Page 1

št.5, maj 2018, 2,10 C

PO KRIVICI PLJUVANO ZDRAVSTVO

ANDREJKA GRLIĆ:

Več zdrave pameti, manj sporov V SREDINI: Dobro je vedeti


NAŠ POGOVOR

Fotografija: Anita Žmahar

Več zdrave pameti, pa bo manj sporov

V sedemdesetih letih delovanja smo prešli od bolj represivnih začetkov do sedanjega načina dela, ki temelji na načelu spoštovanja urejenosti trga, je ob sedemdeseti obletnici delovanja Tržnega inšpektorata RS povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. Na inšpektoratu je zaposlena 21 let, dvanajst let in pol ga vodi. Opaža, da je vsako leto manj kršitev potrošniške zakonodaje, a kljub temu opozarja potrošnike, da ne nasedajo brezpogojno obljubam v časopisnih in spletnih oglasih ter pred nakupi preverijo verodostojnost prodajalcev. 18

Vzajemnost / maj 2018


Ali je zakonodaja s področja varstva potrošnikov primerna, dobra, tudi dovolj sodobna? Zakonodaja s področja varstva potrošnikov je usklajena z zakonodajo EU in zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov, v nekaterih primerih celo višjo kot v drugih evropskih državah. Ni pa dovolj sodobna na področju informacijske tehnologije, saj je razvoj tega področja tako hiter, da mu zakonska ureditev ne sledi. Želela bi si, da bi pri pisanju zakonodaje večkrat upoštevali svoje predloge in izkušnje, saj smo inšpektorji dnevno v stikih tako s potrošniki kot podjetji. Lahko pa rečem, da so slovenski potrošniki v dobrem položaju tudi zaradi tega, ker jim pri uveljavljanju njihovih pravic v upravnem postopku lahko pomaga inšpekcija, in to brezplačno, medtem ko v drugih evropskih državah spore rešuje sodišče. Žal pa pri nas ni zaživelo zunajsodno reševanje sporov, čeprav smo imeli velika pričakovanja. Gre za neke vrste mediacijo, ko se potrošnik in trgovec dogovorita, kako bosta rešila zadevo.

padalo, istočasno pa je enormno raslo število predpisov in zavezancev. Če bi hoteli vsaj enkrat na leto preveriti delo vseh registriranih gospodarskih subjektov, bi moral vsak inšpektor opraviti več kot 2500 pregledov. Bi pa rada povedala, da imam odlične sodelavce in stojim za njihovimi odločitvami. Sicer pa delo opravljamo na tri načine: na podlagi letnega načrta nadzorov (80 odstotkov), na podlagi prijav in obvestil ali pa na podlagi inšpektorjeve osebne zaznave na trgu. Čeprav to ni naša glavna naloga, strankam tudi svetujemo. V nasprotju z drugimi inšpekcijskimi službami – mimogrede, vseh je 26 – imamo uradne ure vsak delovnik od 9.00 do 15.30 na največjih enotah v Ljubljani, Celju in Mariboru in sedežu inšpektorata, kamor lahko stranke pokličejo ali pa se tudi osebno oglasijo brez predhodne najave, manjše enote pa imajo uradne ure ob ponedeljkih in sredah med delovnim časom. Dosegljivi smo po telefonu ali osebno.

Moram reči, da me je osupnil podatek, kako široko področje dela pravzaprav imate. Res je. Celo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v svojem zadnjem priporočilu zapisala, da ima tržna inšpekcija prevelik obseg področij. Kar 180 jih je, naj jih naštejem le nekaj: varstvo potrošnikov, potrošniški krediti, nepoštena poslovna praksa, trgovina, obrt, gostinstvo in turizem, avtorske pravice, nepremičninsko posredovanje, pogrebne storitve, splošna varnost izdelkov, dimnikarske storitve, osebna varovalna oprema, gradbeni izdelki, elektromagnetna združljivost, nizkonapetostna električna oprema, poštne storitve, alkoholne pijače, tobačni izdelki, plinske naprave in še in še.

»Lahkovernost pri nakupih škoduje.«

In vsa ta področja obvladuje 98 inšpektorjev? Tudi to je res. V zadnjih desetih letih je število tržnih inšpektorjev

V tem pogovoru se bova usmerili na področje varstva potrošnikov … Naj takoj povem, kar sicer pogosto ponavljam: mi nismo potrošniška organizacija, ki bi za vsako ceno ščitila potrošnike. Ščitimo tudi gospodarstvo. Tržni inšpektorat v bistvu skrbi za red pri poslovanju na trgu in nadzira poslovanje podjetij v razmerju do potrošnika. Želimo ovreči mit, da želijo podjetja goljufati. To ni res. Podjetja želijo načeloma poslovati pošteno in zakonito. Problem pa je, da morda ne poznajo zakonodaje oziroma se enostavno ne znajdejo v morju predpisov, ki so pogosto še zelo nejasno napisani. To velja zlasti za mala podjetja in samostojne podjetnike, ki nimaVzajemnost / maj 2018

jo za sabo celega štaba pravnikov in svetovalcev kot marsikatero veliko podjetje. Po drugi strani pa so potrošniki ozaveščeni in bistveno bolj poznajo svoje pravice. Na žalost so med njimi tudi taki, ki jih z veseljem zlorabljajo. Da bi olajšali delo inšpektorjem in zavezancem, ste si zamislili projekt Pameten inšpektor. Ali že deluje v praksi? Na projekt Pameten inšpektor smo ponosni, saj je plod našega znanja. Pripravljati smo ga začeli lani in ima dva namena. Želimo olajšati delo inšpektorjem, ki bi lahko na terenu z uporabo sodobne tehnologije hitreje in lažje izpeljali postopek. Po drugi strani pa bi lahko zavezanci sami s pomočjo aplikacije preverili, ali poslujejo skladno z zakonodajo, oziroma bi dobili informacije, kaj vse morajo storiti, da ne bodo kršili predpisov. Na ta način želimo doseči dobro sodelovanje med gospodarstvom (podjetji) in državo (inšpekcijo). Projekt so podprle gospodarska, obrtno-podjetniška in trgovinska zbornica, na žalost pa se še niso našla sredstva zanj. Upamo pa, da bo zaživel nekje sredi prihodnjega leta. Katere kršitve inšpektorji na terenu najpogosteje opažajo? Lahko rečem, da se število kršitev zadnja leta zmanjšuje. Največ jih odkrijemo na področju davčnega potrjevanja računov, pogosto zasledimo nepoštene poslovne prakse podjetij pri oglaševanju cen in cenovnih prednosti (akcij, popustov, razprodaj), v gostinstvu (npr. kršitev obratovalnega časa) in pri trgovcih (označevanje prodajaln …). Kakšne so kazni za kršitelje? Kjer zakon to dopušča, inšpektorji pri ugotovljenih nepravilnostih najprej uporabijo milejši ukrep, kot sta opozorilo ali opomin, šele nato izrečejo globo. Pa še to, število glob se iz leta v leto manjša. Izrečemo jih za kršitev, ko je ogroženo zdravje, življenje ali premoženje večjega 19


IZ ZAKLADNICE PATRA SIMONA AŠIČA

Jabolčni kis za vse tegobe Pater Simon Ašič je imel zelo rad domači jabolčni kis. Venomer ga je nosil s seboj v majhni steklenici. V nekem pismu je zapisal: »Pri hrani redno uporabljam jabolčni kis, samo pri mleku in kavi ne. Pri mesu obvezno, juha dobi dober okus pri treh čajnih žličkah kisa.« Tudi svoj sodček kisa je imel v stiškem samostanu, kjer je živel. Ljudje, ki so pri njem iskali pomoč za svoje zdravje, so nemalokrat dobili nekaj tega kisa za domov, če so ga potrebovali za okrevanje. V Stični še danes pridelujemo jabolčni kis.

• •

J

abolčni kis vsebuje koristne spojine za telo, zato ga je dobro uživati. V njem so kalcij, natrij, železo, magnezij in veliko kalija, encimi, jabolčna in ocetna kislina ter druge spojine. Lahko ga obogatimo z izvlečki zdravilnih rastlin. Zeliščni kis vsebuje izvlečke naslednjih zdravilnih rastlin: list poprove mete (Menthae piperitae folium), list rožmarina (Rosmarini folium), korenino angelike (Angelicae radix), plod kumine (Carvi fructus), rastlino majarona (Majoranae herba) in korenino peteršilja (Petroselini radix). Uživanje tega kisa deluje ugodno na prebavni sistem. Poveča se izločanje prebavnih sokov in žolča, izboljša se peristaltika, zmanjša se pojavnost krčev, predvsem pa se zmanjša napenjanje. V farmakoloških raziskavah so na primer za poprovo meto, ki je v zeliščnem kisu, dokazali, da ima protiulkusno, protivnetno, protimikrobno in protivirusno delovanje. Pripravimo si lahko še jabolčni kis s hrenom, jabolčni kis s česnom, jabolčni kis z zelenimi orehi in jabolčni kis s čemažem. Splošni napotek za pripravo je tak, da na primer sveže nabrane zelene orehe operemo, razrežemo na koščke 30

in jih namakamo v jabolčnem kisu približno 14 dni. Nato orehe precedimo, ožamemo in že imamo kis, bogatejši za spojine iz zelenih orehov, ki so topne v jabolčnem kisu.

Uporaba jabolčnega kisa • Pri prekomernem potenju nog si pripravimo kopel z jabolčnim kisom. Dva litra kisa razredčimo z dvema litroma vode. Noge kopamo, če je mogoče, trikrat dnevno po pol ure. • V času alergij na cvetni prah naj tisti, ki ima te težave, pri obroku vzame 1 do 2 žlički jabolčnega kisa z žličko medu. • Pri luskavici obolela mesta izmivamo z jabolčnim kisom. • Izpadanje las lahko omilimo z veliko koprivo. V pol litra jabolčnega kisa 10 minut kuhamo Vzajemnost / maj 2018

pest koprivnih korenin. Ohladimo, precedimo in zmasiramo lasišče enkrat dnevno. Zasvojenost s prekomernim pitjem alkohola. Star nasvet po priporočilu patra Simona Ašiča je: v mlačno vodo v kadi vlijemo pol litra jabolčnega kisa. Večkrat tedensko se tako sprostimo. Če nimamo pri sebi zobne kreme, damo v toplo vodo jabolčni kis in si z njo umijemo zobe. Pege odstranimo z mazilom s hrenom. Svež nariban hren dan ali dva namakamo v jabolčnem kisu. S to zmesjo si zvečer pred spanjem previdno namažemo kožo s pegami. Krčne žile, ki rahlo krvavijo. Pripravimo si obkladek iz svežih bršljanovih listov in listov ozkolistnega trpotca. V litru hladne vode, ki smo ji dodali 3 žlice jabolčnega kisa, 30 minut namakamo 4 žlice listov bršljana in ozkolistnega trpotca. Precedimo, liste sesekljamo v kašo in jih za eno uro položimo na razjedo. Obkladek menjamo trikrat dnevno. Rano vsakič umijemo z vodo, ki smo ji dodali malo jabolčnega kisa. Bolečina v vratu. Pripravimo si obkladek iz ovsa in jabolčnega kisa. V pol litra vode skuhamo dve pesti ovsenih zrn, zmletih v kašo. Nato dolijemo malo jabolčnega kisa, zmešamo in položimo maso na razbolelo mesto. Obkladek imamo na bolečem mestu, dokler je topel. Barbara Kozan, mag. farm.


SVETUJEJO VAM Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

DELNA POKOJNINA Bralec iz Zasavja navaja, da je uživalec 20-odstotne starostne pokojnine od sredine leta 2016. Glede na to, da je pogoje za starostno pokojnino izpolnil tudi že po prejšnjem zakonu, so mu 20-odstotno starostno pokojnino odmerili od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 18-letnega povprečja plač, ker je bilo to zanj ugodnejše. Zanima ga, ali bi v primeru delne upokojitve, delal bi le 10 ur tedensko, osnova za odmero ostala nespremenjena, saj je le-ta bistveno ugodnejša od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 24-letnega povprečja plač, kot je to določeno za letošnje leto.

Po veljavnem zakonu lahko delavci v delovnem razmerju, samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki so izpolnili pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, pridobijo pravico do delne pokojnine, če ostanejo v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko. Delno pokojnino odmerijo od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5 odstotkov. Bralec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino tudi že po prejšnjem zakonu, lahko uveljavi pravico do delne pokojnine le po določbah veljavnega zakona. Če se bo bralec odločil, da uveljavi pravico do delne pokojnine, bo izgubil pravico do

priznanja in odmere starostne pokojnine po prejšnjem zakonu. Pravico do delne pokojnine po prejšnjem zakonu, ki je veljal do 31. decembra 2012, je bilo mogoče uveljaviti le do navedenega datuma, vendar jo zavarovanec uživa v nespremenjenem obsegu tudi po 1. januarju 2013, ko je začel veljati sedanji zakon. Do konca leta 2015 je takšna pravna ureditev veljala tudi za priznanje izplačila 20-odstotne starostne ali predčasne pokojnine. Od veljavnosti novele, to je od 1. januarja 2016, pa lahko zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za starostno pokojnino po prejšnjem zakonu, uveljavi pravico do 20-odstotne pokojnine tudi po prejšnjih predpisih, prav tako lahko uveljavi 20-odstotno pokojnino po veljavnem zakonu in tako ne izgubi pravice do priznanja in odmere pokojnine po prejšnjem zakonu. Bralec bi z uveljavitvijo delne pokojnine izgu-

bil pravico do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu in s tem tudi ugodnejšo odmero pokojnine od pokojninske osnove, izračunane na podlagi mesečnega povprečja plač ali zavarovalnih osnov, ki jih je prejel v katerih koli zaporednih 18 letih zavarovanja. Po prenehanju obveznega zavarovanja bi bralcu starostno pokojnino priznali in odmerili izključno po določbah veljavnega zakona, torej bi mu starostno pokojnino odmerili na podlagi mesečnega povprečja plač ali zavarovalnih osnov, ki jih je prejel v katerih koli zaporednih 24 letih zavarovanja. Če pa se bralec želi upokojiti zato, da bi

le še nekaj časa delal najmanj po dve uri dnevno oziroma 10 ur tedensko, pa lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu, potem pa se kot starostni upokojenec ponovno zaposli najmanj za dve uri dnevno in mu v tem času izplačujejo 75 odstotkov starostne pokojnine. Zakon tudi omogoča, da lahko zavarovanec dela tudi več kot dve uri dnevno in mu izplačujejo ustrezen sorazmerni del pokojnine. Po prenehanju delovnega razmerja pa mu bodo pokojninsko dobo in plačo iz ponovnega zavarovanja upoštevali pri ponovni odmeri starostne pokojnine.

IZPLAČEVANJE INVALIDNINE V TUJINO Bralec L. B. iz Ljubljane navaja, da je uživalec invalidnine za 60-odstotno telesno okvaro zaradi posledic poškodbe zunaj dela že od leta 1995 naprej. Zanima ga, ali mu bodo, če se preseli v Srbijo, invalidnino izplačevali še naprej.

Veljavni zakon pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, ne določa več kot pravico iz obveznega in invalidskega zavarovanja. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, lahko zavarovanci pridobijo tudi pravico do invalidnine še po prejšnjem zakonu, vendar le za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen. Prejšnji zakon je tudi določal, da invalidnine zaradi posledic bolezni ali poškod-

be zunaj dela, razen invalidnine, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ne izplačujejo v času, ko upravičenec stalno biva v tujini, ne glede na to, ali ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno bivanje. Ne glede na to pa invalidnino izplačujejo zavarovancu, ki ima stalno prebivališče v drugi državi članici Evropske unije. Če se bo bralec za stalno preselil v Srbijo, ne bo upravičen do izplačila invalidnine za telesno okvaro, saj Srbija ni članica Evropske unije.

Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Pokličite jo v četrtek, 10. maja, med 16. in 18. uro na številko 01 530 78 53. Vzajemnost / maj 2018

53


VRT IN DOM

Enoletnice za vroča mesta Vse bolj suha in vroča poletja težko prenašajo tudi rastline na cvetličnih gredicah. V sušnih razmerah potrebujejo več oskrbe, še posebej pomembno je redno zalivanje. Zato je najbolje, da med rastlinami izberemo take, ki stresne situacije lažje prenašajo.

E

noletnice so tiste okrasne zelnate rastline, ki svoj življenjski ciklus zaključijo v enem letu. Zaradi bogatega cvetenja so praktična dopolnitev trajnic, skalnjakov in cvetličnih posod. Rastejo hitreje od drugih rastlin in kmalu zapolnijo prazne prostore v zasaditvi. Idealna rešitev, da onemogočimo rast plevela, hkrati pa preprečimo izhlapevanje vode iz zemlje. Catharanthus roseus ali vinka naravnost obožuje vroča poletja. Cvet spominja na zimzeleno vinko, ki raste kot podrast v gozdu. Njena rast je lahko pokončna, novejše sorte pa imajo bogato pokrovno rast. V toplem in sončnem vremenu uživa, kar se pozna na številnih cvetovih, ki v rdeči, rožnati ali beli barvi prekrijejo vso rastlino. Ne smemo pa ji zameriti, če bosta s prvimi nižjimi temperaturami njena rast in cvetenje zaključena. Veliko rastlin, ki prihaja iz eksotičnih krajev, obožuje sončna poletja. Te lepo uspevajo tudi v naših krajih, vendar moramo upoštevati čas saditve. Večino lahko na prosto posadimo šele v drugi polovici maja, ko so primerne tudi nočne temperature. V času množičnega urejanja cvetličnih korit in gredic niso najbolj privlačnega videza, zato jih radi spregledamo. Šele vrtnar nas prepriča, da gre za res čudovito rastlino. Angelonia x hybrid, ki je na videz občutljiva rastlina, v vročem poletju preseneti z bogatim cvetenjem. Zaradi čudovitih cvetov, ki objemajo steblo, se je je prijelo ime poletna orhideja. Zraste do višine 30 cm in cveti v beli, modri, rožnati barvi. Na fotografiji je sorta Angelonia Angelface »Wedgewood Blue« z zanimivim dvobarvnim cvetom.

80

Vinka

Odstranjevanje cvetov ni potrebno. Dobro prenaša nekajdnevno izpostavljenost suši. Čudovito uspeva v mešanih zasaditvah v okrasnih posodah kot tudi na cvetličnih gredicah, izpostavljenih soncu. Najlepše je, če jih na gredice posadimo po več skupaj (vsaj tri), da povečamo učinek.

Spreminjevalka

Poletna orhideja

Vzajemnost / maj 2018

Lantana camara ali spreminjevalka je slovensko ime dobila zaradi nenehnega spreminjanja barve cveta. V vrtnarijah lahko izbirate različne barve, od rumene, bele, oranžne do rožnate. Pri izbiri je podatek, kako bo rastlina rasla, pomemben, ker ji bomo le tako namenili dovolj prostora. Široko grmaste bomo sadili na gredice, kjer želimo, da prekrijejo večji del praznega prostora. Kompaktne so uporabne za zasaditve grobov. Prevešajoče ali padajoče so primerne za mešane cvetlične zasaditve na terasah in


Gazanija

balkonih. Povsod pa jih bodo obiskovali metulji in čebele. Lantana je v domovini invazivna rastlina in raste kot plevel. Gazania rigens je enoletnica, ki ji žlahtnitelji vsako leto dodajo kakšno zanimivo barvo. Dopolnitev izbire z dvobarvnim črtastim cvetom (na fotografiji) je vsekakor zanimiva. V vrtnarijah jih največ prodamo, ko je sončno vreme. Takrat zažarijo v vsej lepoti, zato ljubitelji cvetja množično segajo po njih. V deževnih dneh namreč zaprejo cvet in so skoraj neopazne. Kljub tej pomanjkljivosti pa zelo lepo uspevajo na sončnih legah. Zmagovita kombinacija v vseh zasaditvah na vročih legah sta prav gotovo beli mleček in dipladenia. Mleček, ki zapolni prazen prostor pod rdeče cvetočo lepotico, je vsestransko uporaben. Odlično prenaša sonce in sušo, ugaja pa mu tudi senca. Mandevilla (Dipladenia) je rastlina višjega cenovnega razreda. Posajeno v loncu lahko, ko je nevarnost pozebe, pospravimo v hišo in jo prezimimo v svetlem prostoru. Čudoviti rdeči cvetovi so kos še ta-

Zlati kovanec

ko vročim prostorom. V preteklih letih je v naše vrtnarije prihajala le v rdeči, rožnati in beli barvi, zdaj se ji pridružujeta še rumena in oranžna. Vse pa obožujejo vročino, kar se pozna pri cvetenju in rasti, to pa v hladnejših dneh obstane. Tudi mandeville se razlikujejo med seboj po rasti. Grmaste bomo sadili v cvetlična korita, prevešajoče se lepo obnesejo v visečih angleških košarah. Brachyscome multifida ali avstralska marjetica (na fotografiji) je pokrovno blazinasta rastlina. Številni cvetovi v obliki marjetic prekrijejo rastlino v modri, beli in rožnati barvi. Cveti neprekinjeno od pomladi do jeseni. Brahikoma je obstojna na dežju, vendar obožuje sončna mesta. Spada v tisto družbo lepotic, ki jih obožujejo čebele, metulji in ptice. Uporabna je za zasaditev pokopališč in mešanih nasadov na sončnih legah. Idealna rastlina za tiste ljubitelje cvetja, ki so se naveličali železnega izbora enoletnic.

Avstralska marjetica

Ljubitelj vročine je prav gotovo zlati kovanec – Asteriscus maritimus »Aurelia Gold«. Veliko ljubiteljev ga znova sadi na cvetlične gredice ali grob, ker nikoli ne razočara. Veliki rumeni cvetovi v velikosti kovanca prekrijejo rastlino. Zavzame zelo velik del prostora do širine 30 centimetrov. Njegovo široko razrast je dobro upoštevati pri številu rastlin v zasaditvi. Meni je najlepša sorta Vzajemnost / maj 2018

Lantana Mandevilla (Dipladenia)

»Aurelia Gold« z nizko plazečo rastjo. Cveti zelo dolgo časa, in sicer od aprila pa vse do pozne jeseni. Velikokrat se zgodi, da me ljubitelji cvetja sprašujejo, ali je trajnica, saj mu tudi prva slana ne pride do živega. Rastlinam, za katere vrtnarji obljubljamo, da bodo v vročini lepo uspevale, moramo dati priložnost, da se dobro ukoreninijo. To pomeni, da na začetku rasti nekaj tednov potrebujejo ustrezno oskrbo, da bodo lahko kasneje v največji vročini obstale več dni brez nege. Čeprav so sposobne preživeti dalj časa brez zalivanja, nam bodo vendarle hvaležne, če jim bomo po daljšem sušnem obdobju privoščili nekaj gnojila in kanglico vode. Besedilo in fotografije: Branka Urbanija Juvančič

81


STANOVANJE

Vhod v hišo ali stanovanje Slaba dostopnost do vhoda v večstanovanjsko stavbo je lahko le en del težave, otežen dostop do samega stanovanja pa je prav tako lahko za nekoga, ki težko hodi, skoraj nerešljiv ali preveč naporen. To so lahko premajhni in slabo dostopni vhodi, strme stopnice, stavbe brez dvigal in drugo. Na to stanovalci nimajo vpliva in težko upajo na rešitev problema. Drugače je v enodružinski hiši, kjer imamo možnost težave rešiti sami in z nekaj manjšimi posegi pred vhodom pomanjkljivosti omiliti ali celo odstraniti. ra. Po teh stopnicah moramo v dežju in snegu. Stopnice same bi morale biti brez poškodb, nedrseče, ne prestrme in s trdno ograjo na obeh straneh, ki sega dlje od prve oziroma zadnje stopnice. Klančina za dostop ob stopnicah je mnogokrat preozka, prestrma ali celo nevarna, čeprav je to lahko edina dostopna pot v stavbo in tudi naprej v klet. Ob takih stopnicah bi morala biti dvigalna ploščad ali popolnoma spremenjena pot s položno in široko klančino.

Večstanovanjske stavbe

Ali je tak dostop do vhoda v večstanovanjsko stavbo primeren za vse stanovalce?

T

ežave z dostopnostjo do vhoda in stanovanja se lahko pokažejo pri starejših in gibalno oviranih osebah predvsem zaradi slabo in nepremišljeno izvedenih rešitev. Rešitev, ki so bile izvedene v drugih časih, pred desetletji, ko so bile stanovanjske soseske grajene predvsem s ciljem izvedbe hitrih in poceni stanovanjskih rešitev za povprečnega zdravega stanovalca. Ali pa kot samograditelji enodružinske hiše pred leti nismo niti pomislili na drugačne potrebe in odprte možnosti prilagajanja. Stopnice pred vhodom v stavbo so lahko za osebo, ki težko hodi, za mamico z vozičkom ali nekoga, ki ima polne roke prtljage, velika ovi-

88

Glavna vrata v večstanovanjsko stavbo se običajno odpirajo navzven, kar je pravilno zaradi smeri evakuacije, neprijetno pa, kadar na podestu pred njimi ni dovolj prostora, da bi se umaknili sosedu, ki gre ven, ali preprosto vratom, ko jih odpiramo. Tudi odpiranje težkih, slabo odzivnih vrat lahko predstavlja precejšen telesni napor. Potem pa bi težave lahko še kar naštevali: premajhen vetrolov, ozki in temni hodniki s prekratkim delovanjem luči, previsoko postavljeni nabiralniki, pragovi, predpražniki, ob katere se lahko spotaknemo ali so celo ovira za osebo na vozičku. Stopnice med nadstropji so lahko prestrme, brez vmesnih podestov in s pomanjkljivimi ali neprimernimi držali. V starejših stavbah so lahko dvigala premajhna in neprilagojena za gibalno ovirane ljudi. Veliko težavo pa predstavljajo stavbe z do štirimi etažami (P+3). Po naših predpisih vanje ni nujno Vzajemnost / maj 2018

potrebno vgrajevanje dvigal. Soseska nižjih blokov je sicer videti prijetna v zelenem okolju, a v njih se zdi, da ni prostora za starostnike in gibalno ovirane ljudi, če ti ne živijo v pritličju. Sanacija take stavbe bi bila zelo draga ali skoraj nemogoča, saj so mnogokrat stopnišča sredi stavbe in je praktično nemogoče dodati dvigalo, ne da bi posegali v stanovanjske površine ali izvedli večji gradbeni poseg. Da bi si stanovalec sam olajšal dostop do vrat stanovanja, je težko, saj stavbo uporablja cela skupnost, pri čemer morajo biti prisotne volja, organizacija in pripravljenost na predelave, povezane z velikimi stroški. Vseeno pa lahko pri vratih postavimo klop ali stol za odlaganje, ko odklepamo, nad vrata dodamo varčno svetilko LED in zamenjamo drseč predpražnik s primernejšim. Na ravni stanovanjske skupnosti se lahko poskrbi za primerna vhodna vrata, dobro osvetljenost hodnikov, klop, opremo dvigala. Predpražnik pred vhodnimi vrati v blok ali hišo mora biti poglobljen in tako gladek, da se ne zatikamo s čevlji ali pripomočki za hojo in lahko čezenj zapeljemo tudi z otroškim ali invalidskim vozičkom.

Vhod v hišo Tudi dostop do vhoda v enodružinsko hišo je lahko slabše premišljen in zato ob spremenjenih potrebah manj prikladen ali celo nevaren. Pogosto nas premamijo predvsem estetski vidiki rešitev. Rešujemo trenutno potrebo, manj upoštevamo varnost in drugačne potrebe v prihodnje, pri čemer pa nam vsekakor lahko pomaga strokovnjak. Kjer je vhod v hišo v visokem pritličju ali še višje, bi moral biti na vrhu stopnic večji podest, zaščiten pred padavinami, stopnice pa predvsem dobro vidne in hrapave. Stopnice, tudi ena sama ali več, so lahko nevarne v dežju, snegu in ledu, za nekoga pa celo nepremostljiva ovira. Če je vhod v prvem nadstropju, stopnice pa nimajo vmesnega podesta


Z mojega okna Plevel pa kar raste ... Pomlad se je razbohotila vsepovsod, tudi na njenem vrtu. Drugje so že nabirali prvo berivko in redkvice in lansko blitvo, pri njej pa so na gredah še stale palice za paradižnik od lanskega leta in tudi kakšna posušena, gnila glava zelja je kukala iz podivjanega plevela. Dobra zemlja je tu, dobro raste! Pravzaprav je bila Špela to pomlad kar hudo obupana – kot vsako leto zadnje čase. Sama ni mogla več delati na vrtu, pomoči si ni znala organizirati, trave pa tudi ni hotela zasejati. Toliko lačnih ljudi na svetu, ona pa naj bi imela namesto ohišnice park! »Joj, kako velik vrt – vso družino lahko preživiš z njim,« ji je rekla sošolka. Čigavo družino? Zdavnaj so že vsi odšli in oni nabirajo zelenjavo v trgovini, no, včasih tudi na ekološki kmetiji, na domačem vrtu gotovo ne. »Ko je na tvojem vrtu solata, je je povsod dovolj in jo vse pridne vrtnarice podarjajo sodelavkam,« je že zdavnaj rekla druga znanka – seveda iz bloka, ki je imela solate vedno dovolj, seveda podarjene. Vsak je govoril drugače. Tako se je Špela tudi to pomlad spet kuhala v svoji nemoči – in sramoti. Sosede so imele tako vzorno urejen vrt – pri njej pa je dobro delal le plevel, ki bo spet prav kmalu poslal semena čez vse tri ograje k sosedam – še dobro, da nimamo zakona o prepovedi sejanja plevela na sosednje vrtove! Ko je zaprla oči, si je poskušala zamisliti, kaj bi rada ona sama, če se ne bi ozirala ne na sosede ne na svetovalke ne na nikogar. »Recimo, če bi zadela na lotu? Kaj bi naredila?« ji je poskušala pomagati znanka. »Pojma nimam!« »Bi povabila vrtnarja, ki bi skrbno in do konca uredil vrt ... Aha, se pravi, najprej krajinskega arhitekta, ki bi vse zrisal po svoji zamisli ...« »Ne vem. Tako umetno se mi zdi ...« »Bi ti bilo všeč?« »Najbrž ne, ampak bilo bi urejeno.« »In ti bi imela svojo solato z domačega vrta.« »Če bi jo prideloval kdo drug, ne bi bila moja! In končno moram priznati, da nimam nobenega posebnega čustva do svoje solate. In nikoli nisem rada delala na vrtu. Kot nisem nikoli imela nobene želje, da bi moji otroci nosili puloverje, spletene z mojo roko … Vse to obširno gospodinjsko delo sem delala zato, ker je bilo treba, ne iz veselja.« »Ti si pa ena redkih, ki to prizna!« »Joj, vem, spodobilo se je vse znati in vse delati! « »Ja, tudi jaz se spomnim, kako sem vlagala papriko in borovnice ...« »Vlagala sem pa rada – in tudi rada sem nabirala borovnice pa maline pa šipek pa gobe ... tudi zelišča za čaje. In rada sem kuhala marmelado. V veselje mi je bilo jeseni pogledati polno klet.« »Meni pa ne. Vlagala sem, ker je bilo treba. Čeprav mi je takrat en mlad sodelavec rekel, naj vse seštejem – sestavine in elektriko in svoj čas – in bom videla, da je ceneje kupiti marmelado takoj čez mejo kot pa kuhati sama.« »Ja, poznam to filozofijo – seveda nismo nikoli vštele svojega časa,

naš čas ni bil dragocen, bil je na razpolago gospodinjstvu.« »Zdaj mlade gospodinje ne počnejo več vsega tega.« »No, seveda ne, res se je vse spremenilo.« »No, po pravici povedano, zdaj tudi res nimajo časa. Kdaj pa naj bi počele vse to naše vrtnarstvo, pletilstvo, kuharijo in peko in šivanje in kaj vem kaj še vse ...« »Ja, vidim, kdaj zdaj prihajajo domov – marsikatera mama še pozneje, kot se zaprejo vrtci.« »Me smo sicer vstajale še sredi noči, da smo tekle v službo, ampak smo bile potem tudi sredi dneva doma.« »Da smo naredile še službo gospodinje.« »Dokler se nismo postarale in je moč odšla.« » Ja. Res ne vem, kaj naj naredim z vrtom, maj je in res je zadnji čas, da se odločim.« »Jaz na tvojem mestu bi ...« »Stoj! Nikar mi še ti ne povej, kaj bi ti naredila na mojem mestu. Še sanja se ti ne, koliko nasvetov sem že dobila! Vsekakor vem, da se moram odločiti samo po svojem srcu in premisleku.« Prijateljica se je nasmejala in rekla: »Zelo dobro! In prav preprosto! Naredi tisto, kar bi rada sama ne glede na druge!« Tako Špela zdaj premišljuje, kaj bi pravzaprav rada. Čas pa teče in plevel veselo raste ... Mira Dobravec

NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA Pripravlja: Jože Praprotnik

Kje sem občudoval vse to cvetje? Odgovor pošljite do 15. maja na dopisnici (vrednost B) na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«.

Vzajemnost / maj 2018

Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel brisačko Vzajemnosti. Odgovor iz aprilske številke: Na fotografiji je sladkovodno jezero v Fiesi. Darilo prejme: Milan Drčar, Lukovica. Čestitamo!

101


Vzorec

Majske lepotice Vrtnice najlepše cvetijo v maju. Za nas pa bodo v vsej svoji lepoti cvetele kar vse leto.

V

zorec z vrtnicami vezemo na sredini vsake od štirih stranic in 4 cm od robov večjega prta. Vrtnice vezemo s pokončnim gobelinskim vbodom čez 4 niti na blagu. Vezemo od leve proti desni in potem od desne proti levi. Šivanko izvlečemo in jo vodimo navzgor čez 4 vodoravne niti na blagu. Potem jo vbodemo desno navzdol pod eno navpično in 4 vodoravne niti in jo izvlečemo. Nadaljujemo. V naslednjih vrstah vezemo v osnove zgornjih vbodov. Vezemo z biserno prejo (ne moremo je razdeliti na posamezne niti) v označenih barvah. Vzorec lahko vezemo tudi s križci čez 4 x 4 oziroma 6 x 6 niti na blagu. Za manjši vzorec pa vezemo s tremi nitkami deljive prejice čez 2 x 2 niti na blagu.

Delovni znaki = svetlo zelena = zelena = temno zelena = svetlo rožnata = rožnata = rdeča

Vzajemnost / maj 2018

107

Vzajemnost, maj 2018  

Po krivici popljuvano zdravstvo Andrejka Grlić: Več zdrave pameti, manj sporov

Vzajemnost, maj 2018  

Po krivici popljuvano zdravstvo Andrejka Grlić: Več zdrave pameti, manj sporov

Advertisement