Page 1

MAREC 2020 / 2,10 €

DR. MARTA VERGINELLA

Prevečkrat spregledane ženske

Prestari za zdravljenje?


NAŠ POGOVOR

Ženske so pogosto zamolčane in spregledane

Ženske so bile pri oblikovanju slovenske družbe močno prisotne, vendar pogosto spregledane. Ali kot pravi zgodovinarka dr. Marta Verginella, redna profesorica na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki raziskuje tematiko spola in vlogo žensk: »Zgodovinopisje se še vedno pogosto piše, kot da ženskega prebivalstva ne bi bilo.« Zagotovo ni dovolj, da se jih spomnimo samo marca, ko praznujemo mednarodni dan žensk in materinski dan, a vseeno je to priložnost, da obudimo iz pozabe nekatere posameznice, ki so širile meje ‘ženskega sveta’.« Pogovarjava se na dan, ko Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani praznuje stoletnico obstoja. Torej je bila zgodovina med prvimi univerzitetnimi študiji? To je pomembna obletnica, ki potrjuje stoletje delovanja ene izmed najbolj reprezentativnih institucij slovenskega zgodovinopisja. Na tem oddelku so se izobrazile generacije zgodovinark in zgodovinarjev, manjšina le-teh se je usmerila v raziskovanje, glavnina pa se je zaposlila v šolstvu. Od samega začetka je bila težnja slovenskih zgodovinarjev stopiti v korak z najnovejšimi usmeritvami in se postaviti ob bok sosednjim akademskim okoljem. Zlasti v zadnjem času je oddelek pridobil tudi internacionalizacijo. Letos bomo gostili prvo raziskovalko v okviru evropskega programa Marie Curie. Prihaja iz Trsta in raziskovala bo žensko delovno silo v severnojadranskih pristaniščih iz 19. in 20. stoletja. Že v prvem študijskem letu 1919/20 je bilo med 942 vpisanimi študenti 28 deklet, kajne? Da, ampak učni kader je dolgo ostal izključno moški. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem se na oddelku za zgodovino zaposlila kot prva predavateljica. Ali ste se morda zato odločili za raziskovanje tematike spola? Kaj pravzaprav raziskujete? Po diplomi se nisem nameravala ukvarjati z zgodovino spola. Zdelo se mi je, da je proučevanje žensk sa16 Vzajemnost / MAREC 2020

moumevno. Sčasoma pa sem ugotovila, da ni nič samoumevnega, da ženske pogosto ostajajo zunaj zgodovine. V zadnjih treh desetletjih so v Sloveniji nastale mnoge študije o ženskah, vendar temeljna dela, kot sta Novejša zgodovina Slovencev in Slovenska kronika, izredno skopo opisujejo vlogo žensk in žensko delovanje. Da bi nadomestila manko, sem oblikovala skupino, ki se je začela ukvarjati z zgodovino žensk. Vendar ni pomembno le, v kolikšni meri se zgodovinijo ženske, pomembno je tudi, kako se poučuje slovenska zgodovina, kaj izvejo šolarji, dijaki o ženskah v zgodovini in kaj o njih lahko preberejo. V šolah se poučuje obča zgodovina, ki je pretežno zgodovina moških, saj so ženske pogosto zamolčane in spregledane. Zanimivo pa je, da je prvi doktorski naslov dobila ženska – Ana Mayer leta 1920. Kako je to odmevalo v takratni družbi? V drugi polovici 19. stoletja oziroma v začetku 20. stoletja je vedno več deklet želelo in tudi zahtevalo univerzitetno izobrazbo. Nekatere so jo pridobile že pred prvo svetovno vojno, zlasti na švicarskih univerzah. Vemo, da je bila Avstro-Ogrska glede univerzitetnega šolanja deklet konservativna. Intelektualne elite, zlasti mladoslovenci, so tudi na Slovenskem podpirale izobraževanje žensk. Veliko vlogo so pri tem odigrale družine. Če proučimo biografije prvih univerzitetno šolanih žensk, ugoto-

vimo, da je bila v ozadju odločilna nedvomno očetova podpora, marsikdaj pa tudi materina. Tako je bilo v primeru Marie Curie pa Marice Nadlišek. Tudi pri Ivani Kobilci je oče zelo podpiral njeno študijsko in likovno izpopolnjevanje na Dunaju in v Münchnu. Nekateri starši so se zavedali, da morajo svojim hčeram omogočiti izobrazbo, a ne samo zato, da bodo postale izobražene matere in žene, temveč da se bodo lahko preživljale, če bodo ostale same oziroma samske. Ali lahko rečemo, da so ženskam odprla prostor nacionalna gibanja? Ženske so se najprej borile za narodno enakopravnost Slovencev v avstro-ogrski monarhiji, nato pa so začele zahtevati enakopravnost. Nacionalna gibanja so potrebovala žensko organiziranost in zavzetost za širjenje narodne zavesti. Ženska aktivnost je bila pomembna za širjenje nacionalnega čustva med širšim prebivalstvom. Vendar vse več je bilo izobraženih deklet, ki so zahtevale enake možnosti študija in tudi enakopravnost. Anglija je s sufražetkami dajala najmočnejši pečat boju za ženske pravice, a zelo hitro so se feministične ideje začele širiti tudi drugje po Evropi. Kakšno vlogo je imela pri prosvetljevanju žensk Slovenka, prvi slovenski ženski časopis, ki je izhajal v Trstu v času od leta 1897 do leta 1902? V njej so ženske dobile prostor za razpravljanje o različnih temah, uredništvo se je


»Stekleni strop slabi enakopravnost žensk.«


ZDRAVA PREHRANA

Obrok, ki ga popijemo

Smuti ni sok iz sokovnika, temveč gladka mešanica celih kosov sadja in zelenjave ter vode. Resda tudi nekateri sokovniki prepuščajo več gošče in je le malo odpadkov, večinoma pa so takšni, da si bomo v kozarec nalili le za vzorec bistrega soka ter vlaknin. Nasprotno, močan mešalnik ('blender') razbije celotno celulozno strukturo v rastlinskih tkivih na res majhne delčke, hranilne snovi so tako hitreje dostopne našim celicam.

S

muti je torej obrok, poln vlaknin, na videz kakor kašica, ki ga lahko pojemo z žlico, malce razredčenega pa počasi popijemo. Tako zaužijemo alkalen obrok, ki je odlično dopolnilo drugi (kisli) hrani. In čeprav se sprašujemo glede zdravilnosti napitka, ko bi bilo vendar bolje kar ugrizniti v jabolko, je mnogo bolj na mestu iskreno odgovoriti na vprašanje, ali pojeste (oziroma pojedo vnuki) na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kot se le-tega dobi v enem smutiju.

Nekaj predlogov (recepti so za 2 osebi): E četrt ananasa / zrela hruška / pol banane

/ 3 do 4 dl vode

E 2 lista (kitajskega) zelja / pest mladih špinač-

nih listov / limonov sok / kivi / pol avokada / 2 stebli belušne zelene / 3 do 4 dl vode

E hruška / jabolko / 2 lista endivije (špinače,

Koristni nasveti

radiča, peteršilja) / banana / sok 1 limone / 3 do 4 dl vode

• Lupimo čim manj, le odstranimo peške (pomaranče).

Uporabimo tisto zelenjavo, ki jo jemo presno. Grah in stročji fižol na primer nista primerna. Zmogljiv mešalnik je nujen. Oster hitro vrteči se nož mora razbiti trša celulozna vlakna sadja in zelenjave (na primer korenje) na manjše delčke, da dobimo gladko zmes. Takšen ni prav poceni, zato ga ne kupujmo brez premisleka. K ceni svoje prispeva še velikost posode – tiste iz debelejšega stekla so primerne tudi za pripravo kremne juhe. S paličnim mešalnikom si sicer za silo pomagamo, če trše korenje in peso prej naribamo. Za začetek svetujem ustaljene sadne kombinacije, nekakšne pretlačene sadne solate. Postopno dodajamo zelenjavo, na primer špinačo, koprive, peteršilj, belušno zeleno in rdečo peso, ki so stalnica, malo bolj posebni so listnati ohrovt, rukola, regrat, radič, avokado. List (kitajskega) zelja, kos kumare, notranji listi endivije in sočni deli stebla brokolija smutiju ne spremenijo okusa, zato jih brez skrbi dodajmo v mešalnik. Za krepkejši okus lahko uporabimo še košček svežega ingverja. Smuti praviloma zmešamo le z mrzlo vodo ali sadnim sokom, kokosovo vodo. Mleka (sirotke, pinjenca) ne dodajamo, razen izjemoma v izključno sadnih smutijih brez agrumov, ananasa, papaje ali kivija. Komur je smuti premalo sladek, naj vanj zameša malo medu ali doda banano, zrel kaki. Sladkost popravimo z limonovim sokom, kivijem, jagodičjem. Zgostimo z banano, jabolkom ali kosmiči. Smutiji z visokim deležem (sladkega) sadja niso primerni za diabetike. Smuti ni uravnotežen obrok. V njem ni maščob, razen če dodamo avokado, prav tako ni beljakovin, razen ne-

E jabolko / sveža (presna) rdeča pesa / sok

pol limone / četrt ananasa / 3 do 4 dl vode

E 2 korenčka / pol banane / pol hruške

/ 3 do 4 dl vode (ali pol jogurta, pol vode)

E sočna rdeča pomaranča / 2 kivija / banana

/ pest zamrznjenega jagodičja / 3 do 4 dl vode

E pol zrelega manga (ali zrel kaki) / 2 večji po-

• • • •

40 Vzajemnost / MAREC 2020

maranči / korenček / banana / 2 do 3 dl vode

E pest ovsenih kosmičev / skodelica zamrznje-

nega jagodičja / navadni jogurt / banana / hruška / 2 dl vode ali mleka

kaj malega, kar jih premore zelenjava. V ta namen številni vmešajo še lanena semena, ovsene kosmiče, oreščke (kokos, mandlji), beljakovinske praške, kvas, alge in druge dodatke. Najboljši smuti je pripravljen iz svežih sezonskih sestavin, ki ga takoj zatem pojemo/popijemo. V hladilniku pogojno zdrži dva dni, če ga hranimo tesno zaprtega v posodici, še bolje v steklenički. V trgovinah so smutiji praviloma pasterizirani in so zato obstojni več časa, do enega tedna ali dlje. Če vam ga kaj ostane, ga uporabite namesto mleka v testu za omleto/palačinko.

Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. teh.

FOTOGRAFIJA: KRIŠTOF KOMAN


GIBANJE

Športnikom in pravim rekreativcem … … redkokdaj namenim kakšen piškot, oblit z najboljšo marmelado, v obliki zahtevne vaje. Danes vam ga poklanjam v petih vajah, ki jih na koncu samo še povežete in naredite tudi v obratni smeri. Ko vam gre že dobro, pa še pospešujte hitrost izvedbe.

S

prikazano končno povezavo se boste pošteno razgibali, okrepili mišice, pozornost in zbranost, razvijali natančnost gibanja, ravnotežje in koordinacijo. Ob pospeševanju hitrosti pa pospešili še bitje srca in poglobili dihanje. Preden začnete izvajati vajo, si dobro ogrejte zapestja, komolce, rame, gležnje in kolena ter kolke s kroženji v obe smeri ter zelo intenzivno nekajkrat zaokrožite z boki. Prikazane položaje je najprej priporočljivo narediti vsaj trikrat počasi

1

Koraki proti dlanem, položenim na tla pred telesom

2

3

Spust v čep z močno oporo na dlaneh in iztegnjenih rokah

in vsakega posebej ter jih šele nato povezati v enotno vajo, ki jo naredite najprej v prikazani smeri in nato tudi obratno. Pomembno je, da ves čas enakomerno dihate skozi nos. Dlani najprej položite na tla pred telesom, kot je prikazano na fotografiji (slika 1), in se z visokimi boki in kratkimi koraki pomikajte naprej proti dlanem in nato še nazaj. Pogled naj bo usmerjen v tla. Za korake med rokami s čim višje dvignjenimi boki se bo morda treba kar malce bolj potruditi (slika 2). Če je le mogoče, naj se dlani in prsti (ali vsaj ena roka) neprekinjeno dotikajo tal. Ko ste z obema nogama že naredili korake med rokami, počasi spustite 4

boke in težo telesa zadržite na napetih in iztegnjenih rokah (slika 3). Potrudite se, da zadnjica do konca ostane v zraku in jo položite na tla šele v prvi fazi počitka v sedenju, ko sprostite roke in trebuh (slika 4). Ob pravilni izvedbi boste začutili skorajda vse mišice telesa in še posebej mišice na spodnjem delu trebuha in rokah. Mogoče je tudi, da bo komu ob spustu navzdol ponagajalo ravnotežje. Opisani prehod je treba vedno narediti zbrano, počasi in varno.

5

Počitek

Zaključek vaje je vedno leže na hrbtu v prikazanem položaju, v katerem nežno odpirate kolke, poravnate hrbtenico in popolnoma sprostite trebuh (slika 5). Ležanje ponovite tako, da za vsako dvignjeno nogo vsaj petkrat sproščeno zadihate. Zaradi zahtevnosti vaje ob zaključku izrekam samo še znani rek: »Vaja dela mojstra!« BESEDILO:

Stopanje med dlanmi, položenimi na tla

Sed in sprostitev rok in trebuha

Savina Vybihal, prof. športne vzgoje FOTOGRAFIJE: Natalija Pilko Vzajemnost / MAREC 2020 41


KAM NAS PELJE ŽIVLJENJE

Prisega na med, čebulo in brzdanje jeze

Malo je mož, ki bi pri 97 letih (dopolnil jih je januarja) počeli vse to, kar zmore Franc Udrih iz Šempetra v Savinjski dolini, ki je sicer tudi čebelar, lovec, vinogradnik, gobar in velik ljubitelj planin.

Č

ebelarjenje je v širši Udrihovi družini prisotno že več generacij. Vse svoje življenje je z njim povezan tudi Franc. Čebelnjak je postavljen na sončni legi v Martjakih pri Zalogu, kot pravijo temu delu hribovitega obrobja Spodnje Savinjske doline. Ko je deset let po poroki in smrti žene ostal sam s sinovoma, se je v to dejavnost vključil še bolj intenzivno, saj je bil vsak dinar še kako dobrodošel za družinski proračun. »Imel sem osemdeset panjev in tudi več. Z veseljem sem čebelaril in hodil v službo. Vmes sem doživel srčni infarkt in se predčasno upokojil. Trudil sem se, da bi moje življenje bilo spet čim bolj takšno, kot je bilo prej. Pri tem so mi pomagale čebele, ki so me prijetno zaposlovale, užival pa sem tudi veliko medu in cvetnega prahu, tako da sem znova postal pravi »kerlc«. Z medom svojih čebel in pripravki iz medu, cvetnega prahu in orehov,

zmletih na fino kot moka, pa sem pomagal tudi marsikateremu moškemu izboljšati potenco. Ti pripravki so se zelo prodajali, a pozneje se mi tega ni več dalo delati, saj je bilo za to potrebno veliko časa,« pripoveduje. Pred nekaj leti je nehal tudi čebelariti in to delo prepustil vnuku Alešu, ki je uspešno gospodaril precej let. Imel je celo več kot 120 panjev. »Pred časom se je Aleš zaradi redne službe in težav, ki so se zgrnile na njegovo čebelarstvo, saj je prišla bolezen in mu uničila večino družin, čebelarjenju odpovedal. Meni pa žilica in ljubezen do čebel nista dali miru in tako sem ob svojem 95. letu znova začel čebelariti,« z navdušenjem pove Franc in s pogledom ošvrkne svoj čebelnjak, ki je res nekaj posebnega. Še sam pravi, da takšnega nima nihče. Panje namreč krasijo slike rožic in čebele, ki jih obletavajo med nabiranjem medu.

Sin Silvo je ponosen na svojega očeta pa tudi na sinova Bena in Sama.

Prave rože pa lepšajo predprostor pred čebelnjakom, tako da je vse skupaj kar pravljično. Franc je glede čebelarjenja in svojega čebelnjaka še poln načrtov, eden od panjev, ki mu ga je podaril sin Silvo ob rojstnem dnevu, še čaka, da dobi poslikavo. Prostora v čebelnjaku pa ima še za kakšno družino. Pri tem pa je zanimivo, da pri delu s čebelami ne uporablja nobene zaščite, saj pravi, da ga imajo čebele rade – če ga katera piči, je to za krepitev njegovega zdravja.

Čebula namesto jabolka

Moj čebelnjak je moje veliko veselje, takšnega nima nihče, pravi Franc Udrih. 44 Vzajemnost / MAREC 2020

S Francem spregovoriva tudi o tem, kaj ga ohranja tako vitalnega in aktivnega. »V prvi vrsti se človek ne sme preveč jeziti. Dobro se je znati brzdati, četudi ti kdo reče kaj takšnega, kar ti ni všeč. Jeza resnično škoduje, zato se je bolje izogniti izbruhu jeze, čeprav to ni vedno lahko. Pomembno vlogo ima tudi hrana, ki mora biti uravnotežena in


SVETUJEJO VAM

Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

ODMERA 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec navaja, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnil spomladi letos, ko bo dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, star pa je že 61 let. Razmišlja, da bi ostal še naprej v zavarovanju s polnim delovnim časom in užival 40 odstotkov starostne pokojnine. Iz izračuna višine pokojnine, ki ga je prejel od zavoda, je razvidno, da ima zagotovljeno višino starostne pokojnine 538 evrov, njegova pokojnina pa bi znašala 475 evrov. Zanima ga, ali mu bodo 40 odstotkov starostne pokojnine odmerili od zagotovljene pokojnine ali od njegove pokojnine. Od veljavnosti Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. oktobra 2017 naprej, so bili do 500 evrov pokojnine upravičeni vsi zavarovanci, ki so se ali se bodo starostno ali invalidsko upokojili s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Pravico do zagotovljene pokojnine od 1. oktobra 2017 imajo tudi vsi uživalci, ki so že uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po veljavnem zakonu, kot tudi vsi uživalci, ki so jo uveljavili po prej veljavnih predpisih in dopolnili pogoj pokojninske dobe, ki je bil po takrat veljavnem predpisu določen za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan. Bralec bo šele v primeru uveljavitve starostne pokoj-

nine upravičen do zagotovljene starostne pokojnine, saj bo imel izpolnjen pogoj najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, če bo njegova starostna pokojnina, odmerjena na podlagi njegovih dohodkov, še vedno nižja od zneska zagotovljene pokojnine. Zakon namreč izrecno določa, da so do zagotovljene pokojnine upravičeni izključno zavarovanci, ki so se ali se bodo starostno ali invalidsko upokojili, ne pa tudi zavarovanci, ki uživajo 20 ali 40 odstotkov pokojnine. Novela zakona, ki velja od 1. januarja 2020 naprej, namreč predvideva, da bodo do 40 odstotkov izplačila pokojnine (do konca leta 2019 je bilo to izplačilo 20 odstotkov) upravičeni le tisti zavarovanci, ki so zaposleni s polnim delovnim časom in izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino ali se bodo kot starostni upokojenci ponovno vključili v

obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Bralcu bo tako 40 odstotkov starostne pokojnine odmerjeno od starostne pokojnine, upoštevaje dopolnjeno po-

kojninsko dobo od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 24-letnega povprečja valoriziranih plač oziroma zavarovalnih osnov, torej od njegove dejanske pokojninske osnove.

POGOJI ZA IZPLAČILO DELA POKOJNINE

Bralka navaja, da je od zavoda prejela odločbo, s katero ji je bilo zavrnjeno izplačevanje 20 odstotkov predčasne pokojnine. Zahtevo je vložila že decembra 2019, dopolnila je tudi več kot 60 let starosti ter 39 let in 10 mesecev pokojninske dobe, od tega ima 8 mesecev prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje v letu 2015. Zanima jo, ali res ni upravičena do dela predčasne pokojnine z dopolnitvijo 40 let pokojninske dobe. Bralki je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije izdal pravilno odločbo, da ni upravičena do 20 odstotkov predčasne pokojnine, čeprav je zahtevek vložila že decembra 2019, saj do konca leta 2019 ni izpolnila pogojev za predčasno pokojnino. Bralka bi morala 40 let pokojninske dobe, v katero se šteje tudi 8 mesecev prostovoljnega zavarovanja, dopolniti že do konca leta 2019, da bi bila upravičena do izplačila 20 odstotkov predčasne pokojnine, ki bi ga potem obdržala tudi po 1. januarju 2020. Sprememba zakona, ki velja od 1. januarja 2020 naprej, namreč predvideva, da bodo do 40 odstotkov iz plačila pokojnine upravičeni le tisti zavarovanci, ki so zaposleni s polnim delovnim časom in izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino ali se bodo kot starostni upokojenci ponovno vključili v obvezno zavaro-

vanje s polnim delovnim časom. Uživalci predčasne pokojnine, ki so uveljavili 20 odstotkov predčasne pokojnine do konca leta 2019, obdržijo izplačilo 20 odstotkov predčasne pokojnine tudi po 1. januarju 2020, z izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino pa lahko uveljavijo izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine. Bralka bo lahko v primeru nadaljevanja zaposlitve s polnim delovnim časom uveljavila izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, ko bo izpolnila pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, torej brez upoštevanja pokojninske dobe 8 mesecev, kolikor je bila leta 2015 prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje. Izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine ji bo pripadalo od prvega naslednjega dne po vloženi zahtevi, vendar največ od dneva izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.

Milena Paulini enkrat na mesec odgovarja na vaša vprašanja po telefonu. Pokličite jo v četrtek, 12. marca, med 16. in 18. uro na številko 01 530 78 53. Vzajemnost / MAREC 2020 55


REPORTAŽA

Oldtajmerji med Ljubljano in Stuttgartom Po svetu kar tekmujejo, kako bi sodobnosti dodali pridih starih časov. Tako so v trendu retro način oblačenja, retro opremljanje bivalnih prostorov, retro lokali ipd. Sem seveda spada velik del zbirateljstva in ne nazadnje tudi oldtajmerji, starodobna vozila, ki jih je v Sloveniji po nekaterih ocenah že skoraj 10.000. Velika večina jih je v zasebni lasti. Nekateri zbiratelji razpolagajo z omembe vrednimi zbirkami, pravega načina ustrezne muzejske predstavitve pa zanje – razen pogojno zbirke v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri – praktično nimamo.

P

o evropski (FIVA) in nacionalni klasifikaciji gre za starodobna vozila, če so ta dobro ohranjena, originalna ali strokovno obnovljena ter funkcionalno brezhibna in so bila izdelana vsaj pred 30 leti. V Slovenijo jih je bila večina (predvsem tistih tehnično zahtevnejših) naknadno uvožena iz tujine – največkrat kot rabljena vozila. To pomeni, da so bili prvi lastniki iz tujine. Kot se nekateri še lahko spominjamo, so družbenoekonomska ureditev in omejitve v kupni moči botrovale paleti vozil, ki so se v času Jugoslavije vozila pa naših cestah. Poleg Zastave smo v Sloveniji poznali tudi IMV in Cimos, kjer so v omejenih količinah kmalu začeli sestavljati tudi nekatere modele tujih zahodnih blagovnih znamk (Renault, Citroën), sarajevski TAS pa je pridobil montažo nekaterih modelov znamke Volkswagen (golf). Šele z liberalizacijo ekonomije so se pojavili prvi uvozniki, a tudi ti so mo-

Mercedes-Benz 500K, lepotec iz leta 1936

rali dolgo časa svoje uvozne kvote za tuja vozila pokrivati s protivrednostjo izvoženega blaga. Na primer prvi mercedesi so po 2. svetovni vojni prišli v Jugoslavijo v sklopu vojne odškodnine. Prilastila si jih je takratna elita – oblast, policija in vojska. Nakupi fizičnih oseb segajo šele v leta, ko so se pri nas pojavili »gastarbajterji« in prvi močnejši obrtniki.

Meka za ljubitelje starodobnih vozil

Tudi barva avtomobila naredi vtis. 86 Vzajemnost / MAREC 2020

Starodobna vozila so omembe vredna gospodarska veja predvsem v Nemčiji in drugih razvitejših evropskih državah. Posledično obstaja kar nekaj velikih specializiranih sejmov. Morda največji, vsekakor pa očem najbolj zanimiv, nosi ime »Retro Classic« in že dolga leta domuje v Stuttgartu (letos je bil konec februarja). V tem mestu, v predelu Zuffenhausen, je tudi zelo obiskan tovarniški muzej znamke Porsche.

Na drugi strani reke Neckar v predelu Untertürkheim pa stoji prečudovit tovarniški muzej koncerna Daimler AG (Mercedes-Benz), ki ga vsako leto obišče skoraj milijon nostalgično naravnanih navdušencev z vsega sveta. Nenavadna stavba že sama po sebi predstavlja sodoben arhitekturni biser. Pod zemljo je zgradba povezana še s stavbo, kjer je na ogled (pa tudi naprodaj!) celotna aktualna paleta vozil znamke Mercedes-Benz. Res pa vozila iz zgornjega premijskega razreda te blagovne znamke ostajajo še naprej tako nedosegljiva, kot so bila v času socializma našim staršem … A zdaj si jih lahko vsaj ogledate, vanje sedete, se v njih fotografirate in jih celo preizkusite. Nič čudnega torej, da se je kar nekaj Slovencev že pred leti odločilo, da bodo v Slovenijo pripeljali katerega od starejših modelov, dokler so ti cenovno vzdržni, saj gre formalno za rabljena vozila, sicer pa za potencialne klasike in


VRT IN DOM

Zmagovalne sorte krompirja za vrtičkarje

V lanskem letu smo testirali več sort krompirja. Ugotovili smo, da je zelo dobro saditi zgodnje sorte, ki imajo manj težav z boleznimi, zelo uporabne so tudi sorte, ki so odporne proti krompirjevi plesni. Ne pozabite še na krompir, ki se dobro skladišči in počaka do novega pridelka. Teh sedem sort bo zagotovo dobro uspevalo tudi na vašem vrtu.

N

ajbolj zgodnja sorta krompirja v Sloveniji je sorta arrow, ki jo pobiramo že dobrih 60 dni po sajenju. Priporočam saditev debelih gomoljev, ker ima rastlina več energije za začetno rast. Sorta la strada zelo hitro polni gomolje in ima močno cimo. To sorto pobiramo kakšen teden za najzgodnejšimi sortami, če so temperature dovolj visoke. Dobro raste tudi v slabših tleh, presenečeni boste, da dobro rodi v ilovnatih tleh, torej ne samo v lahkih in srednje težkih. Odgovarja ji celo primorska zemlja, ki je bolj rdeča in težka. Zelo dobro je odporna proti plesni na listih in gomoljih. Rast rastline je močna, zato ji suša ne škodi tako hitro. Ta sorta lahko nadomesti sorto maris bard, ki jo vrtičkarji poznajo že nekaj časa. Sorta esmee ima rdečo kožico in je srednje zgodnja. Nastavi tudi do 15 gomoljev, ki so zelo izenačeni. Barva kožice je lepa, ravno tako je lepa oblika gomoljev. Kot srednje zgodnja sorta dovolj hitro dozori tudi v težjih pogojih in v sušnih tleh. Vrtičkarji se vsako leto srečujejo s propadom pridelka zaradi krompir-

jeve plesni, ki je najbolj nevarna bolezen na domačem vrtu. Za ekološko pridelavo zelo priporočam sorto alouette. To je rdeča sorta krompirja, ki je odporna proti plesni na listih in gomoljih. Lahko rečemo, da je ta sorta imuna proti plesni. Je zelo dobrega okusa, tudi v slabših pogojih dobro rodi. Krompir je kakovosten, z več suhe snovi kot sorti arrow in la strada. Za ekološko pridelavo priporočam tudi sorto carolus, ki je imuna proti krompirjevi plesni. Zato preventivni ukrepi proti plesni niso potrebni, odporna je tudi proti virusom. Nekoliko bolj je ta sorta občutljiva za temperaturne šoke v vročem poletju. Z izbiro imunih in zelo odpornih sort bo krompir varen pred boleznimi. Na vrtu tako ne bo treba uporabljali pripravkov za varstvo rastlin. Dober pridelek je zagotovljen tudi s poznimi sortami. Sorta manitou uspešno nadomešča sorto desiree. Njeni gomolji so zelo lepi, dobri, pridelek je velik, in to v vseh vrstah tal. Glede na to, da je sorta pozna, ne zahteva veliko vzdrževanja. Sorta rudolph je uveljavljena pozna sorta, ki se dobro skladišči,

Na voljo je kar nekaj sort krompirja.

ima globok koreninski sistem, izredno dobro prenaša sušo, strese in slabše rastne pogoje. Zagotovo je to favorit med poznimi sortami, ki zagotavlja dober pridelek tudi v težavnih letih. Zagotovljen je krompir za skladiščenje in celoletno porabo. Brez težav počaka do prvega novega krompirja. Zagotovo vsem vrtičkarjem priporočamo sorti arrow in rudolph. Tako imajo najhitreje prvi mladi krompir in dober krompir za skladiščenje v domači kleti. Davor Špehar, Zeleni svet

Zakaj sadimo pritlikave maline? Pritlikavih malin v loncu, večjih koritih in visokih gredah se bodo še posebej razveselili otroci. Priporočamo preverjeno in odlično nizko sorto yummy, ki v višino zraste samo 45 cm. To je najnižja sorta maline, kar smo jih videli. Njena največja prednost je, da obrodi na enoletnem poganjku, kar nam omogoča, da jo brez skrbi zgodaj spomladi porežemo do tal. Tako se v poletnih mesecih sladkamo s sladkimi rdečimi malinami.

www.zelenisvet.com * Za nasvet pokličite:

Davor 040 669 449

Vzajemnost / MAREC 2020 93


IZ KOŠKA ROČNIH DEL

Dih pomladi Na belem prtu, nadprtu, prtičkih ali zavesah cvetijo ljubke rožice, ki naznanjajo prihod pomladi. Risbe cvetov s pomočjo fotokopirnega stroja povečamo na želeno velikost. Sestavimo jih v poljuben vzorec in ga prerišemo na svileni papir. Vzorec na prt prenesemo tako, da med svileni papir in blago vložimo kopirni papir za tkanine in ga skrbno prerišemo z dobro ošiljenim svinčnikom. Za vezenje potrebujemo prejice v dveh zelenih in petih rdečih barvnih odtenkih. Vezemo z dvema ali tremi nitkami deljive prejice. Stebla in žile na listih vezemo s stebelnim vbodom, cvetne lističe s polnim vbodom, cvetne prašnike pa s ploščatim vbodom.

Povečati za 25 odstotkov

Razporeditev vzorca na nadprtu

Vzajemnost / MAREC 2020 107

Profile for Vzajemnost

Vzajemnost, marec 2020  

Dr. Marta Verginella: Prevečkrat spregledane ženske Prestari za zdravljenje?

Vzajemnost, marec 2020  

Dr. Marta Verginella: Prevečkrat spregledane ženske Prestari za zdravljenje?

Advertisement