Page 1

št.4, april 2018, 2,10 C

Lep in zdrav nasmeh je drag

ALEKSANDER DOPLIHAR:

Pomoč potrebujejo tudi tisti brez zavarovanja V SREDINI: Dobro je vedeti


NAŠ POGOVOR

Pomoč potrebujejo tudi tisti brez zavarovanja Aleksander Doplihar iz Kamnika se je že pri sedmih letih odločil, da bo zdravnik. Vzrok za to sta bila padec in poškodba kolena. Zaradi hudega gnojnega vnetja mu je grozila celo amputacija noge. Noga je na srečo ostala, a je za devet centimetrov krajša. Takšna poškodba bi marsikoga omrtvičila. A ne našega sogovornika. Kar je kot sedemletnik sklenil, je kot odrasel moški uresničil. Postal je specialist za medicino dela, prometa in športa. Čeprav je že dobrih 28 let upokojen, je ves čas ostal zdravnik, zvest bolnikom. Zadnjih 17 let vodi ambulanto Pro Bono v Ljubljani. Kljub 88 letom in dejstvu, da hodi z berglami, še vedno – poleg vodenja – dvakrat na teden kot prostovoljec zdravi ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Ali je ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v zadnjem času več ali manj kot takrat, ko ste odprli ambulanto? Ni jih manj, čeprav smo takrat, ko smo začenjali, mislili, da jih bo čez leta manj. Zdaj vidimo, da je takšnih ljudi vedno več in več. V naši državi naj bi bilo kar okoli 30 tisoč ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Žalostno, mar ne?

Fotografiji: Neva Železnik

V ambulanti Pro Bono brezplačno dela 29 zdravnikov različnih profilov. Tako je. Imamo vse: od specialistov za družinsko medicino, ki so kar trije, do psihiatra, dermatologa, kirurga, nevrologa, proktologa, stomatologa pa pediatra, okulista itd. V glavnem delajo pri nas upokojeni zdravniki, a so med nami tudi takšni, ki vodijo še svoje ambulante v zdravstvenih domovih ali bolnišnici. Smo prava klinika v malem, ki lahko pomaga praktično vsem in pri vseh tegobah.

16

Vzajemnost / april 2018

Če nimaš zdravstvenega zavarovanja in ne veš za vašo ambulanto, ali lahko umreš pred vrati katerega koli zdravstvenega zavoda? Lahko, če te dobi v roke kakšen hud birokrat, ki ga bolj kot človek v stiski zanima zavarovanje. Če bi imeli prometno nesrečo, bi vam pa takoj in brez nepotrebnih vprašanj


pomagali. No, saj bi lahko bili v nezavesti … Ali težko dobite zdravnike, ki delajo pri vas brezplačno? Ne, vedno se jih prijavi več, kot jih potrebujemo. Zelo sem vesel, da je tako. Tudi naša ambulanta je dokaz, da je Hipokratova prisega še živa med našimi zdravniki in zdravnicami. To nas vendarle malce preseneča, saj vemo, da zdravniki popoldne množično delajo v zasebnih ordinacijah za dober zaslužek. Tega ne morem zanikati, ker je res. In rekel bi tudi, da je to – vsaj po mojem mnenju – prava rakasta rana našega zdravstva. Baje več kot tisoč zdravnikov ljubljanskega kliničnega centra ob popoldnevih prodaja svoje usluge za lepe denarce zasebnim ambulantam in klinikam. Univerzitetni klinični center pa ima izgubo in popoldne prazne ambulante in neizkoriščene tehnične in druge pripomočke za diagnostiko in zdravljenje, ki nikakor niso poceni. Šele sedanjemu direktorju je prišlo na misel, da bi lahko izgubo te naše največje zdravstvene ustanove pokril z dodatnimi popoldanskimi ambulantami, morda še s takšnimi, ki bi delale tudi ob koncih tedna in praznikih. Tako bi se čakalne vrste hitro zmanjšale. Plačniki bi bili lahko bolniki ali bolj pravično zavarovalnica! Ali se vam ne zdi, da je naše zdravstvo organizacijsko popolnoma neurejeno in se je v njem kot tumor razširila korupcija? Res je, kar pravite, in vsi vemo, da tudi farmacevtika obvladuje svet in ima edina dovolj denarja za provizije in korupcijo. Rekel bi še, da sta slovenska zdravstvena politika in naša politika nasploh naredili največjo napako, ko sta sprejeli zakon o privatizaciji zdravstva. Takrat so se začele težave s čakalnimi vrstami. Zdravnik je bol-

niku v javnem zdravstvu rekel, da bo prišel, recimo, prej na vrsto za poseg, če pride k njemu popoldne v ambulanto in mu plača. Sicer pa se je najprej začela privatizacija v zobozdravstvu. Če greš v javno ambulanto po implantat ali prevleke za zobe, čakaš leta, če greš k zasebniku, vse dobiš čez noč, a pošteno plačaš. Včasih več kot za nov avtomobil. Zato ni čudno, da imajo revni ljudje slabe zobe ali so sploh brez njih. Enako seveda velja za brezdomce.

»Privatizacija zdravstva je napaka.« Politiki so si najbrž mislili in še danes so o tem prepričani, da bodo ljudje množično plačevali za javno zdravstvo in še posebej za vsako uslugo pri zdravniku zasebniku. To je sprijena logika, ki bi ji morali narediti konec. Nihče pa nima za to dovolj poguma. Zato gre javno zdravstvo vsem na očeh počasi rakom žvižgat. Večkrat ste za medije povedali, da smo imeli v socializmu eno najboljše urejenih zdravstvenih služb v Evropi, če ne na svetu. Še vedno tako mislite? Še vedno. Takrat smo vsakomur pomagali. Imeli smo imenitno medicino dela in preventivo. Sploh pa je bilo pohvalno, da so vsi, tudi navadni delavci, zaradi določenih bolezni imeli pravico do zdravljenja v zdravilišču, planinah ali na morju. Zdaj je preventiva uničena, čakalne vrste so katastrofalno dolge. Predvsem pa bi morali v Sloveniji takoj prenehati amerikanizacijo, torej privatizacijo zdravstva, ker v takem zdravstvu pridejo do zdravnika le bogati in tisti z zveVzajemnost / april 2018

zami. Zaradi vsesplošne požrešnosti in pogoltnosti vodilnih na vseh ravneh je tudi toliko ljudi zdravstveno nezavarovanih! Delodajalci prispevkov ne plačujejo. Država pa pri teh strašnih prekrških zoper človekove pravice vztrajno gleda stran! Pa sva spet pri vaši ambulanti Pro Bono. Na voljo imate tudi laboratorij in zdravila, mar ne? Vse usluge za našo ambulanto brezplačno naredi Adria Lab. Zdravila pa dobivamo v dar od ljudi, ki jih prinesejo k nam po smrti svojcev. Preden damo zdravila svojim bolnikom, jih brezplačno pregledata farmacevtki. Če pa zdravila nimamo, lahko vseeno napišemo recept, ki ga plača ministrstvo za zdravje. V ambulanti Pro Bono imamo le tri redno zaposlene: socialno delavko, medicinsko sestro in gospodinjo. Denar za naše delo zagotavlja Mestna občina Ljubljana. Podobni ambulanti sta še v Mariboru in Kopru, ustanavljajo pa jih v Celju, na Ptuju, Kočevju, Kranju in Novi Gorici. Slišala sem, da se lahko pri vas ljudje brez zdravstvenega zavarovanja tudi oprhajo in pozimi pogrejejo v čakalnici. Naj povem, da se domala vsi brezdomci pred obiskom v naši ordinaciji umijejo in lepo uredijo. Nihče ne gre rad k zdravniku umazan. Pod Zmajskim mostom ali v starih ljubljanskih podrtijah, kamor se zatekajo brezdomci, nimajo ne vode, ne stranišča, ne kopalnice, ne pralnih strojev. Pa ne prihajajo k nam le brezdomci. Umit in pogret se pridejo tudi ljudje, ki živijo v najetih ali lastnih majhnih luknjah ali starih podrtijah in so obsojeni na življenje brez sanitarij. Pri nas se torej oprhajo in tudi pobrijejo. Če potrebujejo, jim damo tudi sveže spodnje perilo, oblačila in obutev. Vse to nam spet prinesejo dobri ljudje. 17


IZ ZAKLADNICE PATRA SIMONA AŠIČA

Pomoč pri slabi prebavi Raziskave kažejo, da ima težave z zaprtjem približno vsak četrti odrasli v naši družbi, pogosteje ženske kot moški, in več kot polovica starejših ljudi. Zaprtje lahko prizadene vse starostne skupine, med starejšimi pa jih ima težave več kot polovica. Včasih trajajo krajši čas (akutno zaprtje), lahko pa so težave dolgotrajnejše (kronično zaprtje) in zahtevajo resnejši zdravniški posvet. va bolezen, divertikulitis ali vnetje črevesnih mešičkov. Pri otrocih je zaprtje največkrat povezano z nepravilno prehrano, pri nosečnicah s hormonskimi spremembami, sicer pa je lahko zaprtje poleg prehrane posledica določenih bolezni, jemanja nekaterih zdravil, zlorabe odvajal, spremembe okolja ter tudi stresa. Slezenovec

Z

aprtost oziroma težave z odvajanjem blata so zelo pogoste v različnih fizioloških stanjih organizma. Poleg trdega in suhega blata zaprtje običajno spremljajo boleče napenjanje, občutek sitosti, lahko tudi krči v črevesju in neredno odvajanje blata (manj kot trikrat na teden). Nekateri hodijo na potrebo pogosteje, drugi redkeje. Odvajanje blata od trikrat na dan do trikrat na teden velja za normalno. Pozorni moramo biti, kadar se precej spremenita količina blata in pogostost odvajanja ali pa se med odvajanjem spreminjajo lastnosti blata. Najpogosteje je vzrok za zaprtje sodobno življenje – napačen način prehranjevanja s premajhnim vnosom vlaknin in drugih sestavin, ki ohranjajo normalen volumen blata in primerno količino ostankov v črevesju; uživanje nezadostne količine tekočine oziroma dehidracija telesa; premalo gibanja in oslabelost trebušnih mišic; motnje v delovanju črevesja, pri katerih organskih sprememb na črevesju ne dokažemo; značilne so predvsem za mlajše ženske; sindrom razdražljivega črevesja; kronične vnetne bolezni črevesja, predvsem krono-

30

Vlaknine, tekočina in gibanje Odpravljanje zaprtja lahko dosežemo s spremembo prehrane, ki mora vsebovati veliko vlaknin, s pitjem dovolj tekočine in redno telesno dejavnostjo. Vlaknine so rastlinskega izvora, so neprebavljive za človeški organizem in zelo koristne. V črevesju zadržujejo velike količine vode, kar poveča volumen črevesne vsebine in spodbuja gibanje črevesja. Črevesna vsebina ostane mehka, to pa omogoča preprostejše izločanje blata. Količino vlaknin v prehrani lahko povečamo tako, da redno vključujemo v prehrano polnozrnate izdelke, sadje in zelenjavo. Za optimalno delovanje vlaknin moramo piti tudi dovolj tekočine. Pri zaprtju si lahko pomagamo z zdravilnimi rastlinami, ki pospešujejo prebavo in odvajanje blata. Pater Simon Ašič je pri težavah s slabo prebavo pripravljal in priporočal pitje čajnih mešanic. Pri blažjih težavah pomaga pitje mešanice zelišč iz: • slezenovčevih cvetov, • bezgovih plodov, • kamiličnih cvetov, • korenine angelike, • timijanove zeli, • komarčkovega ploda. Vzajemnost / april 2018

Čajna mešanica pospešuje izločanje prebavnih sokov, zaradi česar pomaga pri urejanju prebave. Preprečuje napenjanje in krče v prebavilih, pomirja vznemirjeno črevesje, lajša črevesne bolečine ter odvaja brez draženja črevesne sluznice. Čajna mešanica je blažje odvajalo, zato ga lahko uživamo redno in daljši čas tudi kot preventivo proti zaprtju. Pri težjih oblikah zaprtja pomaga pitje zeliščnega pripravka iz: • lubja krhlike, • listov sene, • kamiličnih cvetov, • bezgovih cvetov, • komarčkovega ploda. Sena in krhlika spadata med dobro uveljavljene zdravilne rastline za odvajanje pri težavah z zaprtjem. Delovanje nastopi po osmih do dvanajstih urah. Pretirana uporaba pripravkov pa ni priporočljiva, ker vodi do sindroma lenega črevesja in elektrolitskega neravnovesja. Posledica pretirane uporabe je oslabljena mišična dejavnost, zaradi česar se zaprtje še poslabša. Uporaba sene in krhlike ni priporočljiva v času nosečnosti in dojenja ter pri zapori črevesja (ileusu). Klemen Križaj, farmacevt


Recepti PIŠKOTI BREZ JAJC Potrebujemo: 100 g moke I 65 g rastlinske masti I 35 g sladkorja v prahu I 1 vrečko vaniljevega sladkorja I ščep soli I 1 žličko ruma Vse sestavine hitro zgnetemo v testo, ki naj 30 minut počiva v hladilniku. Nato ga tanko razvaljamo in z modelčki izrežemo piškotke. Pečemo 8 do 12 minut pri 180 stopinjah. KROGLICE S SUHIM SADJEM

2 žlici ruma I ščep soli I 400 g moke I vrečko pecilnega praška I 3 žlice lanene sluzi I toplo vodo Priprava: Jabolko naribamo v skledo, dodamo vse sestavine in enakomerno premešamo. Dodamo laneno sluz in počasi prilivamo toplo vodo ter mešamo. Dobiti moramo gosto tekočo zmes. Posodo pokrijemo in pustimo počivati 45 minut, da se vse sestavine lepo povežejo. Z žlico nalagamo zmes v pekač, obložen s papirjem za peko, ali v papirnate modelčke. Pečemo dobrih 20 minut pri 180 stopinjah, na začetku pokrijemo z aluminijasto folijo, ki jo proti koncu odstranimo. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo ob čaju.

bro premešamo. Na koncu vmešamo namočene rozine in kokosovo moko. Zmes naložimo v model, pogladimo, damo v pečico, segreto na 180 stopinj, pečemo pol ure. Z zobotrebcem preverimo, ali je kolač pečen. Opomba: Kolač je rahel, zato je recept zelo uporaben tudi za torto. Nihče niti ne opazi, da v njem ni jajc. POPEČENI TOFUJČKI

KOKOSOV KOLAČ Z ROZINAMI

Različno suho sadje razrežemo, namočimo v sadnem soku, dodamo namočene kosmiče, semena in po želji mlete piškote brez jajc ter zmes oblikujemo v kroglice, ki jih povaljamo v kokosovi moki, sezamu, mletih pistacijah, orehih, lešnikih ali jih pustimo brez posipa. Opomba: Hitro pripravljena slaščica je lahko vsakič drugačna. KOLAČKI S SUHIM SADJEM

Za pekač kolačkov potrebujemo: jabolko I pest rozin I pest narezanih datljev I 100 g raztopljene dovoljene maščobe I 4 žlice sladkorja I žličko cimeta I vrečko vaniljevega sladkorja I naribano limonino lupinico I

Za model za šarkelj potrebujemo: 125 g svetlih rozin I sok pol limone I 2 žlici ruma I 300 g moke I 2 žlici sojine moke I 200 g sladkorja I vrečko pecilnega praška I vrečko vaniljevega sladkorja I 1 dl olja I 2,25 dl vode (1 skodelica) I 60 g kokosove moke Priprava: Model namastimo z dovoljeno maščobo in potresemo z moko. Rozine namočimo v limonovem soku in rumu. V skledo damo moko, sojino moko, sladkor, pecilni prašek in vaniljev sladkor. Dobro premešamo. Prilijemo olje in vodo ter spet doVzajemnost / april 2018

Potrebujemo: 200 g tofuja (sojinega sira) I 5 vejic timijana I vršiček rožmarina ali poljubna zelišča (peteršilj, drobnjak, bazilika ...) I rastlinsko (sojino) olje I sol, poper Priprava: Zelišča sesekljamo in jih v posodici zmešamo z oljem. Tofu narežemo na kocke, kakor bi narezali sir za pogostitev. Povaljamo jih v oljni mešanici, da se zelišča dobro oprimejo sira. Segrejemo ponev in tofu rahlo opečemo. Kose polagamo na servirni krožnik, solimo, popramo in ponudimo. Opomba: Pri alergiji na mleko ni nadomestila za sir. Najboljši približek vsaj v obliki in strukturi je sojin sir – tofu. V trgovinah je na voljo več vrst tofuja, popečenega, dimljenega … Za ta recept uporabite povsem naravnega. Besedilo: Mojca Koman Fotografije: Krištof Koman

39


Obarvajmo okna in balkone Pri dolgem balkonu ali terasi lahko v eno korito posadite enake rastline, korita pa v enakem zaporedju postavljate do konca balkona. Na primer: korito milijon zvončkov, korito verben, korito begonij in korito petunij, nato vrstni red ponovite. Nekaj posebnega med balkonskimi lepoticami je miniaturna vrtnica Rosa Hybride LillyRose »Wonder5«. Nežen razvejen grmiček s pastelnimi rožnatimi cvetovi bo zanimiva kombinacija v mešanih zasaditvah. Primerna je za vroče in sončne lege z rastlinami, ki ne potrebujejo veliko vode. Rožnati odtenki se lepo podajo vsem modro vijoličastim in belo sivim barvam cvetja (Fotografija 4).

Ali že razmišljate, kaj bi letos posadili v cvetlična korita? Sama sem mnenja, da so okna brez cvetja pusta in brez življenja. Za ljubitelje cvetja je prava nočna mora, katere rastline posaditi skupaj, da bo zasaditev čim lepša. Da bo sajenje v zabavo, vam ponujamo nekaj idej, ki bodo zagotovo olajšale delo. Vrtnarji sledimo vsem trendom, ki jih ponuja vrtnarska stroka, in preizkušamo nove rastline, zato znamo svetovati strankam.

B

rez pelargonij tudi letošnje leto ne bo šlo. Če jih z malo domišljije kombiniramo v cvetličnih zasaditvah, dobimo moden in trpežen cvetlični nasad. Vse vrste pelargonij se lepo kombinirajo med seboj (sem spadajo pokončne pelargonije, klasične bršljanke in polviseče bršljanke). V kombinaciji s petunijami in okrasnimi travami so to zavidanja vredne zasaditve z bogatim cvetenjem.

1

4

2 Tudi po zaslugi novosti, kot sta trpežna polviseča pelargonija iz serije Caliope in dizajnerska čokoladna pelargonija, ostajajo te med najbolj priljubljenim balkonskim cvetjem (Fotografiji 1, 2). Mešani nasadi potrebujejo nekaj vrtnarske prakse ali vsaj malo občutka za nego rastlin. Rastline je treba opazovati. Kombinacija mešane zasaditve bo najopaznejša tam, kjer ni veliko korit. Kadar želite imeti mešano zasaditev za ves balkon, predlagam, da izberete nekaj rastlin in jih sadite v ponavljajočem se zaporedju. Zaporedna ponavljajoča se zasaditev z belimi milijon zvončki, verbeno, oranžno begonijo in petuni82

jo. Petunija »Miss Marveolus« je letošnja novost z zanimivo barvo cveta (Fotografija 3).

4

3 Vzajemnost / april 2018


Trave ostajajo zaradi skromne nege priljubljene v zasaditvah. Zaradi pokončne rasti jim namenimo prostor v osrednjem delu zasaditve. Na fotografiji rdečelistna perjanka, desno ob njej rožnata gavra, ki ima podobno vlogo kot okrasna trava. V sprednji del korita sadimo viseče rastline. Prevešajoči rožnati milijon zvončki z dvojnimi cvetovi, mulenbekija z drobnimi zelenimi listi in na desni verbena (Fotografija 5). Cvetlične zasaditve bodo še posebej zanimive, če bomo enobarvnim tonom dodali cvetoče rastline, ki bodo cvetele v modro vijoličastem odtenku. V sprednjem delu korita je posajena ena izmed daljših petunij Surfinia »Heavenly Blue«. Na desni je posajen kompaktni bidens, ob njem čudovita begonija z dvojnim cvetom, zraven rdečežilnata zelena kopriva (Fotografija 6). Če se boste sami lotili zasajanja cvetličnih korit, potem novosti dodajajte le med že preverjene rastline. Rumeno oranžne cvetlične kombinacije – sončne barve – so še posebej priljubljene. Na desni beli mleček z oranžno koprivo. V cvetličnih zasaditvah uporabljajte strukturne rastline, ki so zanimive zaradi barvitih listov. Na fotografiji 7 kopriva razdeli cvetove in hkrati poveže citronasto marjetico in oranžno nemesijo. Razvrstitev cvetov različnih velikosti omogoči, da vsak cvet pride posebej do izraza.

7

5

6

Rastlin ne kupujte prezgodaj, če nimate primernega prostora zanje. Nabavite jih šele takrat, ko jih boste lahko postavili na stalno mesto. Nizke temperature bi na njih pustile posledice, ki se še dolgo poznajo pri zasaditvi. Največkrat spregledamo nizke nočne temperature, ki so posebej za begonije, sladki krompir ali vodenke še kako pomembne. V pomoč ne bo niti domači rastlinjak, ki ponoči ni ogrevan. Če želite po ledenih možeh na okna postaviti res lepa korita, se raje dogovorite z bližnjo vrtnarijo, da rastline nekaj dni ostanejo pri njih. Besedilo in fotografije: Branka Urbanija Juvančič

Pravilna izbira balkonskega cvetja • Ko boste izbirali rastline, morajo biti v dobri kondiciji, kar pomeni, da morajo imeti lepo razvite temno zelene liste. Oziroma svetle, če je to njihova sortna lastnost. Na njih ne sme biti znakov poškodb ali škodljivcev. • Balkonske rastline dobro uspevajo v koritih z vodno rezervo. • Ko rastline prinesete iz vrtnarije, jih čim prej posadite in zalijte. • Za sajenje uporabljajte substrate, ki so namenjeni določeni sorti. Petunije bodo na primer lepše uspevale v substratu s kislim pH. • Zemlji ob sajenju dodajte gnojilo osmocote, ki bo zadostovalo za tiste dni, ko boste pozabili gnojiti. • Cvetlične zasaditve ne izpostavite takoj soncu in vetru. Postavimo jih v zavetno lego (na balkonu ob steno hiše), da se počasi navadijo na razmere. • V vrtnariji se pozanimajte, katero gnojilo je priporočljivo za vaše rastline. • Po 2 do 3 tednih po sajenju začne zemeljskemu substratu primanjkovati hranil, zato začnemo dognojevati.

Vzajemnost / april 2018

83


STANOVANJE

Klimatske enote za dogrevanje in hlajenje Pravijo, da se je podnebje v zadnjih petdesetih letih tudi v Sloveniji ogrelo za dve stopinji. Posamezni vroči dnevi niso taka težava za počutje, kot so vroči dnevi, ki si sledijo drug za drugim. Toplota se nalaga v zidovje stavbe, počasi se jo navzame tudi sicer dobro izolirana hiša, ki postane zalogovnik toplote.

Klimatska enota v dnevnem prostoru Gorenje

P

o drugi strani pa dobro izolirane hiše spomladi ne prepuščajo toplote prvih sončnih žarkov skozi zidove. Te prepuščajo le velike steklene površine. Prehodno obdobje, ko se spomladi narava zunaj prebuja, jeseni pa se kaže prvi mraz, je lahko za nas najhladnejši del leta. Če živimo v večstanovanjski stavbi, smo vezani na skupno dovajanje toplote za ogrevanje. Novejša gradnja običajno namešča grelnike v stanovanja, torej si kakšen dan lahko sami vključimo ogrevanje. A kaj storimo poleti, ko se upre sonce in so zidovi pregreti? Namestitev hladilne enote se pokaže kot edina možnost. Z arhitekturnega stališča so zunanji deli klimatskih naprav zelo moteč element na fasadi stavb, saj vsakdo namešča enote po svoji presoji, in stavba izgubi enoten videz. Prav bi bilo, da se v stavbah nameščanje poenoti in predvidi že predhodno. Notranja in zunanja klimatska enota sta povezani z napeljavo, odvajanje odvečne kondenzirane vode iz zunanje enote je speljano v žleb. Pihanje notranje enote v glavo ni ravno prijetno, zato jo je tre-

88

ba namestiti tako, da ni usmerjena v mesta, kjer sedimo ali ležimo. Če to ni mogoče, gremo iz prostora, prostor ohladimo in napravo ugasnemo, še preden se vrnemo v prostor. Izberemo klimatsko napravo, ki le hladi, ali tisto, ki ima tudi možnost gretja. V prehodnem obdobju ta pride še kako prav. Klimatska naprava ima lahko vgrajen tudi ionizator, ki v zrak spušča ione za boljše počutje in kakovost zraka. Oznake COP v tehničnih podatkih kažejo, kako učinkovito je gretje. Večji koeficient kaže na učinkovitejšo in varčnejšo napravo. Filtri v napravah so zaščita pred prahom, cvetnim prahom in tudi prašnimi delci. Kot pri vseh napravah pa sta tudi pri klimatski enoti pomembni vzdrževanje in predvsem čiščenje filtrov, da ne postanejo gojišče plesni ali bakterij. Kakovostnejše naprave višjega cenovnega razreda imajo vdelano zaščito proti nastanku plesni, a vzdrževanje vseeno potrebujejo. Klasična klimatska naprava ima loputo za izpihovanje zraka, smer izpihovanja lahko uravnavamo. Če hladimo le en prostor, potem občutek, da smo z napravo nekaj dosegli, ne bo optimalen. V enem prostoru bo prijetno ali celo hladno, drugje pa bo občutek pregretosti. Ker bodo vrata verjetno odprta, bo naprava delala več in manj ekonomično. Zato je pomembno, da upoVzajemnost / april 2018

števamo nasvete o izbiri klimatske naprave in njihovem številu glede na velikost stanovanja. Pomembna je izbira pravega mesta za namestitev notranje enote. Leta 2017 je bila predstavljena naprava z izpihovanjem skozi mikro luknjice v ohišju, namesto skozi usmerjeno loputo. Tako je manj verjetnosti, da bi nas tok zraka motil in neprijetno hladil. Izboljšave in tehnične novosti na področju delovanja klimatskih naprav prinašajo povezavo z upravljanjem na daljavo in povezljivost s telefoni. To pomeni upravljanje zunaj hiše, zaznavanje prihoda domov, predhodno nastavljeni programi delovanja in podobno.

Hiša potrebuje cel sistem V klasično ogrevani stanovanjski hiši, kjer imamo peč za centralno ogrevanje, radiatorje in tudi talno gretje, je treba hlajenje izvesti posebej s hladilnim sistemom, bodisi po sobah ali samo v nekaj prostorih. To je s klimatskimi enotami, konvekcijskimi radiatorji, ki pihajo topel ali hladen zrak, ali pa s poseb-

Zunanja klimatska enota je lahko zelo moteč dejavnik na fasadi.


Cvetje, ki nenehno cveti Na Vranskem je bila v začetku marca že peta razstava cvetja iz krep papirja, na kateri se je predstavilo več kot 100 izdelovalcev najrazličnejših cvetličnih in drugih aranžmajev iz vse države. Pod pokroviteljstvom občine so jo pripravile članice sekcije Vranske rož'ce, te sicer delujejo v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko. »Ko sem se upokojila, sem razmišljala, s čim naj si popestrim dolge jesenske in zimske večere, ko moj vrt počiva. Spomnila sem se, kako nam je nekoč doma v Mariji Reki pri Preboldu domačinka pokazala izdelavo cvetja iz krep papirja. Ko poznaš osnove, te naprej vodijo domišljija in spretni prsti, pa še možgani so zaposleni!« Tako je dejala Mira Kelemen iz Prebolda, ena izmed sto razstavljavcev in izdelovalcev cvetja iz krep papirja, ki so v deževnih dneh konec tedna s svojimi prelepimi živopisnimi cvetnimi aranžmaji obiskovalcem pričarali pravo pomlad. Pred petimi leti je domačinka Martina Felicijan, še vedno gonilna sila Vranskih rož'c, pripravila svojo prvo razstavo cvetja iz krep papirja v tamkajšnji šoli. Kot pravi, si ni predstavljala, da bo doživela takšen odmev in povezala toliko ljudi iz vse države. In če je bila tokratna razstava v znamenju pomladnih in velikonočnih aranžmajev, bo jesenska razstava, ki so jo organizatorji že napovedali, velikemu številu žensk in moških spodbudila novo domišljijo. Da, tudi moški so med izdelovalci tega cvetja, nekateri pa so morda le moralna opora svojim boljšim polovicam. Večina izdelkov nastaja pod spretnimi prsti članov različnih upokojenskih in drugih društev, nekateri posamezniki so prišli, da bi javnosti pokazali, kaj znajo. Najbolj veseli so bili člani Ljudske univerze iz Ormoža, ki so tudi ubrano zapeli in zabavali obiskovalce. Zanimanje za izdelavo cvetja iz krep papirja je res veliko, domišljija ljudi pa neverjetna. Okrog Martine Felicijan, ki je razlagala, kako izdela posamezen cvet, je bila ves čas nepopisna gneča. Osrednji prostor je zasedel zelo domiselno oblikovan aranžma poročnega omizja, ki so ga pripravile gostiteljice. Mnogi obiskovalci so povedali, da se še spomnijo, da so njihove sorodnice pred več kot pol stoletja pri poroki še nosile poročne venčke in šopke, izdelane iz belega krep papirja, ker drugega cvetja, predvsem pozimi, preprosto ni bilo. Posebej razveseljivo pa je, da ta umetnost zanima vse več mladih, nekateri si skušajo z izdelavo umetnega cvetja poiskati dodatni vir zaslužka. Dejavnost namreč spada v register žive kulturne dediščine, nad čimer bedi Obrtna zbornica Slovenije. Te dejavnosti poleg ohranjanja tradicije, običajev in že skoraj pozabljenih vrednot pomenijo predvsem druženje ljudi, sproščanje ustvarjalnosti in povezovanje generacij.

Mira Kelemen iz Prebolda

Martina Felicijan, pobudnica razstave

Člani in članice Ljudske univerze Ormož so bili najbolj številčna skupina.

Marija Žagar, upokojena specialna pedagoginja iz Celja

Besedilo in fotografije: Jožica Hribar Vzajemnost / april 2018

105


Eleganca v belem Klasičen vzorec, vezen z belim vezom, bolj poznanim kot rišelje, je eleganten okras na manjšem ali večjem prtičku.

Z

a večji prtiček potrebujemo 120 x 120 cm finega platna in belo prejico. Vzorec povečamo s pomočjo fotokopirnega stroja za 50 odstotkov. Sestavimo ga po stični črti A B. Debelo prekinjena linija označuje sredino vzorca. Vzorec prerišemo na svileni papir in ga smiselno ponavljamo, da ga sestavimo v celoto. Blago prepognemo počez in s sprednjimi vbodi označimo sredino ter ga položimo na trdo podlago. Svileni papir z vzorcem in označeno sredino položimo na označeno sredino na blagu. Vmes vložimo kopirni papir za tkanine. Ob straneh papir in blago pripnemo z risalnimi žebljički, da se med prerisovanjem vzorca ne bi premikala. Z dobro ošiljenim svinčnikom skrbno prerišemo vzorec. Z dvema nitkama vezilne prejice s sprednjim vbodom podložimo vse oblike. Ko pridemo pri podlaganju do mostička, napeljemo tri niti od ene do druge obrisne črte (vsako nit z majhnim vbodom prišijemo) in jih z gostimi zančnimi vbodi obšijemo. Ko imamo podložene vse oblike in obzankane vse mostičke, oblike motiva gosto obzankamo z zančnim vbodom. Stebla vezemo s stebelnim vbodom, prašnike na cvetovih s polnim vbodom. Nazadnje z gostim zančnim vbodom obzankamo zobce na prtičku. Povečati za 50 odstotkov Po končanem vezenju prtiček z vlažno krpo prelikamo. Šele nato na narobni strani tik ob obzankanem robu previdno izrežemo (ob zobcih odrežemo) osnovno blago. Če je prtiček treba oprati, to najprej storimo, ga zlikamo in šele nato izrežemo. Beli vez hitro in lepo izvezemo tudi s šivalnim strojem. Vzajemnost / april 2018

107

Vzajemnost, april 2018  
Vzajemnost, april 2018  

Aleksander Doplihar: Pomoč potrebujejo tudi tisti brez zavarovanja Lep in zdrav nasmeh je drag

Advertisement