Page 1

JULIJ / AVGUST 2019 / 4,20 €

MOJCA DOLINAR

Naši znameniti mostovi

Trošenje energije bi morali omejiti


AKTUALNO

Dolga in težka pot do dvigala

Z

vgradnjo dvigal bi bile čakalne vrste v domovih za starejše veliko krajše, stanovalci bi bili dlje samostojni in lažje bi dobili pomoč na domu, so prepričani v Sindikatu upokojencev Slovenije, kjer na podlagi pričevanj članov iz različnih krajev odkrivajo razsežnosti tega problema. Zato so pripravili okroglo mizo, na kateri pa ni bilo predstavnikov ministrstva za okolje in prostor, kjer se načrti hišnih svetov najpogosteje ustavijo. Ena največjih ovir za vgradnjo dvigal je namreč – poleg denarja, saj poseg ni poceni – zahtevano stoodstotno soglasje etažnih lastnikov za pridobitev gradbenega dovoljenja, kot je zapisano v 29. členu stanovanjskega zakona. Tudi če manjka podpis le enega lastnika, se gradnja ne more začeti. Na ministrstvu za okolje in prostor na pobude o spremembi spornega člena odgovarjajo, da ne želijo parcialno reševati problema, pač pa se bodo lotili celostne spremembe stanovanjskega zakona. Če gre v stavbi za poseg v nosilno konstrukcijo, za zdaj velja, da sta potrebna gradbeno dovoljenje in stoodstotno soglasje vseh lastnikov. Pri posegih, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa je dovolj soglasje več kot treh četrtin etažnih lastnikov po solastniških deležih.

Ko posameznik odloča o večini Ravno s pridobivanjem soglasij imajo v večstanovanjskih zgradbah veliko težav. Pretresljiv je primer, ki ga je povedal Drago Kavnik iz Maribora. Z ženo, ki je po nesreči pred devetimi leti postala tetraplegik, živita v tretjem nadstropju bloka z 20 stanovanji, brez dvigala. Družina nad njunim stanovanjem pa je imela otroka s cerebralno paralizo. Zato so 10 Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019

začeli razmišljati o vgradnji dvigala, poiskali so najprimernejšo tehnično rešitev, o financah sprva sploh niso razmišljali, je dejal. Na občini so jim povedali, da potrebujejo za pridobitev gradbenega dovoljenja soglasja vseh lastnikov stanovanja. Dobili so jih le 19, saj soseda v pritličju soglasja ni želela podpisati. Na občini so pobudnikom vgradnje dvigala svetovali, naj se obrnejo na sodišče, ki o teh zadevah odloča v nepravdnem postopku. Ko naj bi se po treh mesecih postopek le začel, se je izkazalo, da so že pridobljena soglasja medtem potekla. V petih letih jim ene same sosede še ni uspelo prepričati, družina z invalidnim otrokom je medtem že obupala in se odselila, zakonca Kavnik pa še vztrajata. Podobne zgodbe pozna Dušan Rožič iz Velenja, tudi o tem, kako sosedo, ki pride z dialize, vsak drugi dan mož s prijateljem nosi po stopnicah ... Kot so poudarili na okrogli mizi, vgradnja dvigal v večstanovanjske hiše nikakor ne zadeva le stanovalcev tiste stavbe ali posameznikov, ki ne zmorejo z doma, pač pa je to širši

Arhitekt Tomaž Krištof je poudaril, da država zadnja leta prek Eko sklada spodbuja in celo sofinancira energetsko sanacijo stavb, za katero je dovolj le 75 odstotkov podpisov lastnikov. Vendar pa takih rešitev ne predvideva za vgradnjo dvigal ali celostno prenovo starih stavb, ki niso protipotresno grajene in zato tudi niso varne. Take so vse, ki so zgrajene pred letom 1963, v njih pa naj bi živelo kar 250 tisoč prebivalcev Slovenije.

FOTO: A.Ž.

Dobro je, da občine odpravljajo arhitekturne ovire in sledijo načelom mest, prijaznih starosti. A urejene klančine ter široki pločniki ne pomenijo prav dosti, če starejši ali gibalno ovirani prebivalci ne morejo iz svojih stanovanj, ker stavba, v kateri živijo, ne premore dvigala. Takih zgradb s štirimi nadstropji ali več je po slovenskih krajih vsaj enajst tisoč.

družbeni problem. Stopnice predstavljajo oviro tudi kroničnim bolnikom, družinam z majhnimi otroki ali invalidnim članom ter kako drugače oviranim osebam, ne nazadnje otežujejo selitve ali obnove stanovanj. Absurdno je, da morajo lastniki stanovanj, ki želijo dvigalo, sprožiti nepravdni postopek na sodišču proti tistim, ki ne želijo dati svojega soglasja. Da ne omenjamo, da ti postopki trajajo najmanj leto dni, pogosto še dlje. Zato sindikat upokojencev podpira pobudi Državnega sveta RS za spremembo 29. člena stanovanjskega zakona, in sicer tako, da bi bilo za pridobitev gradbenega dovoljenja za vgradnjo dvigal dovolj le petdesetodstotno soglasje etažnih lastnikov. O pobudi naj bi septembra razpravljal matični odbor državnega zbora. Anita Žmahar


BESEDILO IN FOTOGRAFIJE:

Novinarski krožek SUTŽO

ANKETA

Starejši in novodobna tehnologija Nam je sodobna tehnologija v pomoč ali v breme?

Dora Gorjanc, upokojenka, Kranj: »Žal ne obvladam moderne tehnologije, nimam računalnika in drugih sodobnih naprav, imam le mobilni telefon. Prav to mi že zdaj povzroča kar nekaj težav. Ne obvladam elektronskih napotnic in e-naročanja pri različnih zdravnikih, ki jih pa pogosto obiskujem. Sicer pravijo, da ni nikoli prepozno za učenje, vendar sem prepričana, da se tega ne bom lotila. Za pomoč bom morala vedno zaprositi mlajše, ki to dobro in brez težav obvladajo.«

Rudenka Nabergoj, upokojena profesorica slovenskega jezika, Ljubljana: »Pred dvema letoma sem od otrok za darilo dobila pametni telefon. Seveda sta se mi vnukinji, ki sta imeli takrat šele devet in dvanajst let, takoj ponudili, da me bosta vsega naučili. To sta uspešno naredili in danes se mi zdi nepogrešljiv. Poleg njegovih osnovnih nalog ga s pridom uporabljam tudi kot slovar, leksikon in ‘novičar’. Povrhu vsega je to moj do zdaj najboljši ‘fotoaparat’.«

Dr. Meta Povž, upokojena profesorica biologije, Ljubljana: »V zadnjem letu se naročam pri zdravnikih prek elektronskega naročanja. To je praktično, očitno pa ni vsem razumljivo. Računalnik uporabljam že 30 let, a si ne predstavljam, kako lahko napotnice pošiljajo po elektronski pošti ljudje, ki so računalniško nepismeni ali pa sploh nimajo računalnika. Program e-naročanja bi morali testirati glede na to, kako ga doživljajo in uporabljajo ljudje različnih starosti. Ti rezultati naj bodo izhodišče za to, kaj bi bilo treba spremeniti, da bo primernejši za vse uporabnike.«

Branko Šventner, upokojenec, Ljubljana: »Navdušen sem nad novo tehnologijo, s katero nam je gledalcem televizije omogočeno, da lahko gledamo kateri koli program tudi za nazaj. Pred leti to ni bilo mogoče, zdaj se lahko vsak uporabnik odloči, ali bo izbral operaterja, ki tako funkcijo omogoča. Zamik za en teden, ki ga omogoča naš izbrani operater, mi je zelo všeč. Tako lahko po svoji želji gledam program, kadar hočem, in izbiram med oddajami, ki jih želim pogledati. Pa še vmesne reklame lahko preskočim.«

Majda Čremožnik, upokojenka, Dobrič nad Polzelo: »Z javno upravo in s tem povezano novodobno tehnologijo nimam slabih izkušenj, le enkrat sem imela težave ob izdaji potnega lista. Februarja letos mi je umrl mož in morala sem se oglasiti na občini. Z mano je bila sestra, ki je moža izgubila le dva dni za mano. Obe sva že v letih, dodatno sva bili prizadeti zaradi smrti soprogov, jaz tudi zaradi hude gripe, zato naju je skrbelo, kako bova opravili. A nama je uradnica prijazno pojasnjevala vse, kar je bilo potrebno, tako da jo lahko samo pohvaliva!« Jožef Rus, upokojeni grafik, Vrhnika: »S fotografijo se ukvarjam že skoraj 60 let. Včasih smo fotografirali s svetlobno občutljivimi filmi, fotografije pa razvijali s kemijskim postopkom. Delo z novo tehnologijo je bilo zame velik izziv, a so mi pri delu z računalnikom pomagali vnuki. Ko sem nabavil digitalni fotoaparat, sem spoznal prednosti digitalne fotografije, saj omogoča takojšen pregled posnetkov, pošiljanje le-teh po elektronski pošti in tudi arhiviranje je enostavnejše. Zanimivo je tudi fotografiranje s pametnim telefonom.«

Nataša Rotar, komercialistka, Dol pri Ljubljani: »Sem redna uporabnica mobilnega telefona, interneta in spletnih omrežij. Pri tem večkrat potrebujem pomoč mladostnikov. Opažam, da starostniki s telefonom ne znajo pravilno ravnati in je strošek nakupa pametnega telefona zanje previsok. Podobne težave imajo z nakupom in uporabo računalnika. Novodobna tehnologija izboljšuje spoznavanje med družino in prijatelji ter prinaša nove možnosti za preživljanje prostega časa.« Ciril Mlinar Cic, filmski ustvarjalec in fotograf, Ljubljana: »Knjig ne kupujem na internetu, ampak v knjigarnah, na knjižnih sejmih pa tudi na predstavitvah ob izidu, če so mi všeč. Redno obiskujem knjižnico in na leto preberem približno 50 knjig. Zelo redko berem elektronske knjige, bolj po naključju, saj imam raje klasično knjigo v rokah, da po njej listam in pod prsti čutim papir. Elektronska knjiga je že imela svoje vzpone in padce, a verjetno ima prihodnost. Kljub temu bo po mojem mnenju klasična knjiga vedno imela svoje bralce in se bo obdržala.« Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019

19


GIBANJE

Rekreativno čez poletje Poletne vadbe so pri nas vedno malo drugačne od običajnih, bolj igrive in spontane. Letošnji izbor so s svojimi vprašanji in potrebami pomagali sestavljati udeleženci srečanja v Trogirju. Po navadi sami dobro vemo, kaj bi bilo koristno za nas, in tiste vaje, ki nam ne gredo najbolje, v resnici najbolj potrebujemo.

K

o se odločate, kako in kdaj boste vadili, je dobro slediti utečenemu dnevnemu ritmu, ki ga z vadbo le obogatite. Izkušnje so pokazale, da je jutranja vadba navadno najučinkovitejša. Vadite lahko tako, da naenkrat naredite vse vaje, lahko pa si posamezne vaje razporedite glede na svoje obveznosti in jih delate večkrat čez dan. Zadnje je koristno uporabiti (tako delajo resni rekreativci in športniki), če ste se odločili, da boste okrepili telo in popravili gibalne primanjkljaje. V vsakem primeru vaje delajte predano, ob tem enakomerno dihajte skozi nos in bodite dobre volje.

1

1a

Vaja 1

Ruto, šal ali elastični trak primete, kot je prikazano na fotografiji (slika 1), in ob vdihu obe roki visoko dvignite (slika 1a). Ob dvigu rok telo »izpiše« črko X. V tem položaju se še dodatno pretegnite. Vajo ponovite vsaj šestkrat.

2

Vaja 2

Prestopanje rute, šala ali traku (slika 2) vam bo pomagalo okrepiti zbranost, ravnotežje in gibljivost. Hitrost vedno prilagodite sebi. Na prvem mestu je vaš dobri občutek. Vajo ponavljajte izmenjaje z eno in drugo nogo tako dolgo, dokler zmorete. Ponovite jo vsaj dvakrat.

42 Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019

3

Vaja 3

3a

Počepanje v paru je zelo koristno in tudi zabavno. Za začetek naj bo eden v paru varna opora drugemu (slika 3). Ko oba razvijeta dober občutek, se lotita počepanja istočasno in tudi vedno nižje (slika 3a). Ob moči nog se bodo krepile tudi druge mišice telesa, obenem se bosta okrepila tudi ravnotežje in občutek prilagajanja gibanju drugega. Ponovite vsaj dvakrat z vsako nogo.


Z VNUKI

Naučite vnuka pozdravljati

Pozdravljanje je pomembna socialna veščina, ki se je morajo otroci naučiti, ker človek, ki ne zna primerno pozdraviti, ne pogleda v oči in ne izreče prijaznega dober dan, velja za neolikanega in nespoštljivega, če ne še kaj hujšega. Marsikdaj slišimo, da sodobni otroci ne pozdravljajo starejših. Pa so res krivi otroci ali tisti, ki jih primernega pozdravljanja niso učili, pa ne le z besedami, ampak predvsem z lastnim zgledom?

K

adar se srečata otroka, se najprej molče opazujeta. Šele nato sledi beseda, a ne pozdrav ali izmenjava informacije, kako je komu ime, ampak povabilo k igri. Vse drugo pride kasneje. Če otroka ne učimo drugače, bo enako »pozdravil« tudi odraslega, le da bo do njega veliko bolj nezaupljiv. Odraslega si mora najprej dobro ogledati, da ga je pripravljen spoznati, da si upa vzpostaviti očesni stik in mu povedati svoje ime. Kadar v družbi vnuka srečamo nekoga, ki je zanj nov, malo počakamo, preden vnuka začnemo spodbujati, naj ga pozdravi, mu pove svoje ime in mu da roko. Izkoristimo čas, ki ga vnuk potrebuje za opazovanje novega človeka tako, da mu z zgledom pokažemo, kaj rečemo ob srečanju z znancem in kaj storimo. Nekateri otroci so zelo sramežljivi. Ko koga srečate, vas primejo za roko, se skrijejo za vas, skušajo ignorirati »nevarnost«, si začnejo vrtati po nosku ... Sramežljivca ne silite v komunikacijo preveč odločno, ker bo zanj zadrega le še večja in jo bo še težje premagal. Kaj pa, če znanec, ki ste ga srečali, pozdravi otroka in ga kaj vpraša, vaš vnuk pa ga ignorira? Ne opravičujte otroka z razlago, da je sramežljiv, če je zraven vas in vas sliši. Vnuk ne potrebuje nalepke, ki ga bo kot sramežljivega označevala še naprej. Veliko bolje je, da vnuku položite roko na ramo, da se bo čutil varnega, in ga predstavite sami, o njem poveste en sam spodbuden stavek in nato preusmerite pogovor s sogovornikom na drugo temo.

Šele čez čas vnuka spodbudite, da vas dopolni, na primer, da vi poveste, da gresta na otroško igrišče, on pa, da se bo gugal. Ob slovesu že lahko pričakujete, da bo tudi vnuk novega znanca pozdravil z »nasvidenje« ali »papa«, če je še majhen. Za otroke je pozdravljanje ob slovesu lažje od pozdravljanja ob snidenju. Po slovesu vnuku povejte kaj o novem znancu, kdo je, kje živi, in mu opišite skupno dogodivščino iz vajine mladosti. Tako ga bo lažje uvrstil med znane ljudi in je verjetnejše, da ga bo prihodnjič pozdravil bolj sproščeno.

Brez prisile Večjemu predšolskemu vnuku je že smiselno povedati, naj ob pozdravljanju človeka pogleda v oči. (Prej je očesni stik za večino otrok neprijeten, ker se počutijo ogrožene.) Pametno mu je tudi povedati, da naj reče »dober dan«. Zato, da ne bo vse počez, še svoje učitelje, pozdravljal z »živ'jo«. V rokovanje pa otroka ne silite brez razloga. Rokovanje je telesni stik in naj bo smiselno prihranjeno za prave priložnosti. Otrok se zaveda, da je rokovanje nekaj, kar je primerno za odrasle, in čuti rahel posmeh, kadar se z njim rokuje odrasli. Bolje ga je učiti iskrenosti v odnosih z ljudmi. Pomembno je, da se vnuk sčasoma nauči ločiti, kako pozdraviti ljudi, ki jih ne pozna, a jih sreča na ulici, in kako pozdraviti vse druge – sosede, krajane, znance, sorodnike, kako pozdraviti starejše in kako vrstnike. Vsaka situacija zahteva drugačen pozdrav, ki ga otrok usvoji predvsem z opazovanjem svojih vzornikov in z vajo ter izkušnjami. Bodite eden njegovih pomembnejših vzornikov, da ne bo našel takšnih, ki jih morda ne boste odobravali. Ali lahko zahtevate, da vnuk sorodnike pozdravi z objemom in poljubčkom? Ne postavljajte takih zahtev. Objem in poljubček sta intimnost, ki mora priti iz otrokove želje, ne pa na zahtevo. Navsezadnje gre pri tem tudi za učenje samozaščite pred morebitno zlorabo. Vnuk mora vedeti, da nima nihče pravice od njega zahtevati intimnosti, zaradi katere se počuti neprijetno. Mora se zavedati, da ima intimnost pravico zavrniti, in tudi imeti dovolj samozavesti, da jo zavrne. Vaša zahteva »daj tetici, daj stričku l'ubčka« mu lahko škodi, če on tega noče. Je pa zato toliko lepše, kadar otrok iskreno in sam od sebe dá babici ali dedku poljubček in še objem! Maja Črepinšek Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019

49


Zgodbe nekaterih mostov so naravnost filmske Slovenija ni le dežela naravnih lepot, gradov in cerkva, temveč tudi v svetovnem merilu pomembnih mostov. Še več, na področju gradnje mostov je nastalo tako bogastvo, da bi se z njim upravičeno ponašali še veliko večji narodi. Tako trdi Gorazd Humar, ki se z zgodovino gradbeništva ukvarja že več desetletij in o tem redno predava tako na ljubljanski kot mariborski fakulteti za gradbeništvo, o mostovih pa je izdal že več izjemnih knjig. Poleg tega je pronicljiv opazovalec z občutkom za posebnosti, po katerih se most razlikuje od več tisoč na pogled enakih ali podobnih mostov po svetu. Z njegovo pomočjo smo spoznavali zanimive zgodbe mostov iz različnih zgodovinskih obdobij in odkrivali tehnološke zmožnosti, ki so njihovo gradnjo omogočile. SOLKANSKI MOST (1906): MOST Z NAJVEČJIM KAMNITIM LOKOM NA ŽELEZNIŠKIH PROGAH NA SVETU Velja za izredno eleganten most, ki ga odlikuje lahkotnost kamnitega loka, s katerim kot mavrica preskoči zelenomodro Sočo. A 219,70 metra dolg železniški ločni most čez reko Sočo pri Solkanu je še veliko več kot to. Kamnita konstrukcija, ki se dviga 36 metrov nad srednjo gladino reke, je namreč z osrednjim lokom z razponom 85 metrov največji kamniti most na železniških progah na svetu. Zgodba mostu, vrhunskega izdelka avstrijske inženirske šole za mostove in hkrati zadnjega v generaciji velikih železniških mostov, grajenih na prelomu iz 19. v 20. stoletje na železnicah v Avstro-Ogrski, pa je naravnost filmska. Kot pravi Gorazd Humar, tudi avtor knjige Kamniti 96 Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019


VRT IN DOM

Cepljene sorte debeloplodnih drenov V prispevku vam predstavljamo cepljene debeloplodne sorte rumenega drena, ki se od navadnega rumenega drena ločijo po okusu in večji rodnosti. Poleg izjemno uporabnih plodov rumenega drena uporabimo tudi liste za odličen čaj. Ob uživanju drena bomo zdravi kot dren in polni energije.

Sorta nikolka

P

rve cepljene sorte debeloplodnega rumenega drena zorijo že julija. Izjemno dobre in uporabne so ruske sorte. Cepljene sorte debeloplodnega rumenega drena navadno obrodijo več plodov kot navadni rumeni dren. Vsebujejo veliko sladkorjev, sadnih kislin, drugih aromatičnih sestavin in barvil (antocianov) ter C-vitamin. Plodovi sortnih

debeloplodnih drenov so bolj čvrsti in mesnati kot pri navadnem drenu. Plodovi navadnega drena so v primerjavi z debeloplodnimi sortami trpko-kiselkastega okusa. Plodove predelamo v okusno marmelado, ki jo lahko mešamo z drugim sadjem (hruške, jabolka), sokove, iz njih lahko kuhamo žganje in kompot. Plodove obiramo s stresanjem v ponjave, ki jih pogrnemo pod drevo. Delno zrele plodove vlagamo v zeliščno-vinski kis. Drnulje debeloplodnih sort drenov so primerne tudi za sušenje in kandiranje. Dovolj dozoreli plodovi so primerni tudi kot sveže sadje. Debeloplodne sorte se razlikujejo po velikosti in obliki plodov ter času zorenja. Ločijo se tudi po višini rasti in količini pridelka. Cepljena sorta rumenega drena schöbrunner gourmet spada med visokorodne sorte drenov. Rodnost je večja kot pri navadnem drenu. Plodovi so veliki 3 do 4 centimetre. Zorijo v mesecu avgustu in septembru. Večje rodnosti je tudi cepljena sorta jolico. Plodovi so veliki približno 3 cm in zorijo meseca

Sorte debeloplodnih drenov po času zorenja in velikosti plodov SORTA

Čas zorenja in rodnost

Velikost plodov in barva

Nikolka

sredina julija do sredine avgusta, dobra rodnost

3 do 4 cm, rdeče barve

Radost

konec julija do sredine avgusta, dobra rodnost

3 do 4 cm, rdeče barve

Elegantny

avgust, dobra rodnost

3 cm, rdeče barve

Jantarny

začetek septembra, dobra rodnost

2,5 do 3 cm, rumene barve

Schöbrunner gourmet

avgust in september, visoka rodnost

3 do 4 cm, rdeče barve

Jolico

avgust in september, večja rodnost

SUHI PARADIŽNIKI V OLJU Za suhe paradižnike v olju potrebujemo 2 kg paradižnikov, 500 g grobe soli in olje. Majhne podolgovate in zelo zrele paradižnike prepolovimo in jih zložimo na pladenj. Postavimo jih na sonce, jih solimo in pokrijemo z gazo, da jih zaščitimo pred mrčesom. Čez dan jih dvakrat obrnemo in jih zvečer odnesemo noter, da se ne navlažijo. Počakamo nekaj dni, da so suhi. Pri tem pazimo, da niso že povsem dehidrirani. S paradižnikov s suho krpo odstranimo nekaj soli in jih zložimo v kozarce ter zalijemo z oljem. Nad paradižniki morata biti dva centimetra olja, olje pa ne sme segati višje kot 1 cm do roba oziroma pokrova kozarca. Kozarce hermetično zapremo in shranimo v hladnem prostoru.

avgusta in septembra. Nekoliko nižje rasti je sorta elegantny, ki doseže višino okoli 2, 5 do 3 metre. Plodovi velikosti 3 cm so zreli avgusta. Sorta jantarny spada med rodnejše in okusnejše sorte. V polni rodnosti lahko znaša pridelek tudi do 40 kg plodov. Zori v začetku septembra. Plodovi so veliki do 3 cm. Sorta nikolka spada med najzgodnejše sorte drena. Plodovi zorijo od sredine julija do sredine avgusta. V polni rodnosti obrodi celo do 35 kg plodov/drevo. Med zgodne sorte uvrščamo tudi sorto radost. Plodovi so zelo okusni in veliki do 4 cm, zorijo od konca julija do sredine avgusta. Davor Špehar

3 cm, rdeče barve

Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019 117


VRT IN DOM

Šopki z domačega vrta Nekaterim je dano, da lahko ustvarjamo s cvetjem in pri tem neizmerno uživamo, še posebej takrat, ko rože natrgamo na domačem vrtu ali jih naberemo v naravi. Cvetje je način komunikacije, je simbol ljubezni, spoštovanja, hvaležnosti. Podarjamo ga ob različnih priložnostih in z njim osrečujemo sebe in druge. Pred kratkim sem za prijateljico naredila šopek z domačega vrta. V njem je bilo cvetje iz njenega otroštva. Ker je ni bilo doma, sem ga postavila pred vrata. Ko me je poklicala in se mi zahvalila, je bilo čutiti solze sreče, ker je podoživljala otroštvo in hojo z bosimi nogami …

C

vetje prikliče prijazen nasmeh na obraz tistega, ki ga oblikuje, in tistega, ki mu je namenjen. Vedno se ga razveselimo, in to ne le ob osebnih praznikih, pomembnih življenjskih dogodkih, ampak tudi ob vljudnostnih obiskih. Zdi se mi, da ga premalokrat podarimo. Šopek lahko podarimo kar tako, ko smo povabljeni na kavo. Ko obiščemo bolnika in ne potrebuje nič drugega kot zdravje, mu cvetje prinese neizmerno srečo in veselje. Cvetje izraža čustvo, ki ga težko opišemo, ljubezen, spoštovanje, nežnost …

Astre v dobri družbi 118 Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019

šopku občudujemo razkošje poletnih aster in zgodnjejesenskih vrtnih aster. Ogrodje aranžmaja sta drevesasti bršljan s plodovi in cedra.

Ižander in hortenzije

Pri oblikovanju šopkov je pomembna kombinacija barv. Pri tem veljajo nekatera pravila, vendar si jih lahko prilagodimo. Pri kombiniranju barv mora ena barva prevladovati, druge barve pa naj bodo le dopolnitev. Rdeča barva je zelo vpadljiva, saj vedno izstopa, velja za kontrastno barvo med zelenjem. Cvetja z izrazito modro barvo je malo, več je vijoličastega. Rumenega cvetja je veliko, predvsem spomladi. Najlažje je kombinirati belo cvetje. Ižander v družbi hortenzije. V aranžmaju je ižander, ki sem ga natrgala doma pod perzijsko bukvijo. Ima dvojno vrednost, je pokrovna rastlina, ki raste tam, kjer trava ne uspeva, lepo cveti v belo-zeleni barvi v aprilu in maju in ga lahko uporabimo v aranžmaju kot obrobek dekoracije. Hortenzija je v mojih dekoracijah nepogrešljiva in zapolnjuje večji del prostora. Obkrožajo jo plodovi barvaste krčnice, ki raste na vrtu kot lep grmiček. Zeleni šaš pa je za višino dekoracije. Astre v vsem svojem razkošju. V tem

Barviti venček

Dodani so plodovi platane, statica, perjanka in sporiš ter temno rdeč ščir.

Na mizi razveseljuje poletno cvetje Šopek je skupek povezanih ali nepovezanih cvetnih stebel, cvetovi pa so razporejeni razmeroma gosto. Lepo je, če krasi mizo, ob kateri si vzamemo čas za pogovor. Nemalokrat prinesemo v dar enolično cvetje, ki ga pač rutinsko izberemo v cvetličarnah. Pozabljamo pa, da lahko izviren šopek ali lepo dekoracijo naredimo iz vrtnega cvetja. Eden izmed največjih užitkov poleti je, da na vrtu naberemo cvetje, ki oddaja nenavadne vonjave (plamenke, vrtnice, lilije). Poseben čar imajo šopki, ki nam jih podari


ljubljena oseba. Pogosto si želimo, da bi se takšen šopek ohranil dalj časa, zato ga posušimo. Že spomladi načrtujemo zasaditev enoletnic (cinije, poletne astre, sončnice, kozmeje) in gomoljnic (dalije, lilije), ki nam bodo poletni okras na vrtu in za rezano cvetje. Trajnice za rezanje, ki se dolgo ohranijo v vazi (posebno jeseni ali spomladi), so plahtica, pajčolanka, ameriški slamnik, bodoglavec, možina, orlica in turški nagelj. Okusi so različni in vsakdo lahko po svoje oblikuje šopek iz različnega cvetja v primerni posodi ali vazi. Za en cvet pa uporabimo steklenico, posebno če je lepe oblike in ustrezne barve. Ali pa jo prebarvamo in uskladimo s cvetjem. Šparglji in frezije. Na vrtu sem narezala zelenje špargljev in cvetoče frezije, dodala nekaj vejic krčnice in

Bergenije popestrijo aranžma

šopek je pripravljen za vnukinjin rojstni dan. Lepa kombinacija. Vratič je v kombinaciji z drevesastim bršljanom, enoletno statico in drobnimi krizantemami ter krilato mrežico. Iz žive meje. Pri sosedovih je rasla cela paleta bergenij kot živa meja, zato sem jo uporabila v aranžmaju v sozvočju z belo cvetočim ižandrom in modro hrušico. Suho cvetje. V vročih poletnih dneh je sveže cvetje obstojno le kratek čas, zato je dobro uporabiti nekaj naravno suhega cvetja. V bakrene okrogle posodice sem postavila krilato mrežico (trajno), enoletno barvasto statico in kroglasti ščir (gomfreno). Drugačna oblika. V okroglem aranžmaju so nadvse dobrodošli lovorikovec s svetlečimi listi, ki ga obrezujemo vse leto (le spomladi malo počakamo, ker so listi še mehki in v dekoracijah neobstojni), pajčolanka, suha roža, enoletna modra statica in hermelika.

Invazivne rastline – lep okras

Suho cvetje

Skrivnost preprostih šopkov je v tem, da upoštevamo naravne značilnosti cvetlic – njihovo barvo, obliko in trdnost. V avgustu se marsikje bohoti sicer invazivna kanadska zlata rozga. Je celo zdravilna rastlina, lahko pa jo domiselno uporabimo za šopke, ko je v polnem cvetenju ali ko ima še zaprta socvetja. Intenzivno rumeno barvo ima

Vratič v kombinaciji

tudi vratič, ki je zelo primeren za mešane šopke z vrbovcem in poletno kaduljo. Oblikovanje s cvetjem nam odpira nove možnosti pri kombiniranju različnih barv. Z leti in pri večkratnem ustvarjanju šopkov se bo spremenil tudi naš okus. Odkrili bomo, da nam ugajajo barve, s katerimi se včasih nismo najbolje razumeli. To bo neprecenljiva izkušnja. Nizozemci pravijo, da je CVETJE HRANA ZA DUŠO. Kaj pa mi? BESEDILO IN FOTOGRAFIJE:

Olga Varga

Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019 119


Ena krat devet Kvačkanje čipkastih kvadratov nas bo tako pritegnilo, da jih bomo hitro imeli devet, kolikor jih potrebujemo za ta prav posebni prtiček. Potrebujemo: 50 g belega kvačkanca, primernega za kvačko št. 1,5 ali 1,75. Skvačkamo 12 verižnih petelj in jih s polgosto petljo sklenemo v krog. Nato kvačkamo po vzorčni risbi. Narisana je četrtina vzorca, ki ga smiselno ponavljamo, da ga sklenemo v celoto. Vsako 1. petljo v krogu nadomestimo z 1 verižno petljo. Kroge sklenemo s polgostimi petljami. Kjer je označeno, preidemo s polgostimi petljami v naslednji krog. Skvačkamo devet kvadratkov, ki jih sestavimo po tri v vrsto. Med seboj jih združimo tako, da kvačkamo v prvi kvadrat 2 verižni petlji, 1 polgosto petljo v drugo verižno petljo in 2 verižni petlji v drugi kvadrat itd. Izdelan prtiček napnemo, po želji poškrobimo, pokrijemo z vlažno krpo in pustimo, da se posuši.

Vzorčna risba

Delovni znaki 1 verižna petlja 1 polgosta petlja 1 gosta petlja 1 šibična petlja 1 trikrat ovita šibična petlja 1 šibični pikot (1 šibična petlja, 4 verižne petlje, 1 gosta petlja v 1. verižno petljo)

Vzajemnost / JULIJ - AVGUST 2019 139

Profile for Vzajemnost

Vzajemnost, julij/avgust 2019  

Mojca Dolinar Trošenje energije bi morali omejiti Naši znameniti mostovi

Vzajemnost, julij/avgust 2019  

Mojca Dolinar Trošenje energije bi morali omejiti Naši znameniti mostovi

Advertisement