki so tudi pozimi veliko zunaj. »Volno dobim na ljubljanskem območnem združenju Rdečega križa. Tja jo prinesejo ljudje, ki ne znajo plesti in volne ne potrebujejo.« Starejšim svetuje, da se lotijo stvari, ki so jih zamudili v mladih letih. Kdor pa je imel že prej številne konjičke, naj jih nadaljuje. Za dušo in delo.

Pravi, da se ji zdi, da čas res prehitro teče in življenje hitro mine. »Zato ga ne kaže zapravljati za prepire.« Sploh nima občutka, da je že gospa v letih in da ji do stotice manjkajo le še štiri leta. »Živela bom do stopetega leta, potem bom pa še videla,« pravi v smehu in ne pozabi povedati, da je bila nekoč, ko se je še pisala Kos, dobra športnica pri Sokolu, predvsem odlična orodna telovadka in plavalka. Njena specialnost je bil kravl. Dobro je tudi smučala in kolesarila. Vsega tega zdaj ne počne več, se pa izjemno rada sprehaja. Rada se spominja svojega moža, ki je umrl že leta 1988, star šele 76 let. Spoznala sta se malo po drugi svetovni vojni, ko sta bila oba v službi na tožilstvu: ona v Kranju, on v Ljubljani. »Takoj sem mu padla v oči, mi je zaupal, ko sva bila že fant in dekle.« Šlo je za obojestransko ljubezen in leta 1947 sta se poročila. Oba sta imela rada življenje, družino, družbo in tarok. »Oba sva imela toplo srce, saj sva bila presrečna, če sva lahko komu pomagala.« Najraje sta to počela tako, da tisti, ki sta mu pomagala, ni izvedel, od kod je pomoč prišla. Žalostna je, da je v tem ponorelem svetu, kjer so dobiček, naglica in brezobzirnost na prvem mestu, čedalje več brezposelnih, revnih, zapostavljenih, bolnih in osamljenih, preziranih, prezrtih, celo zlorabljenih, trpinčenih, ogoljufanih, diskriminiranih in izločenih. »Če bi najbolj bogati odstopili samo odstotek tistega, kar imajo, bi bilo na svetu veliko manj revščine,« je prepričana. »Ko dela človek življenjsko bilanco, kar se v mojih letih že spodobi, tedaj nič ne pomeni, da ima kdo v lasti hišo, avto, luksuzno ladjo. Tedaj nekaj velja le, ali si imel koga rad, si znal biti pravi prijatelj, predvsem pa velja, ali si bil dober človek. In ali imaš še koga, ki te ima iskreno rad in te ceni ter spoštuje.« Čisto na koncu se je še pohvalila, da vsako jutro začne s telovadbo. Ker so ji otekale noge in si ni predstavljala, da bi vse dneve presedela doma, si je plačala terapije v zdravilišču. Da bi znova hodila, da bi spet sedela v parku v senci dreves. »Hčerka Maša me je na terapijah spremljala in vse vaje fotografirala in me tudi spodbuja pri vadbi.« In Majda spet hodi. Vsak dan naredi gotovo vsaj 8000 korakov. »V starosti je treba skrbeti za možgane in telo, sicer postane življenje težko in nekakovostno,« je sklenila. BESEDILO IN FOTOGRAFIJA:

Neva Železnik

Vzajemnost / NOVEMBER 2021 61


ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Skrivnostna gospa iz Škofje Loke

Na Mestnem trgu številka 9 v Škofji Loki so pri arheoloških raziskavah na območju nekdanjega komuna naleteli na gotske arhitekturne ostanke in številne drobne najdbe. Poleg preprostega ognjiščnega posodja, živalskih kosti in najrazličnejših predmetov za vsakdanjo rabo so bile odkrite tudi večje količine loške slikane meščanske keramike.

G

FOTO: JOŽE ŠTUKL

re za namizno posodje, ki so ga uporabljali v bogatejših meščanskih hišah za serviranje hrane. Posode so bile izdelane na lončarskem vretenu in okrašene s tehniko vrezovanja oziroma graviranja. Okrasje je bilo tudi bogato obarvano. Vse posode so bile nato še prevlečene z brezbarvno glazuro. Motivika, katere izraznost sega od realističnih do stiliziranih prikazov, zajema izbor predstav iz rastlinskega, živalskega in geometričnega sveta. Loška slikana meščanska keramika, ki jo časovno umeščamo v 16. in prvo polovico 17. stoletja, je bila izdelek domačih lončarskih delavnic, čeprav izdelana pod vplivom razvitejših lončarskih središč severne Italije. S tem območjem je imela Škofja Loka vzpostavljene močne trgovske povezave, po katerih so poleg

Keramični krožnik iz 16. stoletja

INFORMACIJE: Loški muzej Škofja Loka Grajska pot 13, Škofja Loka tel. št.: 04 50 70 400 www.loski-muzej.si e-naslov: info@loski-muzej.si 74 Vzajemnost / NOVEMBER 2021

Veduta Škofje Loke, Matthaus Merian, 1649

številnih dobrin potovali tudi tuji mojstri in obrtne izkušnje. Posebnost med gradivom loške slikane meščanske keramike – tako glede kakovosti izdelave kot tudi v motivnem smislu – predstavlja krožnik, izdelan iz svetlo rjave gline. V sredini je realistično upodobljen doprsni portret ženske v noši in s pričesko v renesančnem slogu 16. stoletja. Osrednji motiv, ki ga obdaja pletenica z ostrimi robovi, je izveden v tehniki graviranja in slikanja, ob uporabi bele, rumene, rjave, zelene in modre barve za poslikavo. Zaradi večje obstojnosti okrasa je bil sprednji del krožnika pred ponovnim žganjem prevlečen še z brezbarvno glazuro. Renesansa, ki se je začela v Italiji in se razširila po vsej Evropi, je predstavljala preporod in osvoboditev človeka iz tesnih srednjeveških spon ter nakazala prehod v novi vek. V ospredje je začela postavljati človeka, obujati antiko in njene ideale, njen vpliv pa je bilo čutiti v literaturi, filozofiji, umetnosti, arhitekturi, glasbi, politiki, znanosti in celo reli-

giji ... V tem času se je – seveda predvsem v višjih družbenih slojih – začela pojavljati ženska modernega časa, pripravljena, da vstopi v svet, ki ji je bil do takrat nedosegljiv. Z dostopom do izobraževanja so postajale samozavestnejše, začele so pisati pisma, pesmi in zgodbe, nekaterim pa je bila omogočena tudi udeležba v aktivnem vsakdanjem življenju in celo politiki. Odmev tega širšega evropskega dogajanja srečamo tudi na krožniku loške slikane meščanske keramike. Kdo je bila portretirana renesančna dama iz Škofje Loke, s čim se je ukvarjala in kakšen status je uživala v tedanji družbi, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Kljub vsemu pa njena osnovna sporočilnost ni zato nič manjša. Že njena prisotnost nakazuje, da je bila Škofja Loka v tem času visoko razvito moderno mesto, vendar ne le v gospodarskem smislu, njeni prebivalci so dosledno sledili tudi duhovnim trendom časa in prostora. Jože Štukl


IZBRSKANO IZ SPOMINA Spoštovani bralci, škoda bi bilo, da zgodovina s starih fotografij ponikne v pozabo. Pobrskajte po starih albumih, predalih ali škatlah, pošljite nam fotografije in delite svoje spomine z drugimi bralci. Oddolžili se vam bomo z darilcem.

Fotografija je iz leta 1930 s poroke zakoncev Bukovšek iz Loč pri Poljčanah. Hrani jo hči Marija Petek iz Mlač. Kmalu bo praznovala 91. rojstni dan, a še vedno zna na pamet pesem Stoji učilna zidana, ki jo je kot petletno deklico naučila mama.

Na fotografiji iz leta 1915 je Angela Vařacha, rojena Podrekar, s hčerkama. V naročju ima mlajšo hčerko Jožico, ob njej pa stoji Božena, mama Brede Kecman iz Kranja, ki nam je poslala fotografijo.

Marija Dolamič iz Gajševcev in Franc Kolar iz Logarovcev iz občine Križevci pri Ljutomeru sta se poročila 24. maja 1942 (slika levo). Fotografija družine s sedmimi otroki pa je nastala avgusta 1959. Obe fotografiji hrani najmlajša hči Ana Kolarič iz Gajševcev (slika zgoraj). Vzajemnost / NOVEMBER 2021 75


Stebričasto sadno drevje za žive meje Ali si želite ozke in pokončne stebričaste češnje, jablane in hruške, ki jih lahko sadite v žive meje? Takšna sadna drevesa so idealna za atrije, terase, visoke grede in manjše vrtove. V svetu stebričasta sadna drevesa poznajo že vrsto let. Pri nas jih še premalo uporabljamo za rešitve na vrtu, kjer je manj prostora.

S

FOTO: ADOBE STOCK

sajenjem stebričastih sadnih dreves si lahko ustvarite zasebnost in uspešno nadomestite žive meje iz cipres. V poletnem in jesenskem času lahko kar z ležalnika utrgate sočen plod z domačega vrta. Zanimiva so za vrtove z malo prostora, ker ne rastejo v širino in ne zasedejo veliko prostora. Sadite jih lahko po tri skupaj v trikotniku. Tako poskrbite za dobro oploditev in lepšo podobo zasaditve, saj deluje kot en velik sadni stolp. Če želimo med drevesi hoditi, ustrezno povečamo razdaljo sajenja. Za dobro oploditev je treba v bližini saditi vsaj dve različni sorti. Med drevesi za

živo mejo naj bo 70 centimetrov razdalje, saj drevo v povprečju v širino doseže 60 centimetrov. Razdalja med rastlinami v trikotniku naj bo 70 centimetrov. Če jih sadimo v dve vrsti, je razdalja med vrstama dva metra. Sorte stebričastih jablan, ki so cepljene na podlago M 26 in MM 106, dosežejo višino tri do štiri metre in potrebujejo oporo. Sadimo jih v sadne žive meje, atrij ali pred vrtom. Izogibajte se sortam, ki so cepljene na podlago MM 111, kajti te ne potrebujejo opore. Tako na vrtu ne boste imeli jablane, ki bi bila višja od petih metrov. Za urbane nasade na terasah in balkonih priporočamo izbor sort, ki so cepljene na šibke podlage. Podlaga jablane M 9 se običajno uporablja za sajenje v lonce in visoke grede. Tako cepljena sorta doseže višino do dveh metrov. Nizke podlage izbiramo tudi pri hruškah in češnjah. Pri sajenju stebričastih sadnih dreves velja pravilo, da je rast bolj bujna, če jih sadimo globoko. Na splošno naj velja pravilo, da je cepljeno mesto pet do deset centimetrov nad nivojem tal. Jablane prvič režemo pred začetkom vegetacije, to je običajno mar-

Kaj sejemo in sadimo v novembru? Česen na vrtu sadimo takoj po prvi slani. Če ste pozabili na setev zimske solate, lahko posadite sadike. Če je jesen topla, še vedno sadimo majski srebrnjak za mlado čebulo, sejemo divjo rukolo in azijsko listno zelenjavo. Od začetka do sredine novembra sejemo grah in bob. Na sadnem vrtu sadimo asimino, kaki, kivi, oreh, lesko, češnjo, kutino, jablano, slivo in drugo sadno drevje. Zanimive so rumene, črne, rdeče in vijoličaste maline. Grmičasta jagoda haskap pa predstavlja prvo sadje na vrtu. Zelo priporočamo tudi sajenje aronije, ameriške borovnice, brusnice, robide ter zdravilnega rakitovca. Tudi šmarna hrušica ima lepe liste in plodove. Plodovi so zelo okusni in aromatični, uporabljamo jih za sok, marmelade in sladice. 88 Vzajemnost / NOVEMBER 2021

ca. Zamudniki lahko režejo drevesa vse do cvetenja. Predolge stranske poganjke jablane režemo na tri do pet očes. Režemo jih lahko tudi tako, da vse poganjke, ki so daljši od 20 centimetrov, prikrajšamo na pet do 15 centimetrov in ohranimo nekaj rodnih brstov. V posodi je rast v višino manj bujna. Tako nizko rastoče sorte dosežejo višino do enega metra in pol. Prostornina posode naj bo 50 litrov in več. Na naši terasi uspeva češnja v posodi s prostornino 70 litrov. Večja ko je posoda, lažje bo rastlina prenašala stres zaradi pomanjkanja vode in temperaturnih šokov v poletnem času. Posoda naj bo svetle barve, prednost imajo posode iz naravnih materialov, ki se ne pregrevajo tako hitro kot plastični lonci. Stebričasta sadna drevesa sadimo v skupinah tudi na visoke grede. Skupaj posadimo dve do tri rastline iste vrste. Za sajenje jablan so primerne tudi visoke grede, ki so široke in visoke en meter. Na tako visoko gredo posadimo praviloma eno drevo. Okrog sadnega drevja pa lahko posadite tudi druge cvetoče rastline in tako popestrite celotno zasaditev. Davor Špehar, Zeleni svet

www.zelenisvet.com * Za nasvet pokličite:

Davor 040 669 449


USTVARJALNICA

Ko ima domišljija prosto pot

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv. Stenska ura z izvirno mozaično preobleko Okrogla stenska ura s premerom 33 centimetrov je bila ena tistih, ki jih imajo v trgovinah pod oznako »ugodna cena«. Na njej je bil motiv, ki mi ni bil všeč, zato sem ga prekrila z belo barvo in uri nadela novo izvirno mozaično preobleko. Najprej sem narisala spiralasti vzorec, nanj pa s silikonskim lepilom nalepila tako tanke koščke barvitih stekelc, da lahko urini kazalci še nemoteno krožijo po svoji poti. Barvasto steklo kupite v kosih, jih razbijete na manjše koščke in jih pred uporabo obdelate s finim brusnim papirjem ali pa jih po meri odrežete z nožem za steklo. Na koncu uporabite še fugirno maso. Uživajte v zanimivih barvnih učinkih, ki nastanejo ob lomljenju svetlobe na uri. Seveda je takšen izdelek odlična ideja za zelo posebno darilo za prihajajoče praznike.

PREJ

PREJ

POTEM POTEM POTEM

Iz ene majčke – dva modna dodatka Bila je plod nakupa, ki se je izkazal za spodrsljaj, ko se je majčka po prvem pranju preveč skrčila. Bombažni džersi pa je ravno prav raztegljiv po širini, da je bilo do ideje, kako jo drugače uporabiti, le še nekaj rezov s škarjami.

Iz odrezanih rokavov sem sešila dolge rokavice brez prstov, ki odlično popestrijo črno majčko ali ob mrazu pod debelejšim zgornjim oblačilom dodatno ščitijo roke do komolcev. Iz osrednjega dela majčke pa sem izrezala kapo, jo podložila z zavihkom in jo okrasila z rdečim cvetom, izdelanim iz volnene tkanine. BESEDILO, IZDELAVA IN FOTOGRAFIJE:

Vlasta Cah Žerovnik

Vzajemnost / NOVEMBER 2021 101


Darila iz srca

December se hitro bliža in z njim decembrska praznovanja. Pričakajmo jih s prisrčnim prtičem na mizi, polni daril. S posameznimi motivi srčkov pa lahko domiselno okrasimo darilne vrečke iz blaga, serviete, kuhinjske krpe, prijemalke ipd. in pošljemo nam ljubim ljudem najprisrčnejše božično-novoletne voščilnice.

a

VE

Kvadratast prtič meri 81 x 81 cm. Zanj odrežemo 90 x 90 cm velik kos belega blaga, na katerem lahko štejemo nitke. Vse robove obšijemo s cikcakastimi vbodi, da se blago ne cefra. Blago preganemo po sredini po dolgem in počez in zagibe narahlo zalikamo. Preden začnemo vesti, preštejemo križce na vzorčni risbi, nato preštejemo niti na blagu. Tako vidimo, kako velik bo vzorec. Približno 14,5 cm od roba in na sredini blaga ob pregibu začnemo vesti prvo četrtino vzorca, ki je označen z dvema puščicama. Vzorčno enoto (VE) med puščicama a in b ponovimo dvakrat. Ko končamo vezenje prve četrtine vzorca med obema dvojnima puščicama, vzorčno risbo obrnemo za 90 stopinj in na enak način vezemo še preostale tri četrtine.

Vezemo čez 2 x 2 niti na blagu s štirimi nitmi deljive prejice v označenih barvah. S tremi nitmi zlate prejice vezemo križce čez 1 x 1 nitko na blagu. Vezenino na narobni strani pokrijemo z vlažno krpo in rahlo prelikamo. Blago odrežemo okrog in okrog približno 7,5 cm od vzorca. Prtič zarobimo z dvojnim robom, po želji še z ažurjem ali s 3 cm široko čipko.

Delovni znaki:

1 = živo rdeča/2 prejici x = rdeča/5 prejic + = temno rdeča/1 prejica

b

1/4 vzorčne risbe b

VE

= temno zelena/5 prejic = zlata/1 prejica

a

Vzajemnost / NOVEMBER 2021 107


Millions discover their favorite reads on issuu every month.

Give your content the digital home it deserves. Get it to any device in seconds.