Page 1

št.9, september 2018, 2,10 C

BREZPLAČNI PREVOZI STAREJŠIH SANJA LONČAR:

Odmik od narave nas drago stane V SREDINI: Dobro je vedeti


NAŠ POGOVOR

Odmik od narave nas drago stane

Ali se vam zdi, da se družba obrača v smer trajnosti in naravnih rešitev? V družbi se oblikujeta dva izrazita pola: ljudje, ki vse bolj postajajo odvisni od sodobne tehnologije, svojih pametnih naprav in zapovedanih potrošniških trendov, in drugi, ki to vse bolj opuščajo in se želijo vrniti k pristnemu, naravnemu ritmu življenja. Prvi verjamejo, da bo tehnologija rešila vse njihove težave. Drugi pa rešitve iščejo v naravi. Osebno sem prepričana, da je narava veliko bolj modra in inteligentna od človekovih tehnoloških stvaritev. Vsakič, ko se odmaknemo od narave, si samo zapletemo življenje. Lahko za vas rečemo, da živite v sozvočju z naravo? Kako? Živeti v sozvočju z naravo žal postaja floskula. Živeti z naravo je naravno, vse drugo je veliko bolj naporno. Ko spoštujemo ritme na18

Foto: Anita Žmahar

Sanja Lončar je urednica in soavtorica več kot 16 knjižnih uspešnic, raziskovalka, predavateljica in novinarka. Od leta 2005 vodi civilnodružbeno gibanje Skupaj za zdravje človeka in narave, ki je verjetno eno največjih v Sloveniji, pa čeprav niso nikoli prosili za kakršno koli finančno podporo. Kot pravi sama, v primerjavi z mnogimi »paranevladnimi organizacijami« ne želijo biti sami sebi namen. Projekt bo živ, dokler bo odgovarjal na prave potrebe ljudi.

rave, smo deležni najboljše šole, ki nam jo stvarstvo lahko ponudi. Opazuješ in ti postane jasno, kako je vse povezano, kako nastaja in od kod prihaja tisto, kar gradi tudi naše telo in nam daje energijo. Vzajemnost / september 2018

V praksi to pomeni, da občudujem, kako iz drobcenega semena zraste rastlina, ki me hrani, kako iz ostankov hrane nastaja kompost, na katerem zraste nova hrana, kako iz suhe veje nastajajo butare, ki nam


pozimi dajejo toploto, kako se iz enega jajca čudežno zvali piščanec, ki potem zrahlja tla in ti podari stotine novih jajc. Ker že nekaj časa pobiram semena, vsakič znova osupnem nad obiljem narave. Vsaka rastlina da dovolj semen za celo mesto. Ekonomija narave je ekonomija obilja. Le človek hoče vse obdržati zase, zato ostaja revež. Zakaj je pomembno, da se vračamo nazaj k naravi? Vrnitev k naravi pomeni tudi vrnitev k normalni družini, medsosedskim odnosom, skupnosti. Zanimivo se mi zdi naslednje: besedo »civilizacija« smo povzdignili v nekaj, kar velja več kot nekaj omikanega, v nasprotju s tistim, kar je prvinsko, a barbarsko. Originalno pa beseda civilis pomeni človek v mestu, civilno pravo je nastalo, da se regulirajo pravila igre v nenaravnem okolju, kot je mesto. V naravi niso potrebna, ker so stvari drugače urejene. In tako je mestni nenaravni človek postal sinonim nečesa dobrega, primarna skupnost pa je postala primitivus, nekaj slabšega, zaostalega … Čeprav se le ta človek zares razvija in je dejansko ustvarjalen. Naravni človek zato lahko preživi brez civilizacije, civilizirani človek pa ima sicer o sebi zelo visoko mnenje, postane pa nebogljen tisti trenutek, ko mu odklopimo internet ali elektriko.

Bio Špajzo, prvo trgovino zdrave ekološke hrane v nekdanji Jugoslaviji. Takrat sva imeli tudi bio vrt, ki je bil za ta čas »nezaslišan«, urejen po permakulturnih načelih, na katerem sva gojili marsikaj, kar v tem okolju ni bilo poznano. Brokoli, radič, rukola in pelati so bili vsi po vrsti sumljivi in so sosedje nenehno ugibali, kaj od tega je droga.

»Naša prihodnost je v samooskrbi.«

Prebrala sem, da ste otroštvo in mladost preživljali v industrijskem, zelo onesnaženem mestu in ste imeli hude težave z zdravjem. Kdaj ste se začeli zavedati, da ne živite po pravih smernicah? Ravno obratno – takrat sem živela po sodobnih smernicah in sem se zato počutila zelo zelo slabo. Lastno telo me je prisililo, da se vrnem nazaj k izvirni kodi še v času, ko to ni bilo tako moderno.

Ali je projekt Skupaj za zdravje človeka in narave nastal z namenom spodbujanja ljudi, da začnejo razmišljati drugače, živeti bolj zdravo? Namen projekta je predvsem ozaveščati o pomenu spremembe našega odnosa do narave, sebe in lastnega zdravja. Seveda se mora vsak sam odločiti: ali greš od sebe ali k sebi. Ne pomaga, če preberemo »čarobni recept«, če nimamo nobenega odnosa do rastline, od katere pričakujemo ozdravitev. Ne pomaga kupiti kilogram superživil, in to na hitrico »požlampati« v kakšnem smutiju med vožnjo do službe. Pri projektu sodeluje več kot trideset društev in tudi veliko posameznikov. Mi nikogar ne prepričujemo, to je nesmiselno, niti ne učimo, pač pa samo podajamo kredibilne informacije, kako lahko marsikaj naredimo sami; si pridelamo hrano, pozdravimo težave, izboljšamo počutje … Tistim, ki res želijo nekaj spremeniti, tako olajšamo, da se ni treba vsega učiti na lastnih napakah, kar prihrani veliko časa. Teh očitno ni malo, ker naše novice, ki izhajajo vsak mesec, bere več kot 100.000 ljudi, spletno stran www.zazdravje.net pa še 60.000.

Menda ste imeli prvo trgovino z zdravo prehrano v nekdanji Jugoslaviji ... S prijateljico Nado Mišković sva že leta 1983 v Beogradu postavljali

Ste velika zagovornica samooskrbe. Zakaj? Svet okrog nas dobiva značilnosti partije pokra, v katerem se pijani mogotci za mizo merijo, kdo bo Vzajemnost / september 2018

močnejši, pa naj stane, kar hoče. Ne moremo biti suvereni, če nismo samooskrbni. Lačni mora lizati roko, ki ga hrani. To velja za posameznike in tudi za države. Veliko Slovencev se še spominja lakote. Mlajše generacije pa žal sploh ne vedo, za kaj gre. Ko otroku rečeš, pojej to, drugače boš ostal lačen, zanj to pomeni le, da bo svojo priljubljeno jed dobil nekaj minut ali ur pozneje. A to se lahko čez noč spremeni. Eden izmed pomembnejših stebrov stabilnosti v Sloveniji sta prav široko razvejano vrtičkarstvo in nabiralništvo. Ta presega le hobi in priboljške k slabim pokojninam. Gre predvsem za ohranjanje znanja, tal, avtohtonih semen in lastne vitalnosti. Mislite, da lahko vrtičkarstvo razvijemo še veliko dlje od le priljubljenega hobija? Pri samooskrbi ne gre samo za hrano. To je odličen način medgeneracijskega prenosa življenjsko nujnih modrosti. Pri tem imajo zlasti babice in dedki pomembno vlogo. Samooskrba se mi zdi krasen način, da vnukom pokažemo, kako iz malega raste veliko: kako majhen piščanček prikljuva skozi lupino, kako posadiš drobno seme in zraste velika rastlina ... Otroke, ki imajo popolnoma degeneriran občutek, da se vse mora zgoditi že s pritiskom na gumb, naučimo vztrajnosti, opazovanja in potrpljenja. Otroka lahko zelo dobro motiviraš, če mu pokažeš, da je del nečesa, kar ima smisel, če ima možnost pobiranja jajc, sadja, da ima svojo gredico. Tako otrok dobi možnost ozemljitve. Veliko današnjih težav od avtizma do hiperaktivnosti je posledica zastrupitve z elektromagnetnim smogom, ki izzvenijo tisti trenutek, ko otroku omogočiš, da se bos igra na travi, ko poboža žival ali se dotakne rastline. Zame je samooskrba tudi neke vrste ohranjanje fizičnega in duševnega zdravja te in naslednje generacije. Seveda pri tem mislim na vrtičkarstvo, ki sloni na odnosu in ljubezni do vsega, česar se dota19


ZDRAVJE

Negujmo kožo – hvaležna nam bo Po vročih dneh je treba koži povrniti vlago in obnoviti zaščitno lipidno plast v povrhnjici, ki ščiti globlje ležeča tkiva pred zunanjimi vplivi. Če bomo pravilno poskrbeli zanjo, bo koža mehka, primerno vlažna, sijoča in brez večjih težav.

Z

dravniki priporočamo, da si konec poletja pregledamo kožo po vsem telesu, če morda ni nastalo novo znamenje oziroma se katero od že predhodno obstoječih znamenj ni povečalo ali spremenilo. Kar 80 odstotkov melanomskega kožnega raka namreč nastane iz novonastalih znamenj, ki se hitro spreminjajo. Če kaj takega opazimo, je potreben takojšen pregled pri dermatologu, ki bo s posebnim mikroskopom – dermoskopom pregledal vsa znamenja in ugotovil, ali se morda ni razvila nevarna sprememba. Posebno pozorni moramo biti tudi na pojav lusk na pordeli koži na nepokritih predelih kože, predvsem na obrazu, hrbtiščih rok in ne- Aktinične keratoze na neporaslem lasišču Eczema craquelee poraslem delu lasišča pri gospodih. Tudi v teh Antioksidanti nevtralizirajo nastale proste radikale. primerih je potreben obisk dermatologa. Iz t. Vitamina A in C tudi spodbujata nastanek kolagena v i. aktiničnih keratoz se lahko sčasoma razvije ploščakoži in s tem bolj mladosten videz. Precej antioksidantocelični kožni rak, ki je posledica dolgoletnega izpotov je v svežem sadju in zelenjavi. Treba je piti tudi stavljanja UV-žarkom. Aktinične keratoze uspešno in dovolj čiste vode, da koži povrnemo vlago. enostavno odstranjujemo z zamrzovanjem s tekočim duČista olja niso ustrezna za nego, ker so preveč okluzivšikom. Postopek ni boleč in nima posebnih stranskih na in koža ne diha, zaprejo se tudi dlačni folikli in neučinkov, če poseg opravlja strokovnjak. redko se razvije izpuščaj, podoben aknam. Negovalna Koža potrebuje vlago sredstva naj vsebujejo večji odstotek vode. Po poletju uporabimo vlažilne kreme za nego kože. Te Od suhe kože do dermatitisa vsebujejo t. i. humektante, ki iz okolice vežejo vodo in Ko postanejo dnevi hladnejši in se začne kurilna sezona so tudi sicer v koži. Mednje spadata sečnina, ki je predin je zrak v prostorih suh, je potrebna še večja skrb za vlavsem v povrhnjici, in hialuronska kislina, ki sestavlja ženje kože in obnavljanje lipidne zaščitne plasti. V nasmedcelični matriks v spodaj ležeči usnjici in daje koži protnem primeru lahko postane koža zelo suha, razpovolumen. Negovalne kreme naj vsebujejo tudi kakovokana, včasih tako močno, da spominja na star porcelan, stne lipide (npr. ceramide) in antioksidante, predvsem pojav imenujemo eczema craquelee. vitamine A, C in E. Namreč pod vplivom sončnih žarZelo suha koža je občutljivejša in se lahko vname. kov nastajajo v koži prosti radikali, predvsem reaktivne Razvije se t. i. dermatitis hiemalis ali zimski dermakisikove spojine, ki okvarijo povrhnjico in globlja tkiva.

Aktinične keratoze na hrbtišču rok

22

Vnetje zaradi močno izsušene kože – dermatitis hiemalis

Vzajemnost / september 2018

Izsušena koža zaradi mraza


Recepti PIŠČANČJA JUHA S SOJINIMI KALČKI Za 4 osebe potrebujemo: čebulo, pol manjše zelene, večji korenček, bučko, por, 400 g piščančjih prsi brez kože, 2 žlici olja, sol, vlivance, riževe rezance ali podobno jušno zakuho, 100 g svežih sojinih kalčkov, glavico česna, poper, po želji 1 do 2 žlici sojine omake in nastrgan svež ingver Priprava: Drobno narežemo čebulo in zeleno ter stresemo v lonec. Bučko in korenje narežemo na trakove ter por na kolesca, a jih prihranimo. Meso narežemo na koščke in stresemo v lonec. Dodamo olje in MEDENA SKUTA Z JABOLKI IN KUTINOVO KAŠO

Za kutinov preliv/kašo potrebujemo: 1 kg kutin, pol limone, 2 žlici ruma, 100 - 150 g sladkorja, 2 vrečki vaniljevega sladkorja. Za skutno podlago potrebujemo: 250 g pretlačene manj mastne skute, 2 žlici medu, 1 do 2 neolupljeni jabolki (ali hruški), po želji žličko cimeta Priprava: Kutinam odstranimo peške, jih olupimo in narežemo na kocke. Stresemo jih v lonec, prelijemo z limonovim sokom, rumom, potresemo s sladkorjem, vaniljo in pristavimo. Kuhamo jih toliko časa, da se zmehčajo, približno 5 minut. Zmehčano sadje po želji še pretlačimo, nato odstavimo in ohladimo.

pristavimo. Meso pražimo minuto ali dve, nato zalijemo z litrom vode. Solimo, zavremo, nato ogenj zmanjšamo in nad šibkim ognjem pokrito kuhamo 20 minut. Zatem v juho dodamo trakove korenčka

Skuto sladkamo z medom. Jabolki očistimo, narežemo na koščke ali naribamo in pomešamo s skuto. Naložimo v kozarce. Po vrhu naložimo kutinovo kašo in okrasimo s celimi ali nasekljanimi lešniki. Koristen nasvet: Preostanek kutinove kaše (vroče) naložite v čiste prekuhane kozarce kot marmelado in shranite v shrambo ali hladilnik. Po želji jo pripravite z manj sladkorja ali povsem brez, vendar jo morate porabiti v največ 3 tednih. Kutina vsebuje veliko vlaknin in predvsem pektina, zaradi katerega hitro želira brez dodatka želirnega sredstva. ENOLONČNICA Z RDEČO LEČO Za 4 osebe potrebujemo: veliko rdečo čebulo, 2 večja korena, 3 žlice olivnega olja, žlico karija, košček suhega feferona (čilija) po okusu, 4 stroke česna, pločevinko vloženega paradižnika, 250 g rdeče leče, 1,5 l domače nemastne jušne osnove ali vode, sol, poper, nekaj žlic kisle smetane Priprava: Narežemo čebulo in korenje in na malo olja popražimo. Dodamo kari, sesekljan feferon in strt česen, počakamo, da zadiši, naVzajemnost / september 2018

in bučk ter narezan por, zavremo, nato zakuhamo jajčne vlivance. Kuhamo jih po navodilih na embalaži, najverjetneje 3 do 5 minut. Tik pred koncem v juho dodamo sojine kalčke, drobno narezan ali strt česen, začinimo s poprom, po želji še s sojino omako in ingverjem, premešamo in po minuti odstavimo. Ponudimo kot enolončnico. Opomba: Pri dieti z manj holesterola vedno uporabimo pusto perutnino (prsi) brez kože, odstranimo tudi maščobo z juhe. To najlaže storimo, da meso skuhamo vnaprej, ohladimo, strjeno maščobo na gladini odstranimo in bistro juho z mesom uporabimo kot jušno osnovo.

to prilijemo paradižnik in potresemo z rdečo lečo. Zalijemo z jušno osnovo ali vodo, zavremo in pokrito kuhamo na zmernem ognju 15 minut. Večkrat premešamo. Na koncu solimo, popramo po okusu. Ponudimo kot zelo hranljivo enolončnico. Opomba: Jušno (zelenjavno/mesno) osnovo skuhamo vnaprej, jo ohladimo in odstranimo maščobo. Ali osnovo nadomestimo z vodo. Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh. Fotografije: Krištof Koman

37


SPOZNAJTE JIH

S kosilnico do umetelnih travnatih podob Tistega dne, ko sem se odpravila v Dovško 13 pri Senovem, je zorela pšenica. Ob velikem žitnem polju je mimoidočim, ki so se peljali proti Bohorju, padel v oči moški, ki je ob njivi postavljal visoko lestev. »Še ena nenavadna instalacija v naravi,« so se nasmihali. A lestev ni bila del umetniškega navdiha. Postavljal jo je 88-letni Viktor Richter, ki že od leta 1997 na travniku pred hišo ustvarja posebne travnate kreacije. Vedel je, da bom iz ptičje perspektive s fotoaparatom lažje ujela celoten znak, ki ga je letos posvetil svetovnemu dnevu čebel. »Sloveniji je uspelo, čebele in človeštvo bodo preživeli,« je navdušen Viktor, njegovo kreacijo pa si je prišel pogledat tudi Dejan Židan, minister za kmetijstvo. Prvi znak je Viktor oblikoval pred devetnajstimi leti. V zahvalo zavarovalniški družbi, ki je zaposlila njegovega sina Vikija, je na svoji zelenici, kjer so imeli včasih njivo krompirja, odkosil znak Zavarovalnice Triglav. Sliši se enostavno, a za to je potrebno obilo znanja in truda. Še v času, ko zunaj leži sneg, Viktor snuje načrt. Vse mere in vsi izrisi morajo biti natančni, da potem, ko jih prenese v naravo, »štimajo«. Ko sneg skopni, postavi množico količkov in tako začrta okvir znaka. »Vse to počnem analogno,« se smeje Richter, ki ima natančno preračunane mere in ve, kako bo centimetre na papirju pretvarjal v metre v naravi. Ko je pripravljal prvo kreacijo, je imel še dodatne težave. Njegov sosed Zoran Šoln je bil takratni direktor zavarovalnice v Krškem, ki je pogosto prihajal k njemu in spraševal, kaj za vraga počne. Viktor se je bal, da bo Šoln odkril, da dela znak njihove zavarovalnice. Zato je nekaj količkov, ki jih je označil z 44

barvo, »podtaknil« v svojo skico na travniku in tako zamešal sledi. Nad kreacijo je bila navdušena tudi takratna generalna direktorica Nada Klemenčič. Navdušen je bil tudi delavski direktor Telekoma, ki je dve leti zatem prišel v Dovško gledat simbol Telekoma. Seveda je ustvaril tudi znak podjetja prvorojenega sina Milana.

Nesojeni mizar pristal v rudniku Vsak znak je bil nova zanimivost. Med drugim je oblikoval tri srca Radenske, mobitel, slovenski grb, znak občine Krško, evro, sončno uro, tehtnico kot simbol sodstva, labirint z vlado RS, znak gasilcev, znak KS Senovo in lani znak Zveze društev upokojencev Slovenije. Ko je na travniku oblikoval simbol evra, je o tem pisal Angeli Merkel. Takoj se je odzvala. Ko je naredil labirint z vlado in o tem obvestil takratno šefico vlade Alenko Bratušek, pa je njegovo pisanje ignorirala. Kot otrok je Viktor sanjal, da bo mizar in čebelar in da si bo naredil najlepši čebelnjak, a sta njegove sanje prekinili alergija na čebele in mamina smrt. Iz Celja so ga poslali k teti v kraje pod Bohorjem. Ker ji ni hotel biti v breme, se je takoj po končani osnovni šoli zapoVzajemnost / september 2018

slil v rudniku rjavega premoga na Senovem. »Direktorju rudnika sem rekel, da bi bil rad elektrikar ali kovač, sem mislil, da bom potem gospod,« se tistih časov spominja Viktor. Rudnik mu je omogočil, da je končal srednjo tehnično šolo, bil je miner, mentor za razstreljevalna dela, upokojitev pa je dočakal kot »varnostnik«. Večino prostega časa nameni tuhtanju, kakšen znak bo izdelal prihodnje leto, in pa vzdrževanju aktualne travniške kreacije. Kositi mora vsakih nekaj dni, na razpolago ima osem kosilnic, ki jih je kupil in dal preurediti, saj nobena ne kosi tako visoko, kot bi želel. Znak je namreč viden le, če so različni višinski odkosi. Pa s krti je problem, saj mora biti površina ravna. »Če opazim krtino, moram takoj ukrepati in krte poslati k sosedovim,« pravi. In kaj na vse to poreče žena Marija, saj Viktor za svoje kreacije porabi veliko denarja in časa. »Ah, nič. Ko se motovilim po travniku, pogleda skozi okno in pravi, naj pridem na kavico in pijačo in naj se malo oddahnem,« se smeje Viktor. Besedilo in fotografiji: Nada Černič Cvetanovski


DRUŽENJE DOLENJSKE TOPLICE

Spoštovane bralke in bralci, želimo si, da bi širša javnost spoznala različne dejavnosti, s katerimi se ukvarjate v društvih upokojencev, zato vas vabimo, da nam poročate o tem. Še posebej dobrodošli so prispevki društev, ki se redkeje oglasite. Vaše zapise bomo priredili za objavo. Zaradi obilice prispevkov o jubilantih v društvih bomo o njih poročali na kratko, posebej pa bomo, kot doslej, objavili jubileje naših naročnikov. Uredništvo

Prvo avgustovsko soboto je bilo v Dolenjskih Toplicah 17. srečanje Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Sodelujoče sta med drugim pozdravila predsednik PZDU Jože Jazbec, ki se mu počasi izteka dvanajstletno obdobje predsednikovanja, in predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. V kulturnem programu so nastopili pevci moškega pevskega zbora Rožmarin DU Mirna Peč, ki bodo zastopali dolenjsko pokrajino na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, učenec glasbene šole Luka in glasbena skupina HIT iz Metlike. Ob koncu programa so podelili pokale za 43. športne igre upokojencev Dolenjske in Bele krajine. Med ekipami je bila najboljša ekipa DU Mirna, sledili sta ji ekipi DU Črnomelj in DU Novo mesto.

Kroga. Ob zaključku športnih iger pomurske pokrajinske zveze so podelili prehodni pokal Društvu upokojencev Murska Sobota, drugo mesto je pripadlo Društvu upokojencev Gornja Radgona, tretje mesto pa sta si razdelili društvi Lendava in Bodonci. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)

HAJDINA

(Besedilo in fotografija: Marija Golob)

BANOVCI

Pomurska pokrajinska zveza upokojencev Murska Sobota, ki združuje 53 upokojenskih društev, je v Banovcih pripravila 16. srečanje pomurskih upokojencev. Poleg predsednice PZDU Murska Sobota Vijole Bertalanič jih je v imenu Zveze društev upokojencev Slovenije nagovorila njena podpredsednica Vera Pečnik. V kulturnem programu so nastopili folklorna skupina Kulturnega društva Veržej, tamburaška skupina Bisernica Društva upokojencev Ljutomer in upokojenski ženski pevski zbor Püngrad iz

Društvo upokojencev Hajdina, ki trenutno šteje 507 članov, deluje že 66 let. Že četrti mandat mu predseduje Anton Cestnik. Svoje prostore imajo v nekdanji »prosvetni dvorani« na Zgornji Hajdini. V društvu delujeta dve pevski skupini: ljudski pevci in ljudske pevke, ki veliko nastopajo na prireditvah v občini in zunaj nje. Člani društva si prizadevajo za zdrav življenjski slog, zato enkrat tedensko kolesarijo, poleti se z avtobusom odpravijo na letovanje v hotelu Delfin v Izoli, v jesensko-zimskih mesecih pa je aktualno pohodništvo. Že tradicionalno vsako leto prirejajo srečanje 70-letnikov, kostanjev piknik in silvestrovanje. Ob začetku šolskega leta upokojenci osnovnošolce spremljajo čez prehode za pešce. Pozornost pa posvečajo tudi svojim ostarelim članom in bolnikom, ki ne zmorejo več prihajati na društvena srečanja. Obiskujejo jih na njihovih domovih, nekaj pa tudi v upokojenskih domovih.

Vzajemnost / september 2018

(Besedilo in fotografija: Silvestra Brodnjak)

57


Mačehe za cvetlične gredice in posode Veliko ljudi s poletnim cvetjem zaključi sajenje balkonskih korit z razlogom, da se ne »splača«, saj bo vse prekril sneg. Sama pa sem mnenja, da ravno v pustih jesensko-zimskih dneh potrebujemo največ barv, za kar poskrbijo mačehe. ačeha je ena izmed redkih cvetočih rastlin, ki cveti najdlje. Prve lahko sadimo konec avgusta in ob pravilni oskrbi jih bomo zavrgli šele naslednje leto, ko se ne bodo znale ubraniti visoke vročine. Ko sem pred tremi desetletji začenjala svojo vrtnarsko kariero, mačeha name ni naredila posebnega vtisa. Vrtnarji smo kupcem sadike (brez cvetja) nakopali na gredici in jih zavili v časopisni papir, da se je zemlja držala korenin. Tako vzgojene mačehe so cvetele šele naslednjo pomlad, na voljo so bile samo velikocvetne mačehe v le nekaj barvah. V vseh teh letih so žlahtnitelji poskrbeli za lep izbor, ki obsega velikocvetne, drobnocvetne, parkovne in viseče mačehe. Dobite jih posajene v cvetlične lončke, ki zagotavljajo lažje prenašanje in manj »stresa« pri presajanju. Zdaj jih uvrščam visoko na seznam svojih najbolj priljubljenih rastlin.

Seriji mačeh Panola in Patiola združujeta dve najpomembnejši stvari, ki jih pričakujemo od rastlin: odlično vremensko in zimsko toleranco, ki jo imajo drobnocvetne mačehe, ter srednjo velikost cvetov velikocvetnih mačeh. Zaradi teh lastnosti je ta mačeha izredno primerna za parkovne zasaditve in zasaditve domačih gredic. Poleg omamnega vonja jo odlikuje uravnotežena rast.

Foto: Syngenta flowers

M

Drobnocvetne mačehe Viola cornuta ali drobnocvetna mačeha v nobenem letnem času ne ostaja brez cvetja, ki pa se po velikosti razlikuje med sabo. Včasih smo menili, da naj bi bile trajne, zdaj pa vemo, da se včasih zasejejo same.

Mačeha serije Endurio spada med tiste drobnocvetne mačehe, ki navdušujejo z razkošnim cvetenjem in se hitro razraščajo. Barvni izbor je malenkost ožji, vendar so izredno tolerantne za zmrzal in hlad. Sadimo jih na cvetlične gredice ali v posode, kjer hitro zapolnijo prazen prostor. V visečih košarah in koritih se prevesijo čez rob.

Velikocvetna mačeha je priljubljena predvsem zaradi velikih cvetov, ki dajejo videz obrazov. Hibrid Viola x wittrockiana ima zelo skromne zahteve po oskrbi. Mačeha je dvoletnica in spada v družino vijolic (Violaceae – vijoličnice). Od divjih vijolic se razlikujejo po postavitvi venčnih listov. Mačeha ima dva venčna lista dvignjena navzgor, dva simetrično na levo in desno stran ter enega navzdol. Prava vijolica pa ravno obratno. Žlahtnitelji se dolga leta poigravajo s kombinacijo čim bolj nenavadnih barv na enem cvetu. 78

Nekatere mačehe imajo sposobnost hitrega razraščanja, druge ostajajo kompaktne, ne glede na to, ali rastejo na soncu ali mrazu. Na fotografiji je mačeha Viola serije Sorbet XP YTT, ki je kompaktne rasti. Posebna je zaradi cvetenja v dveh različnih barvah. Cveteti začne v beli barvi in nato v modri. Barva cveta je odvisna od njegove starosti. Vzajemnost / september 2018

Foto:Ball Horticultural Company

Cvet, velik kot dlan


Drobnocvetne mačehe iz serije MIxMastersi, kakor jih komercialno imenujemo, v enem lončku skrivajo tri rastline različnih barv. Več enakih rastlin posadimo skupaj v cvetlični lonec, kar naredi zelo močan učinek. Na voljo so v več različnih barvnih kombinacijah.

Ekstra drugačne Med mačehe s posebnimi cvetovi lahko uvrstimo Viola 'Bunny Ears' (na fotografiji). Cvet s poudarjenima zgornjima venčnima listoma spominja na zajčja ušeska. Stebla dvigajo cvetove visoko nad kompaktnim temnozelenim listjem. Primerni so za zasaditve manjših posod ali skalnjaka. Priporočam, da jih sadite v manjšem številu, v kombinaciji z rastlinami, ki so umirjene barve in v obliki listov, da pridejo cvetovi do izraza. Cvetove zajčkov lahko uporabimo za dekoracijo solat in drugih jedi. Seveda, če jih nismo zalivali s fitofarmacevtskimi sredstvi. Med posebnostmi ne smem pozabiti na mačehe z baročno bogatimi valovitimi cvetovi. Za najdrznejše bo zanimiva mini mačeha s črno barvo cveta. Viseča mačeha serije CoolWave je zadnja leta v trendu. Zelo bujno rastoča rastlina kmalu prekrije visečo košaro, večji lonec ali se prevesi čez balkonsko korito. Srednje

Viola 'Bunny Ears'

hami. Ko zasajamo gredice in cvetlična korita z mačehami, lahko v zasaditev vključimo tudi spomladi cvetoče čebulice tulipana, narcise, muskarija … S sadilnim klinom ali palico naredimo luknjo in spustimo čebulico v luknjo, jo prekrijemo z zemljo in temeljito zalijemo. Spomladi se bo zasaditev zaradi novih cvetov ves čas spreminjala. Panola in patiola

veliki cvetovi bogato prekrijejo vso rastlino. Zlato rumena je rekorderka, saj se preverjeno prevesi tudi do 70 cm. Na fotografiji je letošnji nov barvni odtenek Cool Wave 'Fire'. Katere koli jesenske lepotice že imate ali jih boste posadili, jih lahko dopolnite s cvetočimi mače-

Oskrba mačehe Mačeha je skromna rastlina, če vas je kdaj razočarala, je to verjetno zaradi vremenskih razmer, v katerih je rasla. Prvi pogoj za lepo rast je kakovostna in zdrava sadika z lepimi temnozelenimi listi, na katerih ni znakov bolezni ali škodljivcev. Sadimo v poseben substrat, primeren za mačehe. Po presaditvi iz cvetličnih lončkov na stalno mesto potrebujejo nekajtedensko redno zalivanje, da se dobro vrastejo. Nato nastopi redno dognojevanje (najmanj enkrat tedensko), da rastlina ne bo ostala brez cvetov. Sneg jih zaščiti, zato snežne odeje ne odstranjujemo. Nasprotno pa moramo biti ob suhi zimi pozorni, kdaj se zemlja odtali, da jih pravočasno zalijemo. Pri prvem spomladanskem zalivanju dodamo vodi gnojilo. Besedilo in fotografije: Branka Urbanija Juvančič

Cool wave 'Fire'

Vzajemnost / september 2018

79


Prt z rdečimi cvetovi Cvetlična bordura v živahni rdeči barvi poživlja platnen prt.

Vzorec bordure (ki ga ponavljamo do želene dolžine) in vogalni motiv s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo za 20 odstotkov in ju prerišemo na svileni papir. Na ustrezno mesto na prtu ju prerišemo tako, da med papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine. Za vezenje potrebujemo prejice v rdeči, rumeni in dveh odtenkih zelene barve. Cvetove vezemo s polnim vbodom z rdečo prejico, posamezne cvetne lističe na notranji strani poudarimo s stebelnim vbodom. Prašnike vezemo s polnim vbodom z rumeno prejico, listje pa v dveh odtenkih zelene barve tudi s polnim vbodom. Stebla vezemo z zeleno prejico s stebelnim vbodom. Cvetlično borduro lepo dopolnimo s poljubnim ažurom.

Vzorca povečati za 20% ali po želji

Vzajemnost / september 2018

99

Vzajemnost, september 2018  

Brezplačni prevozi starejših Sanja Lončar: Odmik od narave nas drago stane

Vzajemnost, september 2018  

Brezplačni prevozi starejših Sanja Lončar: Odmik od narave nas drago stane

Advertisement