Page 1

št.10, oktober 2017, 2,10 C

BOŠTJAN NOČ:

Čebele so navdih in smisel življenja Ko ob bolniku zbolijo še drugi V SREDINI: Dobro je vedeti


NAŠ POGOVOR

Vsako jutro se zbudim z mislijo na čebele Boštjan Noč je predsednik Čebelarske zveze Slovenije že več kot deset let. Pod njegovim vodstvom je začela in izpeljala mnoge zanimive projekte, ki so postali del slovenske tradicije ter tako pomembno prispevali k prepoznavnosti slovenskega čebelarstva in čebelarjev ter seveda slovenskega medu in drugih čebeljih pridelkov. Napisal je dve knjigi na temo čebelarstva, in sicer Rojen za čebele in Čebelarski priročnik 1. Poleg tega je eden izmed treh vodilnih avtorjev in vodja projekta pri knjigi Brez čebel ne bo življenja. Kaže, da je čebelarstvo vaše poslanstvo, morda kar usoda. Brez čebel si ne predstavljam življenja. Čebelarstvo je v naši družini že več rodov. Čebele so poleg otrok na prvem mestu, predsednik Čebelarske zveze Slovenije nisem 18

zaradi funkcije, pač pa zaradi čebel. Čebele imam rad, vsako jutro se zbudim z mislijo nanje. Niti enkrat mi ni bilo težko iti k čebelam. To je moj način življenja. Tisti, ki se loti čebelarstva, ga to drži kot droga. Iz leta v leto se spreminja. ReVzajemnost / oktober 2017

češ si, da boš naslednje leto naredil tako in tako, pa te narava preseneti in obrne po svoje … To je takšen magnet, ne poznam čebelarja, ki bi prenehal to delo. To te spremlja do smrti, med nami so čebelarji, ki čebelarijo do zadnjega in so jim čebe-


le navdih in smisel življenja. Tega se ne da opisati z besedami. Zanimivo pa je tudi to, da ste doma ravno iz Žirovnice, kjer je bil rojen eden naših prvih svetovno znanih čebelarjev Anton Janša. Prav tako je bilo tam konec 18. stoletja ustanovljeno prvo slovensko čebelarsko društvo na Rodinah. Videti je, da je nekaj takšnega pri nas v vaseh pod Stolom v zraku ali vodi … Dejstvo pa je, da smo Slovenci najbolj čebelarski narod. Na 200 prebivalcev je en čebelar, tega ni v svetu. Imamo čebelnjake, kakršnih v svetu ne poznajo in predstavljajo našo stavbno in kulturno dediščino, pa panjske končnice, da ne govorim o kranjski čebeli, ki izvira iz Slovenije. Tradicija slovenskega čebelarstva je izjemno dolga in bogata. Na tem področju prednjačijo slovanski narodi, pri nas pa so živeli znameniti čebelarji: že omenjeni Anton Janša pa Peter Pavel Glavar, Anton Žnidaršič, Janez Anton Scopoli … Strokovnjaki, ki so pustili svoje sledi v svetovnem merilu. Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na avstro-ogrskem Dunaju. Marija Terezija je z dekretom zapovedala, naj vsi čebelarijo tako, kakor je delal on. Ni prenašal samo svojega osebnega znanja, prenašal je znanje slovenskega čebelarja tistega časa. Na Dunaju je uvedel kranjski ali slovenski način čebelarjenja. Tudi kranjska čebela je zaradi dobrega imena rodov slovenskih čebelarjev in seveda tudi zaradi svojih dobrih lastnosti razširjena po vsem svetu. Če imamo na mizi kozarec medu, na katerem piše slovenski med, in kozarec medu, na katerem piše med iz držav EU in zunaj nje, kakšna je med njima razlika? Na prvi pogled ni razlike. Večja težava pa je v tem, da ne vemo, kaj je v mešanici medu iz drugih držav. Kakšna je bila higiena njegove pridelave, kje je potoval … Določena merila kakovosti zagotovo dosega,

sicer ne bi mogel biti na trgu, a vendar je med iz lokalnega okolja najboljši. Za Nemce je najboljši nemški med, za Slovence slovenski, za Kitajce pa kitajski, saj čebele nabirajo medičino iz rastlin, ki so domače, avtohtone v tistem okolju. Kljub temu obstajajo razlike tudi v kakovosti. Naš med ima na primer v povprečju med 15 in 16 odstotki vlage, evropska direktiva o medu pa opredeljuje še 20-odstotno vlago kot primerno. To je velika razlika. Naš med dosega veliko višje standarde kakor pa med, pridelan v skladu z ohlapnimi pravilniki, ki ga sooblikujejo multinacionalne družbe, katerih interes je predvsem čim večji dobiček. Med slovenskih čebelarjev je zaupanja vredno živilo in ga slovenski potrošnik prepozna, ceni in spoštuje.

»V državah s

plantažnim kmetijstvom plačujejo za opraševanje.

«

Ali menite, da na slovenskih trgovskih policah še lahko dobimo med, ki mu je dodan sladkor? Na svetovnem trgu je ogromno ponarejenega medu. To je svetovni problem. Na srečo smo v Sloveniji z ostrim nadzorom v trgovskih centrih to možnost skorajda izničili. Menim, da je najbolje, da potrošniki med kupujejo pri čebelarju na domu. Čebelarja tako poznajo, lahko ga pogledajo v oči in vidijo, kako prideluje med, in imajo tako najboljše zagotovilo, da resnično kupijo tisto, kar jim čebelar obljublja in kar pričakujejo in ne nazadnje tudi plačajo. Med pa je seveda tudi potrošno blago. Države, ki ga pridelajo premalo, ga kupujejo od drugih. V Sloveniji sami pridelamo premalo medu za svoje potrebe, zato ga pač Vzajemnost / oktober 2017

moramo uvažati. Pri nas je letni donos okoli 18 kilogramov medu na panj. V nekaterih državah, na primer v Argentini, pa imajo letni donos več kot 100 kilogramov na panj. S tem se cena medu lahko zniža. Slovenija je čista dežela, rastlinsko pestra, bogata s čisto in pitno vodo … vse to pa je prvi pogoj za pridelavo kakovostnega medu. Kakšen pa je dober med? Dober med je stvar posameznikovega okusa. Imamo srečo, da znajo slovenski čebelarji pridelati različne vrste medu, in imamo izjemno pestro naravno floro. Lahko pridelamo akacijev, cvetlični, gozdni, smrekov, lipov, kostanjev, hojev, ajdov med … V drugih državah imajo drugačen način pridelovanja medu in običajno pridelujejo le gozdnega in cvetličnega. Slovenski čebelarji iz leta v leto prodajo več medu kar doma, iz roke v roko, in to je tako za čebelarja kot za kupca najboljše. Ali se torej izplača biti čebelar pri nas? Poglejte, biti čebelar je slovensko, saj je to zapisano v naših genih. Tisti čebelarji, ki imajo poleg pridelovanja medu še druge dejavnosti, se na primer ukvarjajo s čebelarskim turizmom, pridelujejo tudi matični mleček, cvetni prah, vzrejajo čebelje matice in imajo na primer še drug darilni program, se lahko s tem preživijo. Velika večina pa ima le nekaj čebeljih družin in pridelajo med zase, za svoje sorodnike, prijatelje in nekaj malega za prodajo. Sam se s čebelarstvom ukvarjam zato, ker je to pri nas doma tradicija, z očetom imava vsak svoje čebelarstvo. Največ pridelamo medu, ukvarjamo pa se tudi z darilnim programom, pri tem smo nekoliko bolj inovativni. Naredili smo na primer prvi parfum z medom na svetu, ponujamo tudi penečo medico (medeni šampanjec) po klasični šampanjski metodi, ki jo znamo narediti izključno v Sloveniji. Res pa je, da je čebelarstvo kmetijska panoga in smo zelo odvisni od 19


Ukrivljen nožni palec je pogost sopotnik starejših O ukrivljenem nožnem palcu (lat. hallux valgus) govorimo, kadar je nožni palec obrnjen proti drugim prstom, med palcem in stopalom pa je videti izbočeno kost. Gre za tako imenovano subluksacijo ali polovični izpah osnovnega členka nožnega palca; kost, ki se zdi, da raste ob bazi palca, pa je pravzaprav zadebeljena glavica prve stopalnice. Hallux valgus je zdaleč najpogostejša deformacija (razobličenje) sprednjega dela stopala, ki utegne biti boleč sopotnik starejših.

U

krivljen nožni palec lahko prizadene vse ljudi ne glede na spol in starost, a strokovnjaki pravijo, da so ženske dvakrat bolj ogrožene kot moški. Raziskave so pokazale, da ima ukrivljen nožni palec skoraj 60 odstotkov žensk, starih 70 let in več. »Vzrok za to so pogosto visoke pete in »špičaki«. Ženske, ki dolga leta nosijo takšno obutev, imajo namreč kar za 20 odstotkov več možnosti za razvoj deformacije nožnega palca kot tiste, ki uporabljajo udobnejšo obutev, v kateri ne prihaja do nenaravnega položaja prstov, pri čemer je porušeno ravnovesje kit in vezi v stopalu,« je začela mag. Alenka Höfferle Felc, upokojena zdravnica fiziatrinja, sicer pa tudi profesorica angleščine in francoščine, nekdanja radijska in televizijska voditeljica ter avtorica zdravstvenih člankov v strokovnih in poljudnih revijah. Tuji strokovnjaki so prav tako ugotovili, kar je po svoje nenavadno, da imajo ženske s prekomerno telesno težo manj možnosti, da »pridelajo« ukrivljen nožni palec, kot tiste z normalno telesno težo. Za moške velja nasprotno: pri njih prav prekomerna telesna teža pomeni večje tveganje za razvoj ukrivljenega nožnega palca. Dvakrat večjo možnost za razvoj te deformacije imajo moški s ploskim stopalom. Hkrati je tudi znano, da ima to deformacijo čedalje več deklet, in to predvsem zaradi vrtoglavo visokih pet, ki jih nosijo iz dneva v dan, od jutra do večera.

Stopala z ukrivljenima palcema

24

»Pomemben dejavnik tveganja za nastanek deformacije hallux valgus je tudi dedna nagnjenost,« doda naša sogovornica.

Prvi znaki

Alenka Höfferle Felc

Prvi znak, ki se pojavi pri ukrivljenem nožnem palcu, je bolečina ali le občutek povečanega pritiska na notranji strani stopala pri nošenju ožjih čevljev. »Bolniki opažajo tudi kostno izboklino na notranji strani stopala, ki je še posebej občutljiva na pritisk obutve. Kot rečeno, gre za degenerativno spremenjeno glavico prve stopalnice, ki je zaradi tako imenovane subluksacije osnovnega členka bolj izpostavljena. Z napredovanjem deformacije lahko palec izpodrine drugi ali celo tretji nožni prst, tako da prsti prekrivajo drug drugega in postaja razoblikovanost vse izrazitejša in vse bolj moteča. Pri tako napredovali deformaciji se glavnina obremenitve s palca prenese na drugi ali tretji nožni prst, kar povzroča bolečine v sprednjem delu stopala in prstih. Pri močno ukrivljenem nožnem palcu lahko pride tudi do polnega izpaha osnovnega sklepa nožnega palca.« Hallux valgus nastaja počasi in ga sami ne moremo preprečiti. »S primerno obutvijo in ustreznimi vajami za prste in stopala pa lahko nekoliko upočasnimo napredovanje deformacije.« V prodajalnah z ortopedskimi pripomočki ali lekarnah se lahko pozanimate o ortopedskih pripomočkih, kot so opornice in distančniki, ki uravnavajo položaj nožnega palca. Sicer pa fiziatrinja Alenka Höfferle Felc bolj prisega na razgibavanje. »Koristno je hoditi bos, predvsem pa so priporočljive vaje za prste in stopala; najenostavnejša vaja je prijemanje ali pobiranje predmetov s tal s prsti na nogah.« Predlaga tudi, da nekajkrat na dan pomigamo s prsti; lahko tudi položimo prste rok med prste nog in z njimi krožimo v levo, desno, navzgor in navzdol. »Predvsem pa je treba poskrbeti za primerno, udobno obutev,« poudari. Potem še doda: »Nošenje

Vzajemnost / oktober 2017


DOBRE STARE VIŽE

Z lambreto na izpit v Ljubljano Vito Muženič je bil s prijateljem Vilkom Ovsenikom veliko skupaj. Zanj je bil Vilko velik genij, kot je bil Strauss v Avstriji. »Težko ga bo kdo presegel, ker je njegova glasba tako popolna in domišljena,« pravi Vito Muženič, ki se je nekoč predstavil kot »edini oberkrainer« iz Primorske. Rojen je bil namreč leta 1941 v Vanganelu pri Kopru.

V

njegovi vasi je nekdaj delovala godba na pihala in v njej je igral tudi njegov sosed Oskar Babič. »In ko je doma vadil, se je tako lepo slišalo, da sem si želel biti zraven. Spravil sem se na klarinet. Kar nekaj let sem igral v godbi, v gimnaziji pa me je učitelj napotil v glasbeno šolo, v dveh letih sem naredil štiri razrede in kmalu se je začelo zares,« se spominja. Pravi, da je bila tedaj vsa vas proti, da gre študirat glasbo. Le kako se bo preživljal, so spraševali. A ga je dirigent godbe Bogomir Babič z motorjem, lambreto, peljal v Ljubljano na sprejemni izpit, ki ga je dobro opravil. Kako to, da se ste se odločili prav za igranje na klarinet? »To je človeku nekako dano. Neko glasbilo ti pade na dušo, drugo pa ne. Vsekakor je bil klarinet dobra izbira in sem bil vedno zadovoljen,« pove. Igranje na klarinet, kljunasto flavto in saksofon je več kot četrt stoletja poučeval tudi na ljubljanski glasbeni šoli.

Ansambel Vita Muženiča Takoj ko je prišel v Ljubljano, so ga našli Veseli gorenjski fantje, ansambel, ki ga je vodil Slavko Mežek. Potem ga je spoznal Marjan Roblek in ga prepričal, da je začel igrati z Dobrimi znanci, in pri njih je ostal kar 12 let. Po Ameriki je igral tudi z ansamblom Mladi Gorenjci in Henčkom, za katerega je naredil tudi priredbe za eno njegovih plošč. Kasneje je igral še v svojem ansamblu, imenovanem po njem, od vsega začetka pa tudi v Hišnem ansamblu Avsenik, vse do lanskega

leta, ko je šel zares v pokoj. »Najlepše pa je bilo v zadnji zasedbi mojega ansambla, ko je z nami pela tudi hčerka Mojca Saje Muženič, na trobento je igral Miro Saje, sicer dirigent malo manj kot svetovnega slovesa. Ves čas sem imel srečo, da sem se družil z izjemnimi glasbeniki,« se spominja. Današnje dogajanje v narodnozabavni glasbi spremlja, meni pa, da je to povsem drug čas. Največjo pripombo ima glede ritmov, veliko glasbe naj bi bilo zaigrano prehitro. »Mnogo ansamblov je odličnih in zelo dobro delajo, je pa »frajtonarica« prevladala. Mnogi glasbeniki se trudijo in napredujejo, kar je rezultat glasbenih šol,« pove. Kaj pa starejši junaki narodnozabavne glasbe? »Pri nas je že dolgo znano, da so to trije ali pa štirje ansambli. Avsenik, Lojze Slak, meni so osebno izjemno všeč Štirje kovači, tudi Mihelič. Včasih smo glasbeniki ure in ure razpravljali, kaj prenese ta nova glasba, in bi rekel, da smo dosegli veliko, zlasti Vilko in Slavko. Avsenikova glasba zahteva virtuozne instrumentaliste, pri Slaku pa je bila popolna ljudskost, kar je pa druga velika vrednost.« Vito Muženič je na svoji glasbeni poti igral marsikje, na veselicah, festivalih, samostojnih koncertih, na rojstnodnevnih zabavah. »Vse je lepo, najlepše pa je, ko igraš na koncertu, ko ljudje lepo sedijo in vsaj malce podoživljajo to, kar so skladatelji imeli v mislih. Kajti glasba je čustvo, in če smo kdaj prepričali ljudi ali jih celo spravili v jok ali veselje, je to tisto, za kar glasbeniki Vzajemnost / oktober 2017

Klarinetist iz Primorske

delamo,« pomodruje. Za sabo ima na stotine nastopov. Pred leti je izračunal, da so za nastope prevozili vsaj dva milijona kilometrov. Tudi v pokoju še vedno rad zaigra, v zadnjih letih najraje na klavir, se druži z računalnikom in piše skladbe. Pravi, da se z glasbo ne bo nikoli razšel, ker je to zanj najlepša in skoraj kronična bolezen. Njegove najbolj znane skladbe so Srečno, Mi Slovenci, Med narcisami, Franc, preveč kadiš, Proti Kopru, Svobodni gozdovi … Z ženo Tončko, ki je po rodu Belokranjka, sta poročena že 54 let in imata tri hčerke. »Najprej sem bil edini glasbenik v družini, zdaj pa nas je kar nekaj,« zaključi. Ljubezen do glasbe gre pri družini Muženič tako iz roda v rod. Besedilo in fotografija: Drago Vovk

61


POTOPISNA REPORTAŽA

Otok večne pomladi

Na Madeiri je cvetja v izobilju, niso pa redki niti eksotični primerki.

Č

eprav bi za začetek turističnega razcveta otoka, ki je od portugalske prestolnice oddaljen tisoč kilometrov oziroma uro in pol z letalom iz Lizbone, uradno lahko šteli leto 1964, ko so odprli letališče Sveta Katarina in organizirali pogostejše komercialne letalske polete, je Madeira že v stoletjih pred tem privabljala pustolovce, umetnike ter celo visoke državniške in kronane glave. Tako jo je že leta 1478 obiskal slavni Krištof Kolumb, in sicer kot trgovec s sladkorjem, saj so prvi naseljenci že kmalu po odkritju otoka leta 1420 začeli izkoriščati plodno zemljo in toplo podnebje za gojenje sladkornega trsa oziroma »belega zlata«, s katerim so hitro obogateli. Med tistimi, ki so na otoku našli svoj mir, so bili avstro-ogrska cesarica Elizabeta Bavarska, bolj znana kot Sissi, irski dramatik in pisatelj George Bernard Shaw ter britanski državnik, pisatelj in nobelovec Winston Churchill. Zadnji je bil naravnost zaljubljen v slikovito ribiško vasico Camara de Lobos, tu je v zrelih letih

Botanični vrtovi so čudoviti; na posnetku je Jardim Tropical Monte Palace

78

Blagoslovljena je z enakomernimi letnimi temperaturami, ki se gibljejo okrog prijetnih 20 stopinj Celzija, bujnim in nadvse raznolikim rastlinstvom, med katerim so nekaj posebnega eksotični cvetovi, ter izjemno razgibanimi 741 kvadratnimi kilometri površine dramatičnih kontrastov in slikovitih podob. Če k naštetemu dodate še turistični potencial, ki prispeva kar 20-odstotni delež bruto družbenega proizvoda regije, ni težko ugotoviti, zakaj se toliko evropskih upokojencev – največ je britanskih, nemških in skandinavskih – v zimskih mesecih »preseli« na Madeiro.

večkrat preživljal dopust in je simpatično podobo kraja upodobil na slikarskem platnu. Točka, kjer se je leta 1950 slavni mož prelevil v (ljubiteljskega) slikarja, je v Camari de Lobos še danes posebej označena, Churchillu v čast pa so v kraju po njem poimenovali tudi nekatere bare in restavracije.

Če hočeš ali nočeš, postaneš rekreativec Danes je seveda drugače, saj Madeira že nekaj zadnjih desetletij svojih čarov ne kaže le izbrancem, temveč je ta zeleni subtropski košček raja vulkanskega izvora, ki je popolnoma drugačen od portugalske celine in kjer so še kamnite plaže črne barve, zaradi ugodnih cen dostopen marsikomu. Zato ne preseneča, da se povprečna letna zasedenost v zadnjih letih giblje okrog 70 odstotkov. Otok kljub svoji majhnosti namreč ponuja izjemno Vzajemnost / oktober 2017

Pogled na Funchal, prestolnico Madeire, z drugega najvišjega klifa v Evropi

veliko. Madeira je v prvi vrsti raj za ljubitelje narave in rekreativce vseh starosti. Gre namreč za deželo z največ vodnimi kanali ali levadami, kot v betonska korita ujetim potočkom vode pravijo domačini, na svetu. Levade so v preteklih stoletjih gradili predvsem sužnji in zaporniki, kanali pa so bili namenjeni za namakanje polj sladkornega trsa. Danes so ob njih speljane poti skozi gozdove, med nasadi bananovcev in cvetja, nekatere pa vodijo celo skozi manjše vasi. Po nekaterih podatkih ima Madeira kar za 1500 kilometrov levad, in če bi hoteli prehoditi vse, bi menda potrebovali cele tri mesece. Vseh pohodniških poti na otoku je seveda še več, ocenjujejo jih kar na 2150 kilometrov, med tistimi, ki privabljajo veliko


ljubiteljev tovrstne rekreacije, pa sta tudi Pico do Ruivo, s 1861 metri najvišji vrh otoka, in Pico do Areiro, ki je s 1818 metri tretja najvišja gora. Spektakularni pogledi na dolino in dramatični gorski grebeni z vrhovi, ostrimi kot britev, jemljejo dih in so nepozabno doživetje, oba vrhova pa povezuje približno deset kilometrov dolga pešpot. Če vam je ta razdalja predolga, pa ne smete zamuditi skoraj tako izjemnega razgleda s Caba Giraa, ki je s 580 metri drugi najvišji klif v Evropi, do koder se je praktično mogoče pripeljati. Športni navdušenci se na Madeiri lahko odločajo tudi med drugimi možnostmi, na primer potapljanjem, deskanjem in jadralnim padalstvom, otok pa v zadnjih letih postaja čedalje zanimivejša lokacija za ljubitelje golfa. Madeira Open je spomladi pomembna postaja na evropski turneji tega športa.

Med botanične čudeže Na Madeiri je praktično na vsakem koraku mogoče opazovati čudeže, ki jih je ustvarila narava. Verjeli ali ne, toda na otoku uspeva kar 120 endemičnih vrst rastlin, ki so jih v času kolonizacije Portugalci in Angleži prinesli z vsega sveta, zaradi idealnih podnebnih razmer pa so se ohranile praktično vse. Na ulicah Funchala, prestolnice Madeire, imajo tematsko zasajene drevorede. Med rastlinsko raznolikost Evrope, Afrike in Amerike vas popeljejo tudi botanični vrtovi, ki jih je na otoku že več kot dvajset. Največ jih domuje v okolici Funchala, do nekaterih pa se je treba podati z žičnico, ki obljublja spek-

Corva do Negro in njeni rogati prebivalci

takularne razglede nad mestom in nepozabno izkušnjo. Med najbolj obiskanimi botaničnimi vrtovi so Jardim Orquidea s približno 50.000 primerki, Jardim Botanico, ki se ponaša z več kot 2000 različnimi vrstami eksotičnih rastlin v različnih tematskih sklopih, in Jardim Tropical Monte Palace, ki velja za enega od trinajstih najlepših botaničnih vrtov na svetu in ponuja fantastičen preplet eksotičnih in avtohtonih rastlin, hkrati pa so med bujno zelenje vpeti elementi različnih kultur in civilizacij, med katerimi še zlasti izstopata azijska in afriška. V botaničnih vrtovih človek pozabi na čas; v že omenjenem Jardim Tropical Monte Palace k temu poleg 100.000 rastlinskih primerkov pomembno prispevajo do najmanjše podrobnosti urejene pešpoti, ribniki s krapi, labodi in racami, bogate zbirke stenskih ploščic z najrazličnejšimi motivi, veličastna podoba nekdanjega hotela, najvišja vaza na svetu, ki meri kar 5,345 metra in tehta 555 kilogramov, ter največja kolekcija palm na svetu, kjer raste okrog 60 od 72 priznanih vrst. A to je le majhen del izjemnega rastlinstva na otoku, nikakor pa ne smemo pozabiti na ostanek nekdanjega (pra)gozda lovorikovcev, ki je prekrival otok že v času njegovega odkritja. Na seznam naravne in kulturne dediščine ga je zaradi njegove izjemnosti uvrstil celo Unesco. Kako pomembno je otok v preteklosti zaznamoval gozd, nam pravzaprav pove že ime otoka: madeira namreč v portugalščini pomeni les.

Kos tune in kozarček madeire, prosim! Če se boste po pohajkovanju med ulicami Funchala – te so, mimogrede, pravo umetniško delo, na njih pa se vedno dogaja kaj zanimivega – ustavili v katerem od lokalov in povprašali po madeiri, vam bodo postregli z eno najbolj znanih izvoznih uspešnic otoka in hkrati zaščiteno blagovno znamko, ki ji je Evropska unija podelila zaščiteno označbo porekla. Vino madeira kar Vzajemnost / oktober 2017

Najvzhodnejši del otoka je zaradi endemičnih posebnosti zaščiten, sliši pa na ime Ponta de São Lourenço.

Vulkanske bazene v Porto Monizu z vodo polni Atlantik.

pol leta »kuhajo« na sončni toploti, zraven pa uporabljajo cevi z vročo vodo. Preden mu dodajo še žganje, ga pol leta hranijo na temperaturi med 40 in 50 stopinjami Celzija. Pestrost vrst grozdja določa njegov značaj, štiri različne sorte grozdja pa določajo štiri vrste vina: sercial, verdelho, bual in malmsey. In ker je pred vinom treba nasititi še želodec, je to naravnost idealna priložnost za testiranje otoške kulinarike. Ta je odlična. Na Madeiri skrbno izkoristijo vsak košček zemlje, zato je najrazličnejšega (eksotičnega) sadja in zelenjave v izobilju, v ribiških krajih, kot je Caniçal na vzhodni obali Madeire, pa se boste lahko na lastne oči prepričali, kakšno ribje bogastvo skrivajo globine Atlantskega oceana. Bi si človek ob vsem tem bogastvu barv, okusov in podob, s katerimi je skupaj s prijaznimi in gostoljubnimi domačini prežet ta sanjski otok večne pomladi, sploh želel še več? Tisto »več« bi bilo pravzaprav že kičasto. Besedilo: Katja Željan Fotografije: Katjuša Karlovini

79


VRT IN DOM

Voluhar ne mara narcis Z narcisami se srečujemo vrtnarji in cvetličarji in še okoljevarstveniki, saj so to pomembne pomladne lepotice, pa naj zacvetijo na Golici ali domačem vrtu. Množica vrtnih sort je nastala z medsebojnim križanjem približno 30 vrst, kolikor jih najdemo v naravi predvsem v zahodnem delu starega sveta. Za vrtno vzgojo so enako primerne botanične vrste kot požlahtnjene in izključno vegetativno množene sorte. Njihovim dobrim lastnostim se pridružuje tudi ta, da so zaradi svoje strupenosti varne pred zemeljskimi glodavci.

J

esenska ponudba suhih čebulnic še ne kaže pomladnega cvetnega razkošja, ki si ga lahko le predstavljamo. A narcise ob drugih vrtnih čebulnicah zaslužijo posebno pozornost, saj imajo nekaj prednosti ali vsaj izstopajočih dobrih lastnosti. Varnost pred voluharjevimi zobki je gotovo ena pomembnejših, saj ta kosmatinec s svojim vohalom hitro odkrije, kje nam lahko dela škodo. To je nomad, popotnik, ki med vrtnimi pridelki neprestano išče svoj vsakdanji grižljaj. Prej ali slej bo odkril moje ali sosedove tulipane, lilije, korenček, peteršilj ali radič. Vse to ima za gojitelja neko vrednost, tega pa voluharju ne privoščimo. Tako je za vrtnarje prava sreča, da narcis ne mara, seveda njihove čebulice tudi za ljudi niso užitne. Miške in voluharji imajo svoje mesto v naravi, na vrtu pa te živalce niso dobrodošle. Odganjamo jih in zatiramo, a osebno z odganjali nimam dobrih izkušenj, ker se vedno znova vračajo. Za varovanje ogroženih čebulnic so na vrtu precej zanesljive žične ali plastične

Med novejšimi sortami izstopa »Apricot Whirl«, ki spada med tako imenovane razcepke, saj je trobentasti privenček, ki je rahlo rožnat, razklan na več delov in široko razprt.

80

Za marsikoga je naša bela narcisa z rdečkasto obrobljenim privenčkom med najelegantnejšimi pomladnimi cvetovi. V naravi jo ohranjamo na Golici, okoli Veržeja pa je že skoraj izginila.

varovalne košare, v katere sadimo čebulnice. Vsaj toliko kot mehanske ovire in zanesljivo mnogo učinkoviteje je zatiranje hitro rastočih populacij. To v praksi počnemo z različnimi tipi pasti, s samostrelnimi topiči ali zastrupljenimi vabami. Pregnati ali uničevati zame ni vprašanje in ne poznam nikogar, ki bi voluharju ljubeznivo ponudil gostoljubje. Narcise so pred glodavci torej varne, tu in tam pa jih napade narcisina muha, ki zalega jajčeca pri vrhu čebulic, ko so listi še v rasti. Izležene žerke se zažirajo vedno globlje v čebulo in jo neusmiljeno uničujejo. Nagrizeno tkivo začne gniti in nazadnje čebula propade. Na srečo je to na vrtu redek pojav, tržni pridelovalci čebul pa si pomagajo z uporabo globinsko delujočih insekticidov. Isti škodljivec napade tudi narcisam sorodne vitezove zvezde, bolj znane kot amarilis. Vzajemnost / oktober 2017

Ponudba in nakup Narcise so vredne najiskrenejšega priporočila za vrtno rabo, saj so skoraj vse prezimno trdne. Slabih čebulic v prodaji skoraj ne najdemo, pa naj bodo razsute v predalu ali pakirane v vrečki z barvno sliko. Vsekakor je dobro preveriti, da so čebulice čvrste in zdrave. Tudi to je res, da večje čebule zanesljiveje in obilneje cvetijo kot majhne. Prodajalci se pri nabavi držijo ustaljene izbire (po svojem okusu), izbrane sorte pa si bo treba kupiti mimo običajne trgovske mreže. Svetovni splet ponuja obilo možnosti, čebule najnovejših sort pa so lahko precej drage. Starejše sorte, ki so namenjene velikopoteznemu sajenju na tratah in parkih, nekateri pridelovalci ponujajo kar po teži, kot bi bil to krompir. Čebule sadimo čim prej, da se razvije obilje potrebnih korenin,


AVTOMOBILIZEM

Dogovorjeni prevozi nadomeščajo avtostop Potovanje z dvignjenim palcem je tradicionalna metoda potovanja, ki je najcenejša, vznemirljiva, a tudi utrujajoča. Marsikdo ima tovrstne izkušnje vsaj iz mladosti. A kaže, da se je tudi na tem področju zadnje desetletje marsikaj spremenilo.

A

vtostoparjev ob cestah skoraj ni več videti, k čemur je najbolj pripomogla sodobna tehnologija. Pojavili so se brezplačni spletni portali oziroma mobilne aplikacije, namenjene koordiniranju med lastniki vozil in iskalci prevozov, ki so namenjeni v isto smer in so pripravljeni deliti stroške za gorivo. To možnost pogosto izberejo tisti, ki želijo potovati ekonomično in odgovornejše do okolja. Med uporabniki so tako dijaki in študenti kot tudi zaposleni in upokojenci. Deljenje prevoza je hkrati tudi ena izmed potovalnih alternativ, ki jo v mnogih državah spodbujajo, da bi zmanjšali količino vozil na cestah ter razbremenili okolje.

kraju. Dogovarjanje poteka večinoma z SMS-sporočili, če želite hitro rezervirati določeni prevoz, pa je priporočljiv klic. Marsikomu se verjetno porodi vprašanje varnosti takšnih prevozov. Potniki so za primer nesreče sicer zavarovani z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti vozila, s katerim se peljejo, a morda velja razmisliti še o dodatnem nezgodnem zavarovanju potnikov in voznika. Pa še to: po pojasnilu direktorata za trg dela in zaposlovanje deljenje zasebnih prevozov, ki jih tako ali tako opravite za osebne potrebe, ne predstavlja dela na črno. Prav tako ne, če si razdelite stroške prevoza, goriva in cestnin.

Ne gre za delo na črno

Zgodbe s cest

Pri nas je že leta 2005 začel delovati najbolj priljubljeni tovrstni spletni portal www.prevozi.org. Na spletni strani lahko enostavno ponudite ali poiščete prevoz znotraj Slovenije in morda tudi čez mejo in si tako znižate stroške potovanja. Uporaba je brezplačna, treba se je le prijaviti z elektronskim naslovom in potrditi kontaktno telefonsko številko. Ponudnik vpiše relacijo in čas odhoda, znamko avtomobila, ceno in mobilno številko. Napiše tudi, koliko sopotnikov lahko zapelje in ali je v avtu dovolj prostora za prtljago. Sopotnika ali sopotnike »pobere« ob določeni uri na dogovorjenem

Po potrditvi prevoza je stvar olike, da se držite dogovorjene ure in cene oziroma da morebitne spremembe pravočasno sporočite. Po izkušnjah uporabnikov spletnega portala je velika večina voznikov zanesljiva, enako pa velja tudi za potnike. Če pa sumite, da je voznik pod vplivom alkohola, prepovedanih substanc ali močno utrujen, se raje zahvalite za vožnjo in izstopite. Enako je priporočljivo tudi pri sprejemu sopotnikov. Vljudno je, da vozniki poskrbijo za udobje potnikov – vnaprej se je dobro dogovoriti glede kajenja oziroma morebitnih postankov, uravnavanja klimatske

V tujini je najbolj priljubljen spletni portal za delitev prevoza BlaBlaCar. Uporablja ga več kot 30 milijonov članov. Žal Slovenije ne pokriva najbolje, zato pa je v veliko pomoč pri iskanju prevozov na Hrvaškem, v drugih evropskih državah ter celo v Indiji, Braziliji in Mehiki. Portal deluje podobno kot slovenski, le da je mogoče ocenjevati tudi voznike. To je pravzaprav edino, kar mnogi pogrešajo pri nas. Vzajemnost / oktober 2017

naprave, predvajanja glasbe ... Med popolnimi neznanci se lahko spletejo nepričakovane vezi, deljenje prevoza pa lahko preraste v prijateljstvo, koristno znanstvo ali celo ljubezen. Na Obalo sem peljal upokojenko Majo, ki se pogosto vozi na ta način in še ni imela slabih izkušenj. Je pa nekoč naletela na sopotnika, ki je želel vožnjo plačati z bankovcem za 100 evrov. Verjetno je mislil, da voznik ne bo imel drobiža za vračilo – a ga je imel! Torej še eno nenapisano pravilo – pripravite drobiž! Matjaž, glasbenik z Gorenjskega, redno uporablja te prevoze: »Tako so zanesljivi, da sploh ne potrebujem svojega avtomobila!« Tudi Blaž nima posebno slabih izkušenj. Le včasih je v avtomobilu gneča zaradi prtljage. Zgodilo pa se mu je, da je sedel zadaj med dvema malčkoma v otroških sedežih, ki sta vso pot glasno jokala. »Saj bi tudi jaz jokal na njunem mestu, če bi k meni posadili popolnega neznanca,« se je nasmehnil. Besedilo in fotografija: Igor Fabjan

83


RAZGIBAJMO MOŽGANE IZ BABIČINE SKRINJE

Pozabljeni poklici in dela

V okvirčke vnesi črke, ki jih s pomočjo znakov najdeš na strehi. Iščemo besede in izraze za predmete, ki jih vidite na sliki.

(

~

<<

=

.

-

.

~

(

&

?

.

<

<<

>

,

>

:

+

&

+

=

-

@

(

\

.

<

,

=

Beli na potezi zmaga! Skuja – Rozenbergs Liepaya, 1968

1. Df8:+! Tf8: 2. Th7:+! Kh7: 3. Th1+ Lh3 4. Th3: mat!!

Primer 2

Beli na potezi zmaga! Munk - Amater Kassel, 1914

1. Da6:+! ba6: 2. Sb5++ Ka8 3. Ta7 mat! Sestavil: Adrijan Rožič

Pripravila: Darinka Kobal Risba: Anita Vozelj

<<

&

=

Devetka (sudoku)

ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Primer 1

=

5

1 8 6

6 3 9 2 5

5 9

1

7

1

4 9 3 3 2

2 9 1 3 5 2

4 8

7

1 JP

Prazna polja izpolnite tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu vse številke od 1 do 9. To velja tudi za vsak kvadrat 3x3.

5 7 6 2 1 8 4 9 3 2 3 1 5 4 9 7 8 6

Vzajemnost / oktober 2017

93

Vzajemnost, oktober 2017  
Vzajemnost, oktober 2017  

Boštjan Noč: Čebele so navdih in smisel življenja Ko ob bolniku zbolijo še drugi

Advertisement