Adijo, bolečine v hrbtu
»Ko nas mučijo bolečine v hrbtenici (v vratu ali hrbtu), lahko sami naredimo veliko, da jih omilimo ali celo preprečimo,« pravi Sonia Valentina Tomazin, fiziatrinja, ki v Argentini slovi po svojem celostnem pristopu k zdravljenju bolečin v hrbtenici. Pri Založbi Vida je zdaj tudi v Sloveniji izdala knjigo z naslovom Adijo, bolečine v hrbtu.
T
FOTO: J. D.
elesna drža je odsev našega odnosa do življenja in dobra drža je umetnost, ki jo izpopolnjujemo vse življenje. Tudi mentalne obremenitve lahko povzročijo kostno-mišične bolečine. Osho je dejal: Če telo boli, duša trpi, če duša trpi, telo boli. Sonia Valentina Tomazin pravi, da se večina poškodb ne zgodi čez noč, ampak se nabirajo kot kaplja na kapljo. Zato je pomembno, da se naučimo, kakšna telesna drža škoduje hrbtenici, da jo lahko popravimo in preprečimo poškodbe. Zelo pomembno je, da se naučimo poslušati svoje telo in biti poSonia Valentina Tomazin zorni na bolečine, utrujenost, mravljince v roki, brezvoljnost, širjenje bolečine ... Potem moramo ugotoviti vzrok le-teh in spremeniti položaj.
Sonia Valentina Tomazin je slovenskih korenin, oče je bil doma iz Logatca, mama iz Polhovega Gradca. Rodila se je v Kanadi, ko je začela hoditi v šolo, so se preselili v Buenos Aires. Je univerzitetna diplomirana kineziologinja in fiziatrinja, specializirana za celostna zdravljenja hrbtenice in telesne drže. Opravila pa je tudi usposabljanje za tibetansko vertebralno prakso. Skupaj z dr. Rubénom Pistacchiom sta soustanovila Izobraževalni in raziskovalni center za vertebralno prakso (Centro de estudios e Investigación Praxis Vertebral). Trenutno deluje kot univerzitetna profesorica na katedri za ergonomijo na Univerzi La Matanza, od leta 1990 do 2012 pa je delala na oddelku za rehabilitacijo bolnišnice San Juan de Dios v okrožju Ramos Mejía. 24
Vzajemnost / OKTOBER 2021
Ves čas bi morali skrbeti za poravnano telesno držo. Telo izgubi poravnanost zaradi različnih razlogov in v različnih življenjskih situacijah zaradi navajenosti na slabo telesno držo, neprilagojenih elementov v okolici (zaradi neprimernega pisarniškega stola, računalniškega zaslona ...), zaradi mišične utrujenosti, šibkosti trebušnih mišic, čustvenega stresa, dolgotrajne nedejavnosti ali mirovanja in tudi zaradi bolezenskih procesov, ki jih povzročijo astma, rahitis, možganska kap, mišična distrofija ...
Biti aktiven je del rešitve Za dobro držo je pomembno, da nismo dolgo v statičnem položaju, da menjamo položaj in se večkrat raztegnemo, da nimamo sključenih ramen, ne počivamo na mehkih zofah, da telovadimo in krepimo trebušne mišice. Avtorica knjige pravi, da je biti aktiven del rešitve. Po 25 minutah statične drže se raztegnemo. Dvakrat do trikrat na teden naj bi telovadili in hodili. K boljšemu počutju pripomore tudi več krajših dnevnih počitkov. Poiskati moramo motivacijske dejavnosti, kar nas razveseljuje, izpolnjuje in tudi mentalno razbremeni, lahko je eden izmed konjičkov, na primer šport ali ples, tudi prostovoljstvo. Skupaj z učiteljem tanga je na oddelku za rehabilitacijo bolnišnice San Juan de Dios razvila tango terapijo, gre za kombinacijo fizioterapevtskih vaj in plesnih korakov. Pravi, da med plesom tanga poustvarjamo položaje neravnovesja in gibov vsakdanjega življenja, kot so hoja, obrati, sprememba smeri, nepričakovani gibi, in tako vadimo prilagajanje telesne drže na različne spremembe centra težnosti. V knjigi je veliko napotkov in vaj, kako izboljšati telesno držo v vsakdanjem življenju in česa se moramo izogibati. Ko se zbudimo, je pomembno, da se začnemo premikati postopoma, saj je telo med spanjem kar nekaj ur mirovalo. Če smo v preteklosti trpeli bolečine v ledveni hrbtenici, nam lahko tudi umivanje zob povzroča težave. Prikazane so nepravilne in pravilne drže, ki jih imamo pri vsakdanjih opravilih, med drugim tudi, kako pomagamo bolni osebi, ki je priklenjena na posteljo ali invalidski voziček in potrebuje našo pomoč. Po dolgotrajnem sedenju ali stanju priporoča izvajanje kompenzacijskih vaj. Na koncu doda, da k boljšemu počutju pomagata tudi pozitivna naravnanost in nasmeh. Jožica Dorniž